Kamnica. V' četrtek dne 14. decernbra je na Jelovcu umii eden izmed najstarejših in najzvestejših naročnikov »Slovenskega gospodarja«, posestnik Lovrenc Čiček. Iz Pivole pri Hočah doma, si je tu gori ustanovil zares krasen dom z razgledom po našem rodovitnem hribovju in košatem Pohorju, po Dravski dolini, proti Mariboru in tje doli do Ptuja in do haloških vinskih goric. Ves čas je bil blagopokojni vnet zagovornik naših pravic, naš neustrašeni narodni buditelj in voditelj, vsa leta lukajšnjega bivanja občinski odbornik in celih 35 let skrben ključar naše župnijske cerkve Bv. Martina. Tretjo adventno nedeljo smo ob velikanski udeležbi župljanov in drugih pospremili njegove telesne ostanke na domače pokopališče. V spremstvu obeh. domačih dušnih pastirjev je opravil mrtvaške obrede in mu govoril ganljivo slovo g. prof. msgr. Vreže iz Maribora ter se je prav lepo poslovil tudi domači pevski zbor. Božje Dete naj obilno tolaži potrto vdovo in sinova Lovrenca in Franca, vzgojena v krščansko-narodnem duhu njegoVem! ' ituše. V izredno velikem številu so Rušani V nedeljo dne 10. t. m., popoldne po večernicah ¦spremljali na zadnjem potu siromaka Ferdi- nanda Jelenko, pri vseh znanega in priljubljenega farovškega hlapca in grobarja Nandla. Njegova življenska pot je žalostna, je pa tudi razveseljiva. Bil je nezakonski otrok revne dekle in rojen v Rušah. Ker nezakonski oče materi ni hotel dati nobene podpore, je mati nesla dete v njegovo hišo in mu ga položila na mizo, češ: »Tvoje je, sam skrbi zanj!« in, odšla v Trst služit. Rev.na delavka je potem vzela otroka za svojega in ga je izredila. Prave matere ubogi Nandl ni poznal nikoli. Visoko pa je spoStoval svojo krušno mater. Ta je hodila na delo v ruško župnišče in deček jo je spremljal, da je tam dobil jesti. Dobri župn k Wurzer ga je potem, ker nikjer ni imel pravega do-ma, vzel k sebi za pastirja in tako je prišel mali Nandl s 6. letom v ruško župnišče. Tu je potem ostal do svoje smrti in zvesto služil trem župnikom, najprej kot pastirček, potem kot hlapec in oskrbnik, mnogo let tudi kot ruški grobar. Poznalo ga je staro in mlado. Bil je zelo nadarjen, je rad čital; zato je bil tudi zelo zgovoren in imel za vsako besedo pravi odgovor. Opravljal je razne častne službe pri cerkvi, oskrboval pritrkavanje zvonov, streljanje ob slovesnostih, pozvanjal med slovesnimi sv. mašami, priskrboval zelenje za celi trg ob Telovem. Posebno pa je skrbel za drage rajne, okinčal jim s cvetjem in zelen.jem grob, z ljubeznijo jih položil v zadnji dom in vneto skrbel za red in snago na pokopališeu. Tudi romarji od-Sv. Andraža v Slov. goiicah so ga dobro poznali, ker jim je vsako leto v gumnu pripravil mehko prenočišče. Zdaj ga ne bo več. Po dolgi bolezni je izdihnil na Marijin praznik. V trumah so ga hodili Rušani kropit na odru v farovški obednici, v dolgih vrstah so ga spremili na zadnji dom. Krsto so nosili in svetili fantje, gosrpod župnik pa je ob odprtem grobu slavil njegovo vernost, vdanost, pokorščino, pošte^ nje, zvestobo in spoštovanje do rajnih in Je izročil v zahvalo za njegovb ljubezen njegov grob vsem navzočim v oskrbo. Obilne solze sc tekle ob grobu in težko je bilo slovo. Siromak je imel pogreb, kakbršnega ninia zlahkoma ruški župan. Daj mu Bog večni mirl Gornja Sv. Kungota. Dne 9. t. m. je umrla v tukajšnjem župnišču pobožna Marijina družbenka in vneta tretjerednica Terezija-Mariniv, teta tuk. župnika g. Frančiška Magdič. Zadnje tri tedne je vsaki dan prejela sv. obhajilo, zadnje je sprejela na praznik Brezmadežne. V torek snao jo spremljali na zadnji poti. Pogreb je vodil domači g. župnik v družbi treb duhovnikov. V srce segajoče je spregovoril g. svečinski župnik Čašl pri odprtem grobu. Naj v miru poeiva! Gornja Sv. Kungota. Bogato žetev ima smit v naši župniji. Dne 12. decembra je umrl nagle smrti občinski ubožec Matija Krajncj' V"^etrtek dne 14. decembra pa se je na Cajziču pri Roju zvrnil mrtev ocl kapi zadet Weingerl Iv.j viničar. . 'i- Marenberg. V 84. lelu starosti je umria wt, starostni oslabeLosti Julijana Kus, roj. Cenc, vdcva po čevljarskem mojstru. — Tukajšnja učiteljica gdč. Franja Grom je dodeljena osnovni šoli v Križah pri Tržiču na Kranjskem. — Mraz pri nas ^elo hudo pritiska, mislimo pa, da zmrznili ne bomo, ko imamo polno le«a po naših planinah. Sv. Boliank v Slov. goricah. Poslovanje nove občine je v polnem teku. K Sv. Bolfanku sta bili priključeni katastralni občini Loeič in ce(a upravna občina Trnovski vrh. Na opetovane prošnje in splošno željo občanov v Bižu se je občina Biš izločila iz sreza Maribor ter je sedaj priključena srezu Ptuj. S tem se je ustvaril lep upraven okraj s središčem cerkve, šole in pošte Sv. Bolfank v Slov. gor. Neprimeren pa nam je naziv nove občine, ki se sedaj glasi občina Trnovska vas; upamo, da nam merodajne oblasti dovolijo že prediagano ime: Sv. Bolfank v Slov. goi\, ker so že vsi tukajšnji uradi istoimenski. — Gospodarska, odnosno denarna kriza nas vedno huje izžema. Komaj se danes pri srednjem posestvu toliko prigospodari, da se plačajo davki in še druge nujne obveznosti. Za obutev in obleko pa je že malo ostanka in bo za veliko večino še večje gorje letošnja rana, pa že tako huda zima. Vsaj nekaj še toplejših dni si zelo vsi želimo! — Pogrebov in porok je bilo pred adventom malo. Pokopali smo dobro mamko Marijo Gomilšakovo iz Biša, ki je že dolgo časa, vdana v božjo voljo, prenašala svojo težko zadnjo bolezen. In stari šuen v Črmli, ki je umrl v 84. letu svoje starosti. Naj v miru počivata! — Poročili pa so se Ivančič Jožef, poseshiik in bivši župan ir Trnovske vasi, z Marijo Čuekovo iz istega krsia; Vuk Jožef iz Ločiča s Frasovo Lojziko iz Črmlenšaka, in Fraojc Kranjc iz Črmle z Justo Sužnikovo iz Selc. Naj jira ljubi Bog da v njihovem novem stanu o-bilo milosti! — Mladina prosvetnega društva naznanja že danes, da se pripravlja pod imenom gasilske čete v Bišu na zgodovinsko dramo »Črni križ pri Hrastovcu«. V nedeljo dne 31. t. m., popoldne vsi v šolo pri Sv. Bolfanku na omenjeno prreditev! — Vsem, ki imajo veselje do lepih knjig, priporočamo za dolge zimske večere, da marljivo posečajo bivšo knjižnico bralnega društva, ki je sedaj cerkvena lastnina. Odprta je vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. — »Slovenskemu gospodarju« in vsem drugim dobrim listom pa bomo ostali tudi v novem letu zvesti. Prizadevali pa si bomo pridobiti še veliko novih naročnikov za katoliški tisk, ki je dandanes največja" velesila na svetu. Več novic pa še sledi po novera letu. Božične in novoletne pozdrave vsem čitateljem in prijateljem »Slov. gospodarja«! Sv. Andraž v Slov. goricah, Še ni dolgo, kar je zatisnil svoje oči veleposestnik v Derbetincih g. Alojz Pihler. Zvečer je šel zdrav spat, a drugo jutro pa je bil že mrtev, zadet od srčne kapi. Vsemogočni naj mu bo usmiljen sodnik, domače pa naj tolaži dobri Bog! Sv. Anton v Slov. goiicah. Čeprav je pri nas precej naročnikov »Slovenskega gospodarja« (nad 70), se vendar bolj poreclkoma sliši kakšen glas z našega prijaznega grička. Dozdevalo bi se mogoče komu, da tukaj živimo živijenje velikega zadovoljstva. Pa temu ni tako. Tudi nas tlači gospodarska kriza, da se komaj z največjo silo in pri vsej pridnosti vzdržuje kmet in sploh posestnik na površju, s katerega pada vedno globije v dolgove. K tem nadlogam se pridružuje sl&bo časopisje, ki je v kvar krščanski morali po naših slovenskih domovih, Ni čuda, če današnja mladina zajde m, napačna pota. Mladina, ki je ni zajela Marijina družba, katera je obhajala letos SOletnico svojega obstoja, se je vendar pridno udejstvovala v prosvetnem društvu. Ob začetku šolskega leta smo si ustanovili odbor in župnijski svet Katoliške ak cije, ki s svojim laičnim delom pomaga domačima dušnima pastirjema razširjati pošteno in Bogu prijetno življenje med vse stanove antonjevške župnije. Pod okriljem KA se je na praznik Kristusa Kralja ustanovil tudi fantovski odsek, ki vahi vse poštene fante, da pristapijo k usta.novi, katera pospešuje smago Kristusa Kralja. Sv. Barbara v Slov. goricah. Z lelosnjo letifio smo malo zadovoljni. Sadja ni bilo, vsled jtega trpimo pomanjkanje na dinarčkih. — V Zgornji Koreni se je poročila Pepca Žmauc z Alojzijem Krambergerjem iz Gočove. Imenovana je bila pridna igralka na našem odru. — V Zimici je umrl Martin Sen&kovič, oče sreskega načelnika za Maribor levi breg. Rajni je bil vzoren gospodar. Naj mu bo zemljica lahka! — Bliža se novo ieto. Treba bo o-bnoviti naračnino za našega starega prijatelja »Slov. | gospodarja«! Vsem čitateljem želi dopisnik srečen in veael Božič in Novo leto, vsem naročnikom pa v uovem letu vse najboljše! Sv. Martin pri Vurherga. Pred adventorn ¦ smo imeli sv. misijon, ki so ga vodili čč. gg. ! misijonarji iz Celja. Duhovno so prenovili sko: raj celo župnijo, za kar smo jim od srca hvajležni; hvaležni smo tudi našemu g. župniku | za vso skrb, ki jo ima za dobrobit žuj/.janov. j— Preteklo jesen je bilo pri nas precej porok; 1 kar 8 parov so oklicali eno nedeljo. Dal Bog I vsem obilo sreče! — V Ciglencah je umrl do; bri posestnik in kovač Anton Pihler. Rajni je j bil za vse dobro vnet, naročnik naših listov. ; G. župnik mu je govoril lepe poslovilne besede. Počivaj v miiru, dragi prijatelj! Dornava pri Ptnju. Ni. dolgo, odkar smo | spremili k večnemu počitku Hanželič Lizo iz Dornave. Dne 8. decembra, na Marijin praznik, so se zopet oglasili zvonovi iz cerkvenih lin ter naznanjali tužno vest, da je za zmiraj preminul preblagi oče, veleposestnik Toplak Franc iz Dornove. Star je bil 93 let. Šel je za svojo ženo, katera ga je že zapustila pred šestimi leti. Bil je vzojen kršcanski mož in tudi dolgoletni naročnik »Slovenskega goapodarja«. Velika množina znancev, prijateljev in sorodnikov ga je spremila na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu mu je govoril prisrčne poslovilne besede č. g. pater Pavel. Blagi rajni, naj ti bo zemljica lahka, sveti naj ti večna lue! Ljutomer. »Slovenskega gospodarja« smo ta teden poslali nekaterim naslovom na ogled, v prepričanju, da ga bodo v prihodnjem letu naročili. »Slovenski gospodar« je naš najstarejši katoliški tednik za kmetsko ljudstvo. Vse ti bo prinesel: politične novice od doma in iz sveta, zanimivosti, gospodarske članke jn še povesti. Opozarjamo zlasti na roman »Kruci«. ki bo izhajal vse leto in se godi na Murskem polju, v okolici Ljutomera. Tudi iz Ljutomera bo prinašal stalne dopise. Naj bi ne bilo naše kmetske hiše, ki bi za zimske večere ne imeli »Slovenskega gospodarja«. Polenšak pri Ptuju. Ostra zima in sneg sta tudi dopisnika »Slovenskega gospodarja« napodila za toplo peč, kjer je maio zadremal in poštudiral, kaj naj poroča v ta priljubljeni nam list. Najprvo se bo spornnil vseh »srečnih«, ki so to jesen smuknili v zakonski jarem. Po brhko dekle, tja k Sv. Marku, jo je mahnil Kranjc Ivan, zidar iz Lasigovec, tcr pripeljal za gospodinjo svojega doma Galun Apolonijo iz Prvenc. Naš novi šolski sluga Golob Ivan je poročil pridno deklo Micko Minih, rodom iz bratske nam Ilrvatske. Čez plot farne meje je pokukal in šel gospodarit na Rojhtovo posestvo v Rucmancih naš dolgoletni cerkveni zastavonoša Potočnik Anton iz Polenee. Vzel si je za družico v življenju vdovo L'ziko Šulak. Bil je priden in delaven fant, vnet za vse dobro. Rad je pomagal pri vseh delih za lepoto in okras cerkve, kakor tudi pri poslavitvah slavolokov ob raznih svečanlh prilikah. Običajni telovski oltar občine Polenci je bil navadno vsako leto njegovo delo. V tem oziru ga bomo težko pogrešali. Tudi med naš cerkveni pevski zbor je vsekana vrzel. Omožila se je pevka in pridna članica Marijine družbe Veronika Vršič iz Polenec in odšla s svojim možem Ignac Severjem, orožnikom, v daljne črnogorske kraje. Vsem tem novim parom želimo zvrhano mero sreče in blagoslova iz nebes! — V večnoat so odšli trije: Koncem novembra so našli v hiši uartvo Marijo Cvet* ko, zasebnico na Poienšaku, ki je umrla v starosti nad 60 let. Najbrž jo je zadela srčna kap. Dne 12. decembra smo pokopali Kovačeo Lovrenca iz Hlaponec. Podlegel je hudi bollezni, želodčnemu raku, v starosti 57 let. Komaj se je zaprl ta grob, že se je odpri nov in svež, v katerega smo položili dne 16. t. m. telesne ostanke Muhič Jožefa, posestn;ka iz Lasigovec. Bil je pošten mož, stalni naročnik in eitatelj »Slovenskega gospodarja« in ob volitvah vedno v naših vrstah. Neozdravljiva naduha ga je položila v rani grab v starosti 63 let. Vsem naj sveti večna luč! — Kaj pa ti, dragi »Slovenski gospodar«, ali boš mogel še prihajati v hiše, v katere si doeedaj? Upamo, da! In še več! Želeli bi- da bi dobil mesta v sleherno hišo naše župnije. No, kadar ne bomo več imeli, kot teh 32 dinarjev, ki jih damo za »Slovenskega gospodarja«, potem se goj tovo ne bomo rešili s temi par dinarji gospodarskega poloma in vseobče denarne krize. Naš list obljublja polenskim naročnikom, da bo tudi prihodnje leto prinašal vesel-e in žalostne novice iz našega kraja in vas zato ra^ dostno vabi v svoj veliki krog poštenih naroč^ nikov in čitateljev! Sv. Baibara v Halozah. Poročila se je tukaj pred kratkim vrla mladenka, članica Marijine družbe, Marija Jerenec v Gradiščah, z vrlim mladeničem Mihaelom Rakuš; oba sta iz ugledne krščanske hiše. Naše pevke so njima zapele za zakonski stan primerno pesem. Ostale Marijine družbenice njima želimo mnogo sreče in blagoslova božjega! Gostije se je udeležil tudi g. Kosi in g. Franc Gnilšek, ki sta nabrala lepo svoto za šolarsko kuhinjo, kakor tudi za gosipodinjski tečaj pri Sv. Barbari v Halozah. — Vina imamo še nekoliko, ki se ga prodava po 3—i Din liter. Zimo imamo hudo, tako da težko zahajamo k zornicam, primanjkuje tople obleke. Ljudje umirajo na gosto, po dva mrliča naenkrat. Mozirje Čebelarska podružnica v Mozirju ima svoj drugi redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m., po jutranji sv. maši v cerkveni biši v Mozirju. Ljnbečna pri Celju. Potihnilo je cviljenje samokolnic po naših jamah in tovarniške sirene na opekarnah gg. Sodina in Sveteca molčijo. Le dva nova tovorna avtomobila g. Sodina drčita neprestano po cesti, da spravita od nas grmade opeke, ki smo jo napravili poleti. Že prav, samo da bi nam še navozila denarja kak kup, katerega nam pač manjka, kakor vsem in povsod. Šmarje pri Jelšah. Po strašno mokrem poletju in jeseni nas je objela zelo huda zima in zaveznil visok sneg. Na peči smo najrajši ali pa pri peči temu času primerna dela opravljamo ter se na božič pripravljamo. Srečni oni, ki imajo drv zadosti, pa močne čevlje in toplo obleko. — Novic imam mnogo, pa le par jih povem za božični večer. Znanega spretnega zidarja Maksa Veber je zadela srčna kap, ko se je z golašem krepčal; pokopali smo ga dne 1. decembra. K večnemu počitku smo na našem pokopališču položili tudi telesne ostanke arti-! Ierijskega narednika v Slov. Bistrici Josipa Pogorevc. — Za srezkega načelnika požarne brambe smo si izbrali g. Jožefa Drobne. — Go-< spa nesreča se je bila zglasila pri Voukovili na Bobovem in je pri podiranju dreves očetu glavo močno paškodovala ter sinu nogo nad kolenom zlomila; zdravita se doma. Vsi njuni znanoi in prijatelji jima želimo kmalu popolno okrevanje, dobri hiši pa, da se je vselej izpgiblje nesreča. — Za božični večer so našim staršem in otrokom na prižnici naznanili veliko veselje, namreč sprejem nad 200 malih naših ljubljencev v Marijin vrtec. Se že vsi dobromisleči veselimo tega dogodka in težko pričakujemo popoldan letošnje četrte adventne nedelje. V miru božjem in svetem veselju zavživajmo božične praznike in prosimo Boga, da nam srečno in blagoslovljeno novo leto podarM Velikikamen. Vendar dobimo že enkrat tako zaželjeno cesto Velikikamen—Senovo. Začetek dela takoj po novera letii, če ne bo prehude zime. Stvar je socijalno zelo važna, ker bo prenehala brezposelnost, ki muči toliko delavcev na Senovem, Velikem kamnu in Mrčnih selih, ki bi radi delali in zaslužili. Bavno ifcako bodo zasltižili tudi vozniki-kmeti, da bo'Go lažje plačali zaostale davke in izlečili gonpodarsko težke rane. Gospodarsko je to zelo ^ažno, ker bodo ložje prišli pridelki na senovski trg med rudarje. Ne bo več treba živine mučiti čez hrib in dol po Lokovskem grabnu. Le eno nam je žal, za staro, dobro Šerbečovo gostilno, kjer smo bili vedno postreženi z najboljšim priatnim vinčekom. Ali bi se načrt nove ce»te ne dal spremeniti? Pišece. TuJi pri nas imamo snega na cente. t'a bi ga prodajali, pravi naš Fricl, če bi ga kdo kupil. Toda ostali Pišečani pravimo, da je ravno piav da smo dobili v adventnem času sneg, da bomo lažje izpolnili besede preroka lzaije, ki nam jih ravno te dni kliče v spomin Kpokorni pridigar Janez Krstnik: »PripVavite pot Gospodovo! Kar je krivo, naj bo ravno in kar je hrapavo, naj postane gladka pot . . .» Sicer pa snega menda tudi drugod ne manjka. 'Ali pustimo sneg! Povedati vam moram kaj ivažnejšega, g. urednik. Pred kratkim pnio obhajali slovo. Od nas se je poslovil šolski uprayitelj v Globokem g. Mikulič Oton s svojo soprogo. Po službeni potrebi je moral biti piemeščen v Koprivnik pri Kočevju. Je že takc pod božjim solncem, da nastane za skrbnim in dobrim clovekom vedno velika vrzel. In tcčutimo vsi, ki smo g. Mikuliča in njegovo blago gospo Ido poznali. Zlasti je bilo šolski mladini težko slovo od g. upravitelja in njegove gospe. Ali bi ne bilo bolje, da bi g. Mikulič ee osial pri nas? Saj po njegovem in njegove gospe odhodu nam na isti šoli manjkata dve učni mo.či. Človek se veasih res zamisli v cluIjave in misli, misli, kako božji mlini nieljejo poeasi . . . Toda kljub slovesu ne pozabimo na iVas ih Vašo gospo, .g. upravitelj-! Naše niisli bodo pii Vama v daljiiem kraju. In želimo Vama na novem mestu miru, sreee in blagoslo,va! Vee ne potrebujete! — Za upravitelja na koIo v Globokem je bil nastavljen g. Medved Branko, dosedaj učitelj na šoli v Pišecah. In istočasno je bila tudi nastavljena za učiteljico ,y Globokem gdč. Cotič, ki je dosedaj službo,vala v Prekmurju v srezu Murska Sobota. — Naša Kmečka hranilnica in posojilnica se je preselila iz hiše gd. Srabočan v novozgrajeno hišo ob Gasilskem domu. To je v hišo, kateri je bil skozi vse poletje naš Fricl za palirja. Na to opozarjamo vse, ki imajo s Ilranilnico in posojilnico kaj opraviti. •— Kriza, kiiza, vpije svet! No, pri nas pa še nekako gre. Sedaj smo otvorili celo novo trgovino v hiši g. Zorčiča, mizarja, nasproti župnišču. Novi trgovec je g. Zorčič Viktor. Želimo mu v.eliko srece iu mnogo dobička! Tudi vino smo že skoraj vse prodali. Cena se suče od 3.50 do 5 Din za 1 liler. Ali naš Fricl le skimuje z glato: Ko bi ga le še več bilo! Ob koncu pa že- lirr.o vam, g. urednik, kakor tudl vsem čitateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Bog živi! Vojnik. V naši obširni župniji imamo 173 uaročnlkov »Slovenskega gospodarja«. Upamo, da se bo tem pridružilo v novem letu še lepo število novih in da bodo tudi vsi stari ostali zvesti. Saj je »Slovenski gospodar« list, ki je najbolj poceni. Herne-Holzhausen, Nemčija. Že sedem let neprenehoma pobira smrt naše najboljše člane društva sv. Barbare. Leta 1927 je umrl 20letni mladenič Matija Vozelj. Leta 1928 se je v rudniku smrtno ponesrečil Miha Salobir. L. 1929 je preminul Berns Jože. Leta 1930 se je smrtno ponesrečil I. predsednik našega društva Karol Pisanec. Leta 1931 je za večno zaspa! oče prvega: Matija Vozelj. Leta 1932 smo izgubili Franca Ferjančiča, letos dne 15. novem, bra je preminul naš ustanovitel> in 1. predsednik društva sv. Barbare g. Ivan Boštjancič. Pokojnik je bil tudi odbornik centralnega odbora zveze Jugoslovanskih katoliških društev ter poverjenik slovenske pogrebne blagajne. Rodil se je leta 1882 v Št. Petru pod Sv. gorami. Zapušča Toletno mater ter v domovini že vpokojenega bi-ata železničarja in tri sestre. Siužil je v 87. pešpolku ter se je takoj v začetku udeležil svetovne vojne. Lela 1915 mu je umrla žena Marija ter mu zapustila tri hcerke od 3 do C let star.e. Ves bolan in pstrt se je leta 1918 vrnil jz svetovne vojne ter moral sam vzell tudi gospoctiiijstvo v svoje roke. V težkem rudarskem. poklicu in boju. za vsakdanji ktub je vzgojil hčerk,e v krščansken} in narodnen) duhu. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb^ kpkpršnega še nismo. tukaj videli. ^t društev se ga j.e udeležilo z zastavami ter godbo na čelu. Pogroba •?e ,je udeležiio ludi sastopstvo lu\ konzulata iz Uiisseldorfa. G. Maksimilijaij Goričar, izicljeniški komisar, se je s prisrčnimi besedami pb odprtem grobu poslovil od njega v imenu mile domovine, ter oriaal njegovo narodno ;n krščansko življenje ter ga postavil za zgled 'ia.ni in njegovim hčerkam. V imenu pogrebne blagajne je govoril g. Koncilija. V iraenu nemške krščanske in kulturne oi'ganizacije je govoril predsednik iste. Ko so se zastave skionile, je zaigraia godba »Imel sem tovariša«. V biši žalosti je govoril g. Bolha, predsednik jugoslovanskih delavskih društev. Di-uštvo sv. Barbare v Ileiuiah-IIoizhausenu se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem,. kakor tudi sprodniki in hčei'e za poklon cvetja, vseni gg. govornikom, kakor tudi društvom Jugoslov. Jiatolišlie zveze. Knako tudi onim, ki so pismeno izrazili svoje sožalje. Globoko sožalje izreka tudi predsednik Zveze hčerkam, sorodnikom ter vsem znancem, kajti tudi on je imei v pokojniku vestnega moža, prešinjenega krščanskega in narodnega prepričanja. Vsem čitateljem lega dopisa ga priporočamo v pobožno molitev! Naj mu bo tuja zemlja lahka! Pocivaj 'v miru, nepozabljeni Ivan! — Zveza jugoslovanskih katoliških di^uštev v Nemeiji. Ivan Lindič, predsednik. Homberg-Hochheide, Nemčija. V ožjem krogu snio praznovali na lep način narodni prMnik in izseljeniško nedoljo združeno z veselico sv. Barbare dne 3. t. m. G. izseljeniški komiar Maks Goričar je imel krasen govor v cerkvi. Pobožnost: so se udeležili tudi vsi gg. zastopniki kr. konzulala v Diisseldorfu. Zgodovinsko sliko je nam podal g. generalni konzul Panlič, v slovenskem jeziku pa g. konzul dr. Vladimir Rybar, za tem je povzel besedo g. konzul Živodinovič, g. dzseljeniški komisar je opisal, kako stara je že zgodovina Slovanov. Za. lep uspeh je poskrbel predsednik društva sv. Barbare g. Franjo Vabič s svojim pleme-: nitim nastopom. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je prišla vest, da je naš priljubljeni g. Iv. dr. Rybar preme&čen. IVScers-Meerbeck, Nemčija. Srečne in vesele' božične praznike in srečno novo leto želi vsem čitateljem »Sloveiiskega gospodarja« Zveza jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji.