št. trn.
V^Gorici, dne 17. septembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih Izdan)Ih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje ias-duuje opoldne, veSeruo izdunje pa ob' 3. mi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jomana   ali  v  Gorici   na dom posiljana:
¦STiST. -.-.: ¦?:"¦'!*$*•**«»
Setrt teta.......   3 , 40 *   ,    ,   1*70
Posamične številko stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici
štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gaoršcek vsak
dan od 8. uro zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od
9. do 12. nre. >Ta naročila brez doposlune iiuročiiine
se ne oziramo.*   -»«.-..•    -~».....
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soee» vsak petek- in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1 -60.
»So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellersi.tz._v Nunski ulici; — t Trstu t tobakarnl Tj a v r o n' 8 i"8 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
(Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo *e nahaja v Gosposki ulici 5t. 11.
Dopisi intj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le iipravništvu.                  ___
Oglasi In poslanice
io računijo po petit-vrstah, 5o tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat ti kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črko po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„0orlšba Tiskarna" A. Gubršfefi tiska in zalaga razon «Soče» in »Primorca* še ^Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vselotno l gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po $0 kr. potit-viitica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna> A. Gabrščck (odgov, Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po volitvah v kmečkih občinah v kranjski telni zbor.
»Ljudstvo je govorilo" — tako Je zaklical »Slovence*, ko je naznanil izid volitev v kmečkih občinah v kranjski deželni zbor. po katerem je pripadlo od 16 mandatov 15 kandidatom klerikalne stranke in i mandat kandidatu narodno-napredne stranke. Zavladalo je radi tega po klerikalnih gnezdih v slovenski domovini veselje, ali to veselje ni bilo popolno, kajti -kio«kalci na Kranjskem so upali za trdno, da zmagajo na celi Črti, da pripade njihovim kandidatom vseh IG mandatov kakor pred šestimi leti. Tu treba vedeti, da pred Šestimi leti pri volitvah v deželni zbor jo priborila klerikalna stranka vseh 16 mandatov zase, letos pa jej je eden odpadel. Izmed njenih 16 poslancev sta bila med de-želnozborsko dobo umrla dva, na kalerih mesto sta stopila Ivan Božič kot kandidat narodno-napredne .tranke in okrajni sodnik Viš nikar v Ribnici, za katerega so bili tačas odloČili Kočevci, in kateri je pristopil v dež. zboru klubu narodno-naprednih poslancev, kateremu je bil zmeren član. Letos ViSnikar ni več izvoljen, marveč od kandidatov narodno-napredne stranke je prodrl samo Božič v idrijsko-vipavskem okraju.
Druge mandate imajo torej klerikalci, kateri bodo radi tega zatrjevali in zatrjevali, da le oni so zastopniki kmeta. Tako bodo kričali, ali kdor si pobliže ogleda vse tiste mahinacije, ki so funkcijoniralc pred volitvami in na volilni dan, tisti mora reči edino-le : Farovž je zmagal, farovž je govoril ne pa ljudstvo:
Kaj je bilo pritiska od strani škofa, kanonikov, dekanov, župnikov, kuratov, vikarju, kaplanov, faroških »gospa*, mežnarjev in ključarjev, koliko je bilo sleparjenja in za-peljavanja, koliko najostudnejših, peklenskih lažij, da gre za sveto vero, koliko zlorabe cerkve in vere!
Naš narod je pobožen in veren in po nekaterih delih naše domovine, zlasti po Kranjskem, vzame vse za suho zlato, kar mu reče »gospod*. Tu ni prigovora, ker misli, da »gospod* sploh ne more lagati, da je vse resnica, kar spregovori, pa če ga še tako grdo »farba* in v greh zapeljuje. Pritisk po-
litikujočc duhovščino na neuki del nii?Hr.\ naroda je še tako velik, da vsak mlecnozobi 1 kaplan počne ž njim, kar hoče. Zadošča, d.i j reče, da ga je kdo zasratnoval, ako um je opravičeno povedal par gorkih, pa pojile tak neuki kmet v boj za kaplana, kaj šol««, ako mu reče, da je vera v nevarnosti. In naše ljudstvo je verno in pobožno do skrajnosti !
To stran v našem ljudstvu so izrabili klerikalci, kar se je dalo. Prijeli so pač ljudstvo na najbolj občutljivi strani in na' tem so si postavili svoje politično gospodstvo nad njim. Z lažjo, da vsakdo, kdor se ne pokori besedam duhovnika tudi v posvetnih rečeh, je proti njernu, torej proti sveti veri in cerkvi, so začeli zidati in tako so si postavili svojo moč, s katero se toliko ponašajo, ali za katero pa so tudi v strahu, kajti laž je trhla podlaga, in kar je postavljeno na laži, se podre prej ali slej. Radi tega pa jih tudi, videvamo, kako neprestano drže kmeta v politiki edinolo v teh mislih, da gre za sveto vero, da je vera v nevarnosti, da bi pač kmet ne začel premišljevati, kako vendar da je vera v nevarnosti, ko pa ne vidi nikjer take nevarnosti, ko je znana istina, da posvetnjaki, ki so razkričani za »liberalce", so boljši kristjanjp od farovških podrepnikov ter žive veliko vz-gledneje nego marsikak »gospod", in kako je to, da edino le duhovnik vidi tako nevarnost, drugih pa nihče ?1
Ti gospodje se boje razs vitij ene kmečke glave, kajti potem je črno gospodstvo pri kraju.
„Slovenec" kriči, da je ljudstvo govorilo, istina pa je, da so govorili farovži, ki so le s sleparenjem s stvarmi, ki so najsvetejše našemu kmetu, zmagali v kmečkih občinah. Tako so preslepili ponekod ubogo ljudstvo, da je tuintam postalo prav bedasto, da gleda v vsakem ginjenem kaplanu skoro že živega Boga — da nas mora biti naravnost sram pred eivilizo-v a n i m svetom!...
»Slovenec" kriči, da ljudstvo je govorilo, ker je bilo oddanih za klerikalne kandidate okoli 20.000 glasov. Ali upošteva naj pri tem dejstvo, da se je našlo tudi do 6000 kmečkih glasov, ki se niso vstrašili črnih političnih sleparjev, ki so glasovali za napredne kandidate, da je bilo 6000 glasov iz kmečke
s<*p<.«; koleri so  obsodili tisto  slepavstvo   iz farovžev, bili so možje, ki vidijo, kaj se godi okoli njih in so radi tega s studom obračajo od črne politike!
Velika jo tista krivica, katero je zadala našemu  narodu politikujoča duhovščina, i n ta krivica kliče po maščevanju. Kadar pa pride maščevanje,  bo  isto strašansko. Zgodovina nas uči, da se maščujejo vse krivice na svotu in enkrat pride na vrsto tudi ona,  katero je zadala našemu narodu naša politikujoča duhovščina. Takrat bo polom in  »Slovenec* bo zaman iskal svoje  »legi-jone"! Takrat pa  bo res ljudstvo govorilo. Kajli kar no moremo si mislili, da bi vsevedni Bog še dalje trpel toliko pro-fanacijo  vere po svojih svetiščih in na voliščih, no verujemo,  da no bi prišel dan, ko pometo  oskrunjevalelje svojih postav izpred oltarja, in nam kar noče v glavo, da bi bil ljubi Bog zapustil prav slovenski narod tako, da bi moral  tičati v večni temi,  dofihn je med sosednjimi  narodi jasen dan, in da bi ga prav njega lastni sinovi tiščali v nevednosti, temi in pokorščini, sinovi, ki nosijo milro in barete.......
Boj za kmečke občine je torej dokončan. Zdelo se nam jo potrebno, spregovoriti nekoliko besed o volitvah v kmečkih občinah na Kranjskem, ker klerikalci v naši deželi bodo izrabljali, kar mogoče, izid teh volitev iti lagali bodo, da se bo kadilo, da je ljudstvo na Kranjskem govorilo, češ, govorite tako še vi, goriški Slovenci! Kaka je prava istina o teh volitvah, razvidite iz začetka tega članka. Ponoviti moramo pa to, da so se naši bližnji sosedje, N o t r a n j c i, držali najvrlejše. Med onimi 6000 nevstrašenih kmetov je velikanska večina Notranjcev, kateri se niso vstrašili ne škofovega pastirskega lista in njegovih molitev proti naprednim kandidatom, ne groženj, da bodo »zamaševani*, da jih hudič pohrusta ali da se bodo pekli na dnu pekla, marveč volili so neprestrašeno po svojem prepričanju, s svojo glavo in s svojim srce m.
To so možje, ki zaslužijo priznanje. Vi, goriški kmetje, pa pokažite, da ozadje za njimi je istotako zavedno in sicer že v takem številu, da si voli le narodno-napredne poslance.
Izvoljen je na Notranjskem v idrijsko-vipavskem  okraju  mož   v   pravem  pomenu
besede, mož od temena do pete, Ivan Božič. Prizadeti kmetje vedo, da imajo v njem moža v deželnem zboru, zato so ga volili. In možjo take vrste se postavijo za kandidate tudi našemu goriškemu kmetu.
Kmetovalci, mislite že sedaj na to, da bo treba voliti le pravo može, ki poznajo kmetijski stan ter imajo srce za kmeta, in pa da bo treba pokazati na dan volitve, da ste svobodni državljani, ki znate misliti s svojo lastno giavo in pri tem ne potrebujete one, katere okrogloličnost Vas stane toliko lepih novcev,...
Dva shoda.
Narodno-napredna stranka jo imela v nedeljo dva shoda — v Cerknem "m v Avberu na Krasu; oba sta se sponcsln naravnost imenitno.
Cerkno je največja županlja z 22 davčnimi občinami i doslej jo tiščo klerikalci z vso hcsnosljo v krempljih in jo na Tolminskem glavna njihova opora. Gola vrsta fn-rovžov razprostira po prostrani županiji svojo pogubno silo. •— Pristaši narodno-napredne stranke imajo ondi dovolj težavno stališče nasproti brezobzirnosti in brezobroznosli klerikalcev, katerim je dobro vsako sredstvo, da le potlačijo, slrahujejo ali ugonobijo političnega nasprotnika. — Najboljši možje v občini so naši pristaši.
Klerikalci so bili kar besni, ko so izvedeli, da skliče naša stranka javni shod v Cerkno. Neki kaplan je kar grozil v »Gorici*, naj se dr. Turna le varuje in ne hodi v Cerkno. In res so se pripravljali na — boj s pestmi. Ko je bil shod sklican v dvorani gostilne Ju r mano ve {— dvorana je bila najeta in plačana v ta namen! —), je tamošnji dekan grozil Jurmanu z bojkotom, ako ne odpove dvorane. —- Dekan je tudi pisal vsem duhovnikom svoje dekanije, naj pripeljejo po 20, 30, 50 (jih je taksiral po velikosti kraja) krepkih mož, da bodo imeli klerikalci večino ali pa da — shod razženejo. Torej »krepkih mož* jo treba za boj — s pestmi 1 Ali ni to škandal? Ali imamo duhovščino za tako peklensko službo po deželi?! Jurman pa dvorane, ni mogel odpovedati, ako bi tudi hotel! —
V Cerkno je šel dr. Turna z dvema spremljevalcema;  v Tolminu se jo"' pridružil
Quo wadis:?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Kilon pohesi glavo, pogleda srdito navzočo, ki so se mu jeli zopet smejati, cesar pa se obrne k Sene-cijonu in k Suiliju Nerulimi ter reče:
»Pomslite vendar, da smo se kristijanov, odločenih za danes, komaj polovico iznebili.«
Na to stari Akvilon Regul, velik veščak v stvareh, ki so se tikale amfiteatra, nekoliko pomisli   ter reče:
»One igre, v katerih nastopajo ljudje sine armis et sine arte*) trajajo predolgo ter niso posebno zanimive.«
»Pa zapovem, cla se jim da orožje,« odvrne Nero.
Pri tem se babjeverni Vestin nakrat sprebudi iz svoje zamišljenosti ter vpraša s tajnostnim glasom:
»Mar niste opazili, da oni, umirajoči, nekaj vidijo? Vsi gledajo v nebo ter umirajo, kakor bi ničesar ne trpeli. Gotov sem, da oni nekaj vidijo...
Po teh besedah dvigne oči proti predoru amfiteatra, nad katerim je -Že noč jela razprostirati svoj zvezdnati »velarium*. Drugi pa .d mu odgovarjali šaljivo in zbadljivo na to, kaj bi kristijanje mogli videti ob uri svoje smrti.
*) brez orožja in vaje.
Cesar je dal znamenje sužnjem, držečim baklje, I ter zapustil cirk, in za njim vestalke, senatorji, uradniki in augustijanci.
Noč je bila jasna in topla. Pred cirkom se je še gnetla tolpa radovednežev, hoteča. videti cesarja odhajajočega, toda nekako turobna, molčeča.                    j
Tu pa tam se je sicer oglasilo ploskanje, ki pa j je kmalu zopet utihnilo. Iz .spolariunia* pa so odvažali na vozovih krvave ostanke kristijanov.              ^
Petronij in Vinicij sta potoma oba molčala, be le, ko sta že dospela k vili, vpraša Petronij:
»Ali si mislil na to, kar sem ti rekel?«
»Da« odvrne Vinicij.
»Ali verjameš, da je ta stvar sedaj za-me zelo važna. Moram jo rešiti navzlic cesarju in Tigelinu. To je nekak boj, v katerem sem se namenil zmagati, ali nekaka loterija, v kateri hočem dobiti, naj bi me to tudi veljalo življenje... Današnji dan me je še bolj utrdil v mojem sklepu.«
->Naj ti to poplača Kristus!«
»Bodi previden.«
Tako govore obstaneta pred vilo ter izstopita iz nosilnine. V tem hipu se jima približa neka črna senca ter vpraša:
»Ali si ti, plemeniti Vinicij ?«
»Da.« odvrne tribun. »Kaj hočeš?«
»Jaz sem Nazarij, Mirijanimin sin; prihajam iz ječe ter ti prinašam novice od Ligije.«
Vinicij ga prime za roko ter mu pogleda pri mesečini v oči, kajti ni mogel spregovoriti ni jedne besedice. Toda Nazarij mu čita vprašanje raz lice ter reče
»Ona je še živa. Uršo me pošilja k tebi, gospod da naj ti povem, da ona v vročinici neprestano za-to moli ter ponavlja tvoje ime.«
A Vinicij odgovori:
»Hvala Kristusu, ki mi jo more vrniti.« i        Na  to  odpelje Nazarija v knjižnico.  Cez nekaj I časa pride tjekaj tudi Petronij, da začuje njun raz-1 govor.
»Bolezen jo je obvarovala sramote, ker se je .rabelji boj6,« reče mladenič. »Uršo in Glaulto čujeta nad njo po dnevu in po noči.«
Ali .so stražniki že zmerom isti?« i          »Da, gospod, in ona je v njihovi sobi. Oni jet-
jniki, ki so bili v spodnji ječi, so vsi  vsled vročnice pomrli ali se v smradu zadušili.«
Kdo si ti?« ga vpraša Petronij. -Plemeniti Vinicij me pozna. Jaz sem sin udove, pri kateri je stanovala Ligija.« 1          »Ali si kristijan?«
Mladenič pogleda z radovednim pogledom Vinicij a. Ko pa ,vidi, da Vinicij ta hip moli, vzdigne glavo ter odgovori: »Da.«
>Na kak način moreš svobodno priti v ječo ?« »Dal sem se najeti za odnašanje mrličev in storil sem to nalašč, da morem pomagati svojim bratom in donaSati jim novice iz mesta.«
Petronij jame pazljiveje ogledovati zalo dečkovo lice, plave njegove oči in bujne črne lase, pa ga vpraša:
»Odkod si ti, deček?« »Jaz sem Galilejec, gospod.« »Ali želiš, da bi Ligija bila prosta?« 'Mladenič dvigne kvišku oči. »Du, naj bi potem tudi sam umrl.« Vinicij neha moliti ter reče:
še g. And. Vrtovec. ki j"e imel nalogo, govorili o kmetijski organizaciji. — Točno ob uri je bila dvorana odprta in zasedli so jo do zadnjega kotička naši pristaši, dasi je jako prostorna. Če tudi je bilo prav žalostno grdo vreme, vendar je došlo od vseh stranij veliko ljudstva; ako bi bilo vreme lepo, bi došlo gotovo nad 1000 oseb. Došel je celo župan iz sosednje Idrije z nekoliko meščani. Naši so bili izborno organizovani. — Ko je bil že izvoljen predsednik g. Mavri in je govoril g. Vrtovec, so prihrumeli klerikalci pod vodstvom duhovščine in župana Kosmača. Toda v dvorano niso mogli, ker je bila zasedena do zadnjega prostorčka. Klerikalci so začeli besneti zunaj, groziti skozi okna, tuliti, naši so jih pa pozdravljali z roko in s klobuki. Toda miru ni bilo toliko časa, dokler ni dal vladin zastopnik g. dr. S k a-bcrne znamenja orožnikom, naj razgrajače razženejo. Sam je moral konstatovati pravilnost postopanja naprednjakov in kaznjivo divjanje klerikalcev, na čelu njim: župan in duhovščina.
Nekateri duhovniki so bili vendar jako radovedni, kaj se godi v dvorani, zlasti, kaj govori dr. Turna. In prihajali so liho drug za drugim ter prosili vstop; pustili so po jednega v dvorano, a ko jih je ta slišal toliko, kolikor jih je težko nesti, se je zgubil iz dvorane. — Shod se je dovršil v najlepšem redu. Gosp. Vrtovec je izborno rešil postavljeno nalogo, dr. Turna pa je govoril o razkolu, o klerikalizmu in o načelih naše stranke. — Čast organizaciji in disciplini naših somišljenikov na Cerkljanskem l Naprej po tej poti — in zmaga bo naša, ako ne prej, pa ob prihodnjih občinskih volitvah. Na svidanje gospod službolovec — Kosmač!
*%
Drugi shod je bil v Avberu na dvorišču gosp. Maksa U k m a r j a. Iz Gorice sta šla dr. Tre o in Gabršček. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba velika iz cele okolice, iz Sežane, iz Tomaja, iz Stjaka, iz Štorij itd. od 400—500 oseb. Došlo je tudi nekaj klerikalnih pristašev, ali ni bilo nobenega nunca, zato je bilo tudi vse v najlepšem redu, brez razgrajanja, celo brez ugovarjanja, marveč tudi klerikalci so mirno poslušali. —
Dr. Treo je shod otvotil, predstavil vladnega zastopnika g. okr. komisarja Mozetiča ter predlagal predsednikom domačega župana in veleposestnika g. Jakoba Pega na, ki je bil tudi soglasno izvoljen. — Dr. T r e o je v dovršenem govoru pojasnil, za kaj se bojujemo. Z drastičnimi zgledi je slikal nesrečno gospodarsko organizacijo kranjskih klerikalcev, ki se je začela širiti tudi sem na Goriško — zato je neizogibno potreben odločen odpor vseh zavednih mož. — Za njim je govoril Gabršček, pojasnil razkol 1. 1873., slogo 1. 1876,, razkol 1. 1889., spokoritev don Gredofčiea 1. 1899., da so ga klerikalci okoli „Prira. Lista" sprejeli za svojega voditelja, — in odpcr narodno-napredne stranke proti spokorjenemu grešniku, ki je torej 10 let vodil Slovence le za nos s svojim svobodomiselnejim programom, ki je do zadnje pike program naše stranke. Pripovedoval je strmečira poslušalcem, kako je sedanji škof dr. Mahnič i. 1889. in 1890. zmerjal Gregorčiča z liberalcem, Lutrom, Dollingerjem,   kako smo se takrat tepli   za
tega semeniškega profesorja proti duhovščini ter mu pripomogli do slolčka »narodnega voditelja", — kako je pa on zapustil program in slare prijatelje ter se združil s klerikalci okoli ,P. L." ter postal njih voditelj, t. j. kako se je s p o k o r i l (kakor je rekel »P. L.*) in kako imajo angeljci v nebesih večje veselje nad tem spokorjenim grešnikom nego nad 99 pravičnimi — v vrstah narodno - napredne stranke. Pojasnil je tudi program ter šibal 2lasti zlorabo vere, cerkve in spovednice v politične in grde strankarske namene. — V najlepšem redu se je dovršil ta shod, ki je bil doslej menda edini v Avberu.
Skoro vsi klerikalni pristaši so se pohvalni izražali or vsem^Hcarsa slišali-f le-jeden je dejal ob izhoda: ,Eh, danes ni nič, še stepli se nismol* Mi pa pravimo: Čast Vam, Kraševci, da ste se tako uzorno vedli na tem shodu. Ako imajo nasprotniki kaj na srcu, naj pridejo in naj govorijo, nikdo jim ne bo mašil ust. Dobijo tudi pošten odgovor. Tak boj je dostojen, a tega klerikalci ne marajo, ker vedo, da v poštenem boju morajo propasti 1
DOPISI.
Iz Ccpovana. — Vsaki, kdor je čital dopis iz Gepovana v št. 36. »Primorskega Lista", se je zgražal nad lažmi, katere je skrpucal nesramni dopisun ali poslušalec, kakor se sam nazivlje. - Vidi se mu že na prvi pogled, da nima drugega namena, kakor črniti pred svetom čepo«?anske fante. To človeče ni vredno, da bi mu odgovarjali na njegove nesramne laži, ampak najbolje ni bilo, da bi ga dobro stresli za njegova velika klerikalna ušesa, da bi drugič kaj res-ničnejšega slišal.
Orožje, s katerim hoče on pobiti vsakega naprednjaka, sta mu laž in obrekovanje. »Boljše* reklame za svojo pri nas, hvala Bogu, majhno strančico, kakor na ta način niso mogli napravili. Čudijo se \si, še celo tisti »majhni* pristaši »Primorskega Lista", kako da more on takšne reči sprejemati v svojo predale. Mi pa pravimo: »Glihi vkup štriha". Ako si upate dokazati, da so čep. fantje vrgli v vodo krč. Jožefa Kofola in mu pobrali denar, prosim, povejte jih po imenu. Ako tega ne storite, ostane vam pribito ime: nesramni klerikalni lažnik in obrekovalec. Zakaj si borite v »Prismojencu* svojih pravic? Za takšna dejanja so vendar c. kr. oblasti na razpolago! Torej naprej z dokazit
Vprašamo vas: kaj vam je koristil trikratni sv. misijon, pa imate poln žep ptujih kron.
Mi fantje, kedar smo šli k maši, smo šli v cerkev in se tudi dostojno obnašali. Vprašamo pa Vas, kaj Vam pomaga, da greste vsaki dan k maši? Zunaj cerkve pa ne poznate nobenega poštenja. — Tukaj se vidi, kakšni so ljudje, vzgojeni po receptu »Primorskega Lista". Takšnemu Človeku je vse dovoljeno, samo da reče, da je klerikalec! Potem lahko laže, krade, pobija in kar se mu poljubi.
Saj vemo, da oni dopisun bi se ne zaletaval v nas, ko bi mu verno sledili in hodili po klerikalnih krčmah po odpustke, in da bi oni nam prali sode, da bi mi pili.
Ali nam takšne reči ne ugajajo, ker smo prenapredni. To Vam drage volje pripustimo, le napijte se ga na »katoliški* podlagi, nam ne ugaja takšna brlozga. Grda laž je, kakor vse drugo, da fantje po noči zunaj kričijo! Radi smo v poštenem društvu, in se nobenega ne ogibljemo, kakor tudi drugi nas ne, naj bode ptujec ali domačin.
Grda laž je, da bi bil kedo kričal: doli s »farjem* itd. Mi bi bili le toliko rekli, da »farji* zunaj cerkve naj imajo toliko pravice, kakor vsaki drugi državljan, ne pa da bodo oni vse komandirali.
Po kateri strani gre vera dol, le poglejte, žalibog, po Vaših vrstah, tam,imate vzgledov, tam se vidi, kako se izpolnjujejo verske in stanovske dolžnosti, in kam se pride po naukih črne teme.
Povemo Vam, da to nas prav nič ne vznemr ;. ako smo v predalih »Primorskega Lista*. - - Mi smo in ostanemo naprednjaki, naj Vam bo ljubo ali neljubo, to je nam vse jedno. Le po začrtani poti naprej! Proč pa z nazadnfaštvom in »Primorskim Listom", kateri nas obrekujel
Prihodnost je ?iaša!!
Napredni mladenči.
Iz Št. Audreža. — Pretekli teden sem bil nekje po opravkih in sem šel v noči skozi Št. Andrež domov. Čudno se mi je zdelo pa, ko sem prišel v vas, da ni nobena svetifntea gorela, dasi ravno je bila tako gosta tema, da se pred sabo ni videlo niti za en korak. Slučajno sem srečal nekega mladeniča ter ga povprašal, čemu da ne gore svetilnice v taki temi. Pove mi, da je županstvo pripravilo svetilnice zato, ker neki § tako ukazuje, ali da svetilnice so večinoma za parado in ne za potrebo. Gore pa večinoma le ob nedeljah, da naši predstojniki, kadar se iz krčme vračajo, v kako lužo ne zabredejo.
Jaz sem bil zadovoljen z odgovorom in sem šel svojo pot, kajti spomnil sem se, da kjer imajo klerikalci komando, tam je marsikaj narobe.
Popotnik.
DomaČe in razne novice.
Osebne vesti. — Računski častnik Friderik Vače k je imenovan poštnim asistentom v Trstu. — Gosp. Robert Kenda, goriški rojak, je nastopil službo suplenta na c. kr. realki v Gorici.
Odlikovanje, — Gosp. Bogomir Plohi, c. kr. pomorski kadet, sin gospoda Šolskega svetnika Fr. Plohla, je dobil srebrno hrabrostno svetinjo. Udeležil se je, kakor smo že povedali, avstrijske ekspedicije na Kitajskem. — Tako čitamo v urau.n »Wr. Zeitung" cd petka. — Častitamo!
Smrtna kosa. — Ponoči kmalu po 12. uri danes je preminol v Biljah gosp. Matevž Saunig, veleposestnik, znamenit obrtnik, ud upravnega sveta vipavske železnice itd. po kratki bolezni, star 63 let. Pokojnik je bil znan mož po svoji vrlinah, zato tudi čislan, koderkoli je bit znan. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri. Bodi mu lahka, zemlja domača! Preostalim naše sožalje!
Deželni zbor. — Kakor smo naznanili že v soboto, bo imel naš deželni zbor danes popoludne sejo. Tej seji bo sledila, kakor čujemo, še jedna, najbrže v četrtek; s tisto pa se zaključi šestletna doba in deželni zbor razpusti.
Brezobrestna posojila asa naše vinogradnike in dr. Tarna. — »Gorica« je zabevskala po svoji stari navadi nad dr. Tumo
in nami radi članka »Brezobrestna posojila za naše vinogradnike in naša stranka", kjer smo raztolmačili to reč tako, kakor je, V »Edinosti", katera je bila prinesla o vprašanju glede na brezobrestna posojila dopis iz peresa nekega duhovnika, se je oglasil nekdo, ki piše tako - le :
»Vaš cenjeni list je že ponovno objavil napade na goriške deželne poslance, češ, da se nikdo ne briga za vinogradnike. Stvar pa stoji tako-le:
Vsled abstinence slovenskih poslancev so Italijani že pomladi leta 1897., to je: takoj po izstopu naših poslancev iz deželnega zbora —- privolili v podporo 10,000 gld. brezobrestnega posojila na leto. Ker so takrat privolili tudi v druge najvažnejše naše gospodarske zahteve, bil je dr. Turna od leta 1898. naprej za vstop v deželni zbor, katerega pa so preprečili dr. Gregorčič in somišljeniki. Spomladi leta 1900, ob zopetnem vstopu naših, je bil predlog za 10.000 gld. vsakoletne podpore vinogradnikom, prizadetim po trtni uši, enoglasno sprejet. Namestništvu je bila naloga, da izvrši ta sklep. Žalibog so politične oblasti to stvar zatezale in delale prošnjikom mnogo nepotrebnih težav. Že v deželnem odboru se je dr. Turna pritožil radi tega; vendar, ker je poročevalec dr. Ver-zegnassi, ni mogel stvari v željeni obliki spraviti pred politično oblast. Zato je letos precej ostro interpeliral vlado in jej očital, da je tako kasna. Letos v deželnem zboru so se dr. Turna in somišljeniki v javni seji potegnili za to, da bi se letos ne dalo le drugih 10.000 gld., marveč, da bi se izplačale vse dosedanje prošnje do zneska 87.000 K in bi ostajalo še za prošnje, ki se vložijo tekom t. 1.
V debati za proračun je dr. Turna stavil zaradi tega predlog, da se letošnji prispevek podvoji, t. j. do zneska 20.000 gld. ali 40.000 K. S prispevkom 1. 1. bi to dalo 60.000 K in z enako vladno podporo 120.000 K, t. j. znesek, s katerim bi se pokrile vse potrebščine. No, proti temu predlogu so glasovali vsi Italijani in naših 6 poslancev, pristašev dr. Gregorčiča.
Dopisnik iz duhovnih krogov v Vašem listu ve torej sedaj, kako stvar stoji, posebno pa, da je obžalovanja vredno, da so delovanju deželnega zbora, nikdar ne sledi s stvarnim opazovanjem, potem pa kritikuje, navadno cikaje na tisto slran, kjor je najina nje povoda!"
»Gorica"! Tu čitaj, tu imaš odgovor na svoje zvitarijo!
»Protestni" shod glede* slovensko mestne ljudske šole v Atteinsovi gostilni.
—  Nekam tajno in skrivnostno — kakor vse delajo na tak način, ker jih peče slaba vest
—   so sklicali za nedeljo po vabilu, katero je nosil nekdo okoli, shod v Attemsovo gostilno, na katerem naj bi se protestovalo proti krivicam, ki se godč Slovencem v mestu glede ljudske šole. Sklicatelj je bil neki krščanski so-cijalist Bernik, poročevalec pa znani »cvetnik" Vodopivec. G. »cvetnik" je klobasal nekaj o slovenski mestni šoli, kar že vse vedo, ali tako tiho, da so ga culi le sprednji poslušalci, potem je pa dal po nekem slabo-glasnem človečetu prečitati protest, ki se glasi nekako tako - le:
1.   Oni, ki so vpisali svoje otroke v Katinellijevo vojašnico, naj ne pošiljajo istih v šolo, ampak nikamor;
2.  deputaeija 4 mož naj gre najprej k županu, potem k okrajnemu glavarju ter naj protestira proti zlorabi c. kr. zakonov, zato ker je mestni šolski svet odobril vojašnico za šolo, čeravno so okna in stopnice zidane po najstarši modi;
3.   c. kr. namestništvo naj razveljavi sklep mest. šol. sveta in naj ukrene potrebno, da dobijo slovenski olroci šolo v sredini mesta. Če to ne pomaga, naj pošljejo prošnjo na namestništvo, da ono ukrene potrebno.
»Reci stražnikom, naj jo položijo v rake v kakor mrtvo. Poišči si pomočnike, ki ti pomagajo jo po noči odnesti. Stražnikom obljubi v mojem imenu toliko zlata, kolikor ga bo vsak mogel odnesti.«
Ko je tako govoril, gibnila je raz njegovega lica običajna otrpnelost ter se v njem sprebudil vojak, kateremu je nadeja vrnila nekdanjo odločnost.
Nazarij se razveseli ter zakliče:
»Naj ji Kristus vrne zdravje, kajti prosta bo.«
»Ali si misliš, da se bodo stražniki strinjali s tem?« ga vpraša Petronij.
»Oni, gospod ? Samo, ako gred<5, da jih za to ne doleti nikaka kazen.«
»Da, reče Vinicij. »Stražniki so se strinjali s tem, da ona zbeži, pa še tim rajše dopuste> da jo odneso kakor mrtvo.«
»Tam je seveda človek,» nadaljuje Nazarij, »ki se z razbeljenim železom prepričuje, ali so, trupla, katera odnašamo, zares mrtva. Toda ta vzame nekoliko sestercev za to, da se z razbeljenim železom ne dotakne onih, ki so umrli. Za jeden »aureus* se on dotakne rakve, ne pa telesa.«
»Reci mu, da dobi poln žep ,aureusov', reče Petronij. »Ali pa najdeš zaupnih pomočnikov?«
»Najdem tudi take, ki bi za denar prodali svoje žene in svoje otroke.«
»Kje jih najdeš ?*
»Bodisi v ječi, ali pa v mestu. Stražniki, ki so ze podkupljeni, spuste" v ječo kogar bodem hotel.«
»Vodi torej tudi mene kot pomočnika,« reče Vinicij.
Toda Petronij jame zoper to najodločnejše ugovarjati. Pretorijanci bi ga utegnili spoznati celo preoblečenega in takrat bi bilo vse skaženo.
»Ti ne smeš niti v ječo, niti t ,smradljlvo dolino' j je dejal. »Cesar, Tigelin in vsi drugi morajo biti popolnoma prepričani, da je ona umrla, ker sicer bi jo dali takoj zasledovati. Njih sum moremo potlačiti samo s tem, da ostanemo v Kimu, dokler nje rie odpeljejo na albanske gore ali še dalje v Sicilijo. Na to pa čez teden ali dva ti sam zboliš ter pozoveš Neronovega' zdravnika, ki ti bo svetoval, odpotovati v gore. Tam! se združita, a pozneje...«
Tu se za trenutek zamisli, pa mahne z roko ter reče:
»A pozneje utegnejo nastati drugi časi.«
*Naj se je Kristus usmili,« reče Vinicij. »Ti govoriš o Siciliji, toda ona je bolna in utegne umreti.«
»Za sedaj jo nastanimo nekje bližje. Njo ozdravi sam sveži zrak, samo ako jo enkrat rešimo iz ječe. Ali nimaš na gorah kakega služabnika, kateremu bil jo mogel zaupati?«
»Da, rf&! Imam ga!« odgovori urno Vinicij.
V okolici Koriole je na gorah neki človek, ki me j je nosil na rokah, ko sem bil še otrok, in kateri me| ljubi še sedaj.«
Petronij mu jv. d a ploščico.
»Napiši mu, n •. pride semkaj jutri. Jaz takoj odpošljem poslanca.
Po teh besedal pokliče predstojnika v atriju ter mu sporoči svojo zapoved. Nekoliko časa pozneje jo odjezdil poslanec na konju še po noči v Koriolo...
»Hotel bi,« reče Vinicij, »da bi jo Uršo spremljal na poti... Bil bi mirnejši...«
»Gospod,« reče Nazarij, »to je človek z nadčloveško močjo, kateri polomi mrežo, da more iti za njo.
Tam je okno visoko v steni, pod katerim ni nikake straže.  Prinesem Ursu vrv, drugo pa že izvrši sam.«
»Pri Herkulu!« zakliče Petronij, »on naj se reši, kakor mu j"e drago, toda ne ob enem ž njo, kajti zasledovali bi ga in našli njeno skrivališče. Pri Herkulu, vi hočete ugonobiti sami sebe in njo. Prepovedujem vam črhniti kaj o Korioli, sicer si umivam roke...«
Tovariša sta oba razumela, da ima on prav, torej sta molčala. Na to se jame Nazarij poslavljati, oblju-bujoč, da se jutri zarano povrne.
Nadejal se je, da se pogodi s stražniki še v tej noči, toda poprej je še hotel obiskati svojo mater, katera vsled njega v tem strašnem in negotovem času niti za trenutek ni imela miru. Zastran pomočnika pa sklene ne iskati ga v mestu, marveč vzeti kar jednega izmed o*nih, s katerimi je odnašal mrliče iz ječe.
Ko je že odhajal, je še obstal, pozval Vinicija na stran ter mu pošepetal*.
»Gospod, jaz se o naši nakani nočem zmeniti z nikomur, niti s svojo materjo; toda apostol Peter je obljubil, da pride k nam iz amfiteatra in njemu povem vse.«
»V tej hiši smeš glasno govoriti,« mu odvrne Vinicij. »Apostol Peter je bil s Petronijevimi ljudmi v amfiteatru. Tudi jaz pojdem s teboj.«
Naroči, naj mu podajo sužnjev plašč, na kar odideta.
Petronij si globoko oddahne.
(Dnlje pride.)
Potem so izvolili deputacijo, ki naj gre protestirat; ta je: mizar Bevčar, finančni uslužbenec Stipanič, neki Soban in Marušič, črkostavec v »Narodni Tiskarni". Ko so bili zbrani ti možje, so prosili g. »cvetnika", naj bi šel on ž njimi, ali takrat jih je zavrnil: »Saj jaz sem imel že zadosti opraviti pri oblastnijah; je bolje, da greste sami". In shoda je bilo konec. Očetje hi jmatere,~ki Ao^rišli^osju^t^s^se^
razočarani razšli......              ':
Dr. Gregorčič je odstopil od boja za slovensko šolo v Gorici p.opplnoma. Par sta-rišev, ki so hoteli pri njeni poizvedeti, kako to, da morajo z otroki v Podturen, je zapodil z besedami, da njega ta reč nič več ne briga, da naj~1e"*poslu%ajo," kaj pravita »Soča* • in »Primorec*, da on si pere roke. Sedaj, ko je zavozil s »Šolskim Domom", da ne ve več prav kam, preganja slovenske otroke v Podturen, v »Šol. Dom8 se sprejemajo leoliočrta pnteM poM, a^o bodo kaj plačali na mesec. Nič več ga ne briga šolsko vprašanje za Slovence v mestu, vse je vrgel v vodo — pogodba z dr. Pajerjem pač trdno drži I Da bi pa vrgel nekaj peska v oči ljudem, je dal sklicati »protestni* shod, na kateri pa ni bilo Njegove Rudečeličnosti, marveč poslal je »evetniku", ki je nekaj klo-basal, potem pa dal citati protestne točke po že omenjenem človečetu! Škandal, da ni mogoče večjega! —-------
Vse so vrgli v stran, tisti 4 možički, k i so izbrani v deputacijo, pa naj store sedaj čudež, da popravijo vse tisto, kar je don Gredolčič h o t o m a zapackal.
To je tako žalostno poglavje iz »delovanja* dr. Gregorčičevega, da se prihodnjič povrnemo do njega ter pokažemo v bengalični luči, kam je zavozil, kam je zašel »ljubljenec naroda" t   -.„
V Cerkno je bil šel pred našim shodom g. E. Klavžar. Imel je razne zaupne shodke in pogovore. Pravijo, da je organizoval klerikalni naskok na naš shod. Na dan shoda pa 'ga ni bilo videti.
Na shodu v Kašo vijak, o katerem poročamo pod »Narodnim gospodarstvom", se jo govorilo le o strogo kmetijskih stvareh. Nikdo izmed govornikov se ni spustil v politiko. Ne tako župnik Kosec iz Kamenj. Ta mož toliko razume n;i kmetijstvo, kakor zajec na boben. Vsaj, ko je prišel v Kamnje, je mislil, da živi še v Novakih in se je močno čudil, da po Vipavskem trte sade" ter je tudi delal na to, da bi Vipavci izruvali trte in krave redili, da bi potem mogel on razviti tam svoje zadružnike talente in ustanoviti kako mlekarnico po klerikalnem vzorcu. Seveda so bili Kamenjci tako trde buče, da niso slušali tega modrega nasveta. Ker torej ta mož o kmetijstvu nič ne razume in je hotel tudi on eno ziniti, je predlagal, naj g. Gabršček vstopi v ožlindrani klub v državnem zboru, ker je dr. Tavčar proti splošiv, direktni in tajni volilni pravici ter proti zadrugam. Seveda je dobil odgovor od g. predsednika, d a tone spada na ta shod.
Sicer pa moramo opozoriti g. Kosca na program kranjske narodno - napredne stranke točka 5., kjer je izrecno rečeno, da je ta stranka za splošno direktno in tajno volilno pravico. Ako tega ne verjame, naj vzame v roke 84. štev. »Soče". Gosp. Kosec naj torej prihodnjič, ko pride na kak shod, ali molči, ali pa vsaj ne govori neresnic in takih stvarij, ki na shod ne spadajo. Raje, kakor da hoče drugod imponirati s svojimi modrostmi, naj si pripravi svoje ovčice do tega, da jim bo tako imponiral, da mu bodo zidali farovž. Ali dosedaj v Kamnjah ne im-ponuje skoro nikomur drugemu, kakor svojemu pudelnu-županu.
Klerikalizeni v FarlanijI. — Kakor pri nas se vrše tudi v Furlaniji občinske volitve med naprednjaki in klerikalci. V Koprivi na primer je bil boj v tretjem razredu jako hud. Prodrla je s 3 glasovi večine takoznana »katoliška stranka" (77 glasov proti 74 nasprotnih), >atero vodi župnik doi. Camuffo.
V Krnvuiu bodo občinske volitve za tretji razred dne 20., za drugi in prvi pa dne 21. t. m. Po gibanju nasprotujočih si strank v Krminu je pričakovati nenavadno hudega volilnega boja.
Nedostavljena pisma. — Višje poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je dalo meseca avgusta uničiti 5466 pisem, katerih n« bilo mogoče dostaviti strankam. Znamenje, kako površno sestavljajo še nekateri naslove; kajti večina pošiljatev se radi take pomanjkljivosti ni dala dostavili.
Razgled po svetu.
Volitve t mestih in trgih na Kranjskem bodo v četrtek dne 19. t. m. Narodno-napredna stranta je postavila take kandidate : za deželno stolno mesto Ljubljana: Peter Grasselli, ravnatelj užitninskega urada in hišni posestnik, in Ivan Hribar, mestni župan; za Idrijo: dr. Danilo Maja r o n, odvetnik v Ljubljani; za Kranj in Škofjoloko: Ciril Pire, trgovec in posestnik v Kranju; za Tržič, Radovoljico in Kamnik: dr. Andrej F e r j a n č i e, državni poslanec; za Postojino, Vrhniko in Lož; Fran Arko, posestnik v Postojini; za Novomesto, Viš-njogoro, Črnomelj, Metlik", Kostanjevico in Krško: dr. Ivan Tavčar, državni poslanec.
Trije kandidatje za Idrijo. — Klerikalcem na Kranjskem se cede sline zlasti po Idriji, kjer bi na vsak način radi prodrli z idrijskim dekanom Mihaelom Arkotom nasproti dr. Danilu Maj ar on u, kateri je zastopal Idrijo v zadnji šestletni dobi, in sicer prav vspešno. Dekan Arko je poznat kot dober duhovnik, ki je bil kot tak, ko je župnikoval v Šturijah, tudi priljubljen pri ljudstvu. Mgrda ga .čjs^ajo tudi v Idriji kc duhovnika.. Ali to še m priporočilo za deželnozborskega kandidata. Dekan Arko ni storil doslej še nič kaj takega, kar bi ga priporočalo za poslanca tako eminentno delavskega mesta kakor je Idrija, in on tudi nikdar ne bi zastopal vspešno koristi delavcev, ker tega ne bi mogel," bolje ne bi smel! Treba namreč upoštevati, da Arko, katerega plačuje kot dekana rudniški erar, kateri tudi ga je svoj čas na njegovo vlogo predlagal na to mesto, je c. kr. uradnik idrijskega rudnika. In kot„ tak irna vezane roke, kot tak se ne bo potegoval resno nikdar za interese ljudstva, govoril in »delal" bi le toliko, kolikor mu bi dovolil c. kr. rudniški ravnatelj kot njegov šefi Ako bi storili Idrijčani ta korak, da bi izvolili svojega dekana poslancem, rešijo delavsko vprašanje morda za dolgo časa tako, kakor želi erar. Cvetela bi v Idriji le tim bujnejše so-cijalna demokracija. Izvolitev Arkota bi bila za Idrijo kos velike nesreče.
Socijalni demokratje so postavili kandidatom . nekega R i n a I d a, vodjo tamkajšnjega konsuma. »Jednakopravnost* je prala tega moža že v več številkah ter pravila o njem reči, katere niso zanj baš prelepe, ali se je v »Rud. praporn" le slabo branil! Socijalnih demokratov je v Idriji lepo število, vendar >ia zmago ne morejo misliti niti od daleč. Gotovo pa je, da pojdejo volit Rinalda do zadnjega moža. Po glasovih o Rinaldu in ker nima upanja, da bi prodrl, se ne menimo dlje o njem, dostavljamo le, da oni glasovi ga nikakor ne kvalifikujejo ugodno za poslanca za Idrijo. — Socijalni demokratje imajo nalog, nič so vtikati no v naprednjake ne v klerikalce, v slučaji ožje volitve pa se odtegniti. Cujejo so pa v zadnjem hipu čudne reči, da v slučaju ožje volitve bi glasovali soc. demokratje za — Arkota ! Čudno, prečudno!
Tretji kandidatje dr. Danilo Maj ar on, kandidat narodno-napredne stranke. Njegovo delovanje v dež. zbora in njegov trud za idrijsko delavce, vso to je znano iz časopisov. Reči se mora, da dr, Ma-jaron se je potrudil resno ves čas svojega poslanstva za Idrijo in njeno prebivalstvo; ni štedil ne denarja ne časa, ako je bilo potreba na Dunaju hoditi okoli mero-dajnih činiteljev, ki imajo usodo idrijskega mesta v rokah, in ni so bal spregovoriti tudi v dež. zboru moško besedo za idrijskega delavca. Realka, katero odpro to dni, je sad njegovega truda, in ako bi ne bil storil nič drugega, nego to, da je priboril mestu Idriji ta srednjošolski zavod, je vreden, da se ga Idrijčanje spominjajo, dokler bo stala Idrija! Zato pa je tudi upanje, da dr. Majaron prodre v Idriji kot poslanec, da bo on še dalje zastopal to velevažno mesto na slovenski zemlji v prid delavstvu in napredni ideji. Dr. Majaron je pravi mož, kje daleč stojita za njim dekan Arko in socijalni demokrat Rinaldo, kar se tiče sposobnosti za poslanca v dež. zboru, zato pa se nadejamo, da porečejo v Četrtek Idrijčanje po svoji veliki večini: Naš poslanec bo dr. Majaron!
Deželni zbor istrski. ¦— V seji v soboto so odobrili račune in proračune za 1. 1899. in 1900. Dr. D. Tri naj s ti č je izjavil, da manjšina bo glasovala proti vsem računom, ker nima zaupanja v deželni odbor. Dr. M. T r i n a j s t i č se je pritoževal, kako pristransko postopa dež. odbor pri podeljevanju podpor posojilnicam in zadrugam. Hrvatske in slovenske ne dobe niti novčiča. M a n d i č je izjavil, da računov ne morejo odobriti tudi s stališča šolskega. Dr. D. Tri-najstič je stavil resolucijo na vlado in dež. odbor za podporo po toči poškodovani občini Krasica. Isti je stavil interpelacijo, da se konstatuje vsako leto število otrok, ki obiskujejo šolo, in število otrok, ki so obvezani obiskavati šolo. Vladni zastopnik je odgovoril še na interpelacijo Benatija glede c. kr. logarjev. Seja je zopet danes.
Važnost kmečkih društev na Štajerskem smo omenili že parkrat. Celjska »Domovina" od 13. t. m. prinaša članek »Naša politika", v katerem povdarja važnost teh društev glede na smer slov. politike na Spodnje Štajerskem ter potrjuje naša izvajanja. Pravi med drugim:
»Da pa se je proti kmečkim društvom, ki so se izrekla zoper abstinenco, nastopilo tako brezobzirno, je bilo skoraj malo netaktno. Pomisliti je namreč treba, da volijo vse naše poslance v deželni zbor edino kmečke občine, in da so v kmečkih društvih zbrani najinteligentnejši posestniki.
Že zdaj imajo ta društva, ako pomislimo, da se'se še le ustanovila, jako mnogo članov, in da bode to število še mogočno naraslo, zlasti ako prirede, kakor se govori, svoj tabor. Zategadelj smo mnenja, da bode treba odločilnim možem, ako jim je res kaj za slogo na Štajerskem, pri izbiranju kandidatov za deželni zbor računati s temi okol-nostmi in ne kar meni nič, tebi nič prezreti kmečkega društva. Vsi dobro vemo, kakov je naš položaj, da  nas zatirajo  Nemci   od
vseh strani in zadajejo rane, kjer so le v i stanu, kaj bode še le potem, ako si sko- ] Čimo še sami med seboj v lase I In to se bo pri prihodnjih volitvah zgodilo gotovo, ako naši voditelji ne bodo upoštevali kmečkih društev, kot važnih faktorjev, ki štejejo po 300 članov — samih volilcev. Pri nas morajo iti vsi sloji združeno, roko v roki.
Tu ne sme ni eden stan nad vladati drugega, tu se-mora-ozjrati. na mnenja, na prepričanja, na potrebe vseh, ne uhajati v strankarstvo, ne presajati na naša tla kranjskih klerikalnih ali liberalnih nazorov, temveč hoditi moramo po srednji poti in postaviti politični program, ki ne bo ločil posameznih stanov. Pri nas na Štajerskem, še bolj na Koroškem, se postopa s slovenskimi liberalci tako, kakor z nemčurji, in mnogo zavednih Slovencev je radi tega že pobegnilo v nemški tabor, ker; se niso hoteli ukloniti brezobzirnosti nekaterih^kimenijorda mora povsod veljati samo njihova.
To je dejstvo, katerega ni možno utajiti. — Isto tako pa je nemogoče, da bi bili vsi istega političnega prepričanja, temveč vladajo pri nas razne politične struje, na-prednjaštvo, konservatizem, klerikalizem itd.; ako bi hoteli torej edno izmed tega dosledno izjaviti, drugo pa pobijati, imamo takoj največji razpor. Zato jo potrebno, da si poiščemo nek »modus vivendi*, po katerem uravnajmo našo politiko. Pri tem se moramo ozirati seveda na mnenja, ki prevladujejo sedaj med spodnještajerskim ljudstvom. Do nedavno smo bili prepričani, da so naši kmetje čisto konservativni, a njihovo energično gibanje v zadnjem času, njihovo združevanje v kmečka društva nas je poučilo drugega. Naš narod hoče iti z duhom časa naprej, ne da bi hotel pri tem zanemariti svoj jezik ali se ločiti od sv. vere."
Zavod sv. Jeronima v Blutu. — Ban 7 Zagrebu je prepovedal vse protestne shode v zadevi zavoda sv. Jeronima. No, gibanja na to stran ne zaduši, ker hrvatski listi, zlasti »Obzor*, natančno in navdušeno pišejo o tem vprašanju, katero se reši, kakor je soditi po glasovih iz Italije, ugodno za hrvatski narod. — Ogorčenje radi tega zavoda med Hrvati jo zlasti veliko med Dalmatinci, Celo v mirnem Dubrovniku so demonstrovali radi tega. —
Mft« Kiploy umri. — V soboto smo sporočili, da Mac Kinlev umira, ali kakor je pozneje naznanil brzojav, je bil takrat že mrtev. Zadnje ure je grozno trpel. Zdravniki so poskušali vso svojo umetnost, ohraniti mu življenje, kolikor mogoče dlje, tako da je že sam prosil, naj mu puste umreti. Poslovil so je od svoje žene ter od svojih sorodnik^, zlasti je tolažil svojo ženo. Smrt je povzročilo baje to, da so mu dali zdra-niki prehitro trdih jedij, katerih slabi želodec ni mogel prebaviti.
Ko je množica na ulici izvedla smrt, je bila nevarnost, da udere v jetnišnico, kjer je zaprt Szolgosz ter ga lynha.           *
Vodstvo držav je prevzel podpredsednik Rovsevelt, ki fe bil takoj zaprisežen. Hoče iadaljevati politiko Mac Kinleva. Pokopljejo Mac Kinleva na državne u*oške. — Krsto so prepeljali v "VVashington, kjer ga polože v »belo hišo*. Mac Kinlev je bil zavarovan za svoto 40.000 lir. šterl.
Car na potovanja v Francijo. — Iz Kiela poročajo, da so rusko ladijo Standart, na kateri se vozi car, pozdravljale nemške ladije v baltiškem kanalu. Hčerke je pustila carska dvojica v Kielu. Popoludne ob 5. včeraj so dospeli v Brunsbuttel. Danes se peljejo proti Dunkerque, kjer pozdravi predsednik Loubet čara. Politični govori bodo na banketu v soboto, ki bo po vajah. Grof Lams-dorff je že v Parizu. Delcassč je dal včeraj njemu na čast dejeuner v izbrani družbi 30 udeležencev. Ruski listi pozdravljajo z navdušenjem pot čara na Francosko. Anarhiste in sumljive ljudi zapirajo ter so varnostne priprave velikanske, take nekako, kakor lani v Gorici.
onega dobička, katerega bi morala imeti. Sicer je vipavska dolina v trtoreji napredovala, toda ker kmet nima nikogar, ki bi ga poučil, kako mora ravnati s trto, da mu bo ista tudi dobro rodila in prinašala potrebne dohodke, je zaostala za drugimi deželami. V kletarstvu pa stoji vipavska dolina malo nad ničlo; tu je potreba popolne reformacije.
S pravim navdušenjem je pritrjevalo vipavsko ljudstvo državnemu poslancu gosp. Oskarju Gabrščeku, ko se je v svojem jedrnatem in krasnem govoru dotaknil vsega onega, kar Vipavci potrebujejo v prvi vrsti, in ko je razlagal, zakaj vse se je in se bo še potegoval v deželnem in državnem zboru v prilog vipavske doline, vrta naše dežele. Vrsta naših potreb je ravno tako dolga, kakor vrsta naših trpljenj, in zato, je rekel g. poslanec, je dolžnost, vseh v to poklicanih faktorjev, da se ^avzamejo za naše ljudstvo. __
Kako zanimanje Je vladalo za ta shod, se vidi iz dolge vrste resolucij, katere so se predlagale pd strani navzočih kmetovalcev ter so se položile v roke g. državnemu poslancu. Resolucije in tudi podrobnejše poročilo priobčimo v prihodnjih številkah, ker nam danes to vsled preobilega gradiva ni bilo mogoče storiti.
Shod se je vršil vseskozi v najlepšem redu, samo župnik Kosec je moral enkrat zapeti o politiki, in kmetovalci so se drug za drugim oglašali ter potožili svoje težave in potrebe. Uvideli so, da se je pričelo vendar enkrat, če tudi že pozno, gibanje tudi njim v prid in šli so tudi z zadovoljstvom s shoda, ko so odkrili svoje težnje onim, ki so jih z odprtimi rokami sprejeli in obljubili dvigniti našega kmeta iz dosedanje zaspanosti ter mu kazati luč napredka na vseh poljih.
O razstavi spregovorimo prihodnjič, tu bodi le toliko omenjeno, da se je izjavil g. Anton Štrekelj v svojem govoru, da je lepša, nego je bila deželna goriška v Ionskem letu.
Narodno gospodarstvo.
Prvi vipavski kmetijski shod v Kašo vijah. — Nade, ki smo jih gojili glede kmetijskega shoda v Kasovljah, so se uresničile v obilni meri. Vreme je sicer pretilo razdreti za takrat to lepo idejo in tik pred shodom še nismo mogli zatrdno reči, da se bo shod mogel vršiti, bodisi, da se ljudstvo oplaši radi dežja,, in da ne pride, bodisi da bo deževalo med shodom. A naš vipavski kmet se ni dal tako zlepa oplašiti in prišlo je že nad 400 ljudij s celega Vipavskega, a razstavo si jih je popoldne ogledalo nad 1000. Ako bi bilo vreme ugodnejše, bi se bilo število gotovo podvojilo. Vipavski kmet je ta dan pokazal, da se zaveda, in da je začel misliti s svojo glavo. V to pa so pripomogla nedvomno »vinarska in sadjarska društva" v Rihembergu, v Brjah in Kamnjah, ki so shod priredila in zraven tega ljudstvo vspodbujala ter napravila tako lepo razstavo, kjer so mogli kmetovalci tekmovati med seboj. Boljše agitacije za shod si pač ni mogoče misliti.
Shodu je predsedoval gosp. nadučitelj Anton M ožina, zapisnikarjem pa je bil izvoljen g. nadučitelj Peter Medvešček. Za danes naj omenimo le, da je ljudstvo z velikim zanimanjem sledilo vsem govornikom, posebno g. Antonu Streklju, kije poučil vipavsko   ljudstvo,   zakaj   Iz   trtoreje  nima
Trpljenje ženstva v srednjem veku.
(Spis izvoli uredništva.) (Konce.)
»Bič za preganjanje copernic Je splelo katoliško bogoslovje. Nikdar ne bi, — valic mej ljudstvi še živeči, stari, še paganski veri na zlodeje in vzlic temu, da so čudne pato-logične prikazni v ljudeh v teh časih ta niso kot naravne bolezni razumele, — v kazenskem postopanju in pravu tega časa nastala absurdna misel o spolni in drugi zvezi hudiča s človekom, ako je ne bi cerkev, ki je držala časovni duh pod svojim jerobstvom, j- r> njaško dokazavala in če bi je cerkev v"ia izrabljala v svoje namene. Nikdar *;•. bi prišla neumnost o izletih copernic na shajališča z zlodejem, o sabalu copernic tudi v posvetno kazensko pravo, ako ne bi bila cerkvena sodišča ubičavala tega hrodka verske blodnje po stoletnem izvrševanju neumnim, neukim ljudem ter jim to neumnost verjetno storila", piše kat. cerkvi prijazen nemški še živeč pisatelj.
Dolga stoletja jo divjala ta razdivjanost po kat. svetu. Razvoji meščanskega dela, v mestih vstajajoča veda o naravi in njenih močeh, razbistrenje ljudske neumnosti po šolah, naukih, gojitev humanitete po izobra-ženejših je storilo konec temu zažiganju. Vzele so se kat. duhovenstvu, kakor grajski gospodi, tla, iz katerih sta ta dva gmotno jemala svojo moč, pristriglo se jim je premoženje. Državne vlade so bile primorane po gmotno in duševno močnem meščanstvu vzeti sodstvo v svoje roke ter duhovenstvu gledati na prste.
Francozka velika revolucija je iztrgala z giljotino in konfiskacijo premoženja fevdalne gospode radikalno duševno in gmotno moč te gospode iz francozkih tal in ideje te revolucije je nosil največji um zadnjih stoletjij Napoleon I. po drugem svetu. Vse to vkup in vedno naraščajoča omika je storila, da sta postala zlodej in njegov preganjalec smešna, smešna vsa teorija o zlodju, za katero si je toliko najboljših bogoslovcev pet sto let mučilo glave, zaradi katere se je toliko žensk, možkih in tudi otrok zverinsko mučilo in zažigalo. Škoda v gospodarstvu je bila velikanska. Škoda drugače velika. Razvoj omike se je zakasnil vsled tega v kat. svetu dosti. Kje je Amerika proti nam! Ta ni poznala hudiča in njegovega preganjatelja.
Sklenimo spis. Opozarjamo občinstvo na to, da je te srednjeveške neumnosti še dosti mej našim narodom. Ni še dolgo, ko je kat duhovnik na Goriškem zlodja preganjal iz mrtvašnice. Ubogo naše kmetsko ljudstvo je še neuko; ženstvo kmetije je popolnoma v rokah duhovenstva. Vera v škapulirje, sve-tince kot hranitve proti zlodju, je še mej narodom. Duhovščina kultivira to vero z vsem trgovskim talentom kat. duhovnika. Tudi danes še porablja to abotnost srednjega veka v dosego zdržanja ljudstva pod svojim vplivom; sredstvo ji je zdržanje njene premoči nad ubogim slov. narodom. Proti toči še zvonijo, a naši kmeti kolnejo strelne naprave v vinogradih, češ: ali hočete Boga strahovati ? Praznovernosti je še dosti v našem kmetu, ki je ostanek srednjeveške duhovniške šolo praznovernosti. Imejmo pred očmi nauk zgodovine srednjega veka: »D u h o v e n s k a nadvlada je vsaki čas bila združena z duševno, n ravno in gospodarsko zaostalostjo dotičnih narodov". Živ primer za to smo na avstr. jugu miSlovenciinHrvatil
Trgov.-obrfna regisfrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, Semeniska nI. št. 1., I. nadstr.
--------^.--------
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4-Y*% in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na-teden^ ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 843.366.
Uradne nre: od 9-11 dopoludne in ocl 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12, dopoludne.
V\aro\ praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmat.ee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
innogobrojna   naročila   lor  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Išče se dva učenca
za trgovino z železjem.
Prednost imajo oni dečki, kateri so dovršili vsaj dva razreda srednjih šol. Ponudbe na : Konjedie & Zajec, Gorica.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček),
kjer bode mogel postreči eenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi močmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo.
____J/ zalogi ima vedno v veliki izberi  vse
potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
lastnik brivnic na Travniku in pod Slolno eerkvijo.
Anton Pečenko
Vrtnn ulicn 8 -
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
GORICA
priporoča

IPJ do 300 gli mesečno
lahko zasiužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwig fisterreieher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest
Pivopivei pozor!
Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijaliteto, katero prodaja pod imenom
Granat - Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo »Granat-Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
Josip Rovan,
zalagatelj  vrhniškega  piva.
pri vil.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. POVERAJ V GORICI
na Travniku št. 5.
Naznanjam častitim gospodom odjemalcem In damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne pJašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi~ nejšo obleke za gospe po najnovejši modi.
Blago se prodaja na meter tako po ceni da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
hdina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. \ strežem vsakemu naročilu in po vsaki modi.
Via Uiardino 8
briških, dal matinskih in isterskih vinogradov.
Dosiiivijn n:i ilnin :n niZiiOhiija pn železu kiajo   aislro-ojjorski1   nn.narliije v sodih ov natrij. Na zahtevo j>o>iija ludi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poiicna
>il .Vi
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, ocl 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternil, na Erane-Josipovi cesti Št. 9.
Dobre ure in po cent!
n  3-lelnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine
Most.(ČeSko). Dobra ura Reni. iz niklja fi. 37r>; srebrna ura Ram. fi. 5-80; srebrna verižira fl. 1 '20; budihuk iz niklja fi. M)5.
1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlati' in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznaluih pisem. — IIUMtrovan cenik zastonj!
Pij Gianni, tapetar v Gorici
je preselil
v ulico Morelli št. 43.
Sprejema vsa v fapefarsko stroko
spadajoča dela
po  najnižjih, cenah  lire«   konkurence.
prave ruske ooooooaoood«
za damo in gospode se dobe pri   @ @ $ @
J. DRUFOVKA v Gorici
Gosposka ulica št. 3.   o ® a ® o
Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja.
.Lda 188!. v €md ustanovljena tvrdka
E. Riessner, t NMsfci nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovainico umetnih evetlic za vsakevstnecerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev^ za mrtvaške potrebe* voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
KAGilgg!
*   ZAHTEVAJTE    POVSOD
CIGARETNE PAPIRČKE
i V KORIST DRUŽBI SV (fc:w IV. ftETODA i
GLAVNA/* LOG A-
„Qliva"
društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem Gradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „Oliva" - Kraljevi Gradec.
Zastopstvo za Gorico in okolico ima
Ani Jeretič v Corici.
Lekarna
Grlstofoletti v Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva -Te kapljico vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrope po-
i Varstveno znamka).    kmrjBni   žetodCO
store,  da zgine v kratkem času
omotica in zivotna lenost (mrtvost).
To kapljice tudi store, da eiovek
raji jd,
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah  na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Oistofoletti v Gorici.
lih
*l
4
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga   z   omejeno   zavezo   v   Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), =>Lawn Tennis« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseli barvah; prtenino, ogiinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jggcr-srajee, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.    -»>»x«c<~    Lastne žage.
Zaloga vsakovrstnega pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tudi vseh tapotarskih izdelkov.
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trd ">ga lesa; velika zbirka obkladkov (remeia) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-              jffj
tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
Jamči se za točno in solidno postrežbo.
1834