STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUB!JANA Si. 198 Poštnina poračnnjena (C- C. con U pasta) fAšt izhaja vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: ra 1 masec L 8.—* 9 mm*ce L 22.__38—, celo leto L 75.—, ▼ inoiematr« anriai L 6-50 vet — T j^^^^^fižJH«. ;30 «t — Oglasnfaa u 1 bb prostora w Sirokosti 1 kc HP trg|-»ka m obrtme oglase t t-—, za o sort* Biče, zahvale, / vt^Sfe^«/^^ denarnih uvodov L Z—* strani L 3L— V Trstu, v torek, 21. avgusta, 1928. - Lato VI. EDINOST Posamezna številka 30 cent. Letnik LIH Uredništvo tn npravniit^o: Trst ulica S. Fnmcesco d'Assisi 20. Telefon 68-01 Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisna se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredaittvo v G o r i c i : ulica Giosut Cardacct St 7, I. o. — Telet it. 327. davni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. OMekodeloMa? O ožrieki, posebej o modi, se je že mnogo pisalo in razpravljalo. Tu seveda navadno ne mislimo raoSka obleke in mode, ampak žensko, dasi bi se dalo tud^ o moški modi katero ziniti. Le da je med4 moškimi razmeroma malo takih, ki bi posnemaj i pretirano modo. Zato bo-mo tudi to pott govorili o ženski obleki in modi, ne sicer o razkošju ženskih svilenih oblek na deželi, aznpait borno pogledali to vprašanje z nekaterih drugih strani. Ni dolgo od tega, ko sem nekje bral, da, je M o vek po svoji naravi sramežljiv iaa radi tega zakriva svojo goloto- Hudo bi se zameril nekaterim, če bi trmasto ugovarjal na ta stavek. Kljub temu se ne morem docela vzdržati, da ne bi dejal, da to ne sloni popolnoma na resnici. Obleka ni nas tada toliko radi sramežljivosti, ampak da so se ljudje obvarovali mraza. Divjaki niiso nagi radi svoje nesramnosti, ampak radi tega. ker o-bleke radi vročine niso potreJjo-vaii. Ker pa smo že oblečeni in smo obleke navajeni, se seveda golote sramujemo. Saj se moški celo sramujemo iti brez jopiča na ulito, brez kravate pa tudi, dtetsi radi tega še nismo goli. Bog vari, da bi s temi besedami hotel zagovarjati nagoto, kratka krila, izrezane bluze in podobno. Hotel sem samo povedali dejstvo, kakor tudi podčrta/ti, da obleka ne more biti merilo naše čistosti- Če smo notranje pokvarjeni, bo obleka od ušes do giežnjev kaj malo po-nragrala Če pa notranje nismo pokvarjeni, tudi naše ženske ne bo potreba posebej opozarjati, kako naj se kulturno oblečejo, da kc,;ga drugega ne bo sram radi njih, Če že one tega čuta več nimajo. Bes je, da danes ne moremo več stati na stališču, da mora biti obleki tako dolga, kot so jo nosile naše staze mamice, da so pometale z njo prah po cestah. Tudi se časi potratno nabranih kril ne bodo več povrnili, ne časi predolgih in zgubanib rokavov in ovratnikov, ki so bili zapeti pod brado in ušesi, da so jih morale všite ko-ščice držati kvišku. 2e gospodarsko stanje tega ne dopušča. Koliko več blaga je bilo potrebno za eno obleko! Sicer tudi danes ne moremo odobravati, če ženske kupujejo preslabo blago samo, da so večkrat nove in opravljene po ma-di. V tem oziru bi že lahko posnemale naše stare mamice, ki so kupovale trpežno blago, da so ga lahko nosile en čas «za k maši», čez nekaj Časa pa «za vse dni». Kar se ostalega tiče, je najbolje hoditi srednjo pot. Ne kot so hodile oblečene naše prababice, a se tudi ne smemo preveč približati afriškim rodovom, zakaj pri nas kljub vročini še vedno ni tako vroče, da bi bilo to upravičeno. Ne samo radi gole spodobnosti in sramežljivosti, tudi s stališča lepote. Naša dekleta lahko verjamejo, da je človek lepši in vabljivejši, Če svojo nagoto nekoliko skrije. Posebno tikLi radi te$»a, ker merijo človeško čednost po dolgih rokavih in krilu. Tebi, dekle, pač ne bo eno in isto, kako te sodijo. Ni lepo, če je krilo tako kratko, da se vidi noga preveč nad debelino meč, nikari pa, da bi segalo jed vaj do kolen'- Če bi ženske vedele, kako grdo, ali učeno izraženo, neestatično je to videti bi se nikoli tako ne oblekle. Isto velja tudi za preveč izrezane bluze in rokave. Baš tako niso lepe preveč na-šemurjene obleke bodisi glede kroja ali glede barv. Preprostost je v tem oziru na j priporoči j ive j ša, za zdravi okus najmodernejša I*ri oblekah moramo paziti ne samo na to, da so lepe, da vplivajo na nia» estetično. noša mora biti tudi zdrava Novomodne ženske obleke, ki gledajo na to, da je kolikor mogoče malo na telesu, niso zdrave. Kolikokrat pravijo ženske: (Kako morete vi moški nositi toliko na sobi!» Bos je, da smo moški v poletnih dneh preveč oblečeni, a pride dež, veier jx>pilia, ženska pa se strese v svoji goloti in reče: «Vam moškim je lahko, ker imate kožuhe na sebi!» Tisti stre sijaji mraza so po navadi maćftevalci nMiime ženske «k>-de, ki! si po zimi navadno ne zavaruje niti vratu niti nog. Pridejo prehladi, kaSeij, jetaka in prezgodnja smrt. Kdo je kriv? Na modo se po navadi nihče še spomini ne. Vsemu temu je lahko od pomoč i na način, da ne bo žaljena sramežljivost, da bo obleka služila našemu zdravju in da zadostimo svojemu lastnemu lepo-č.utjiu in ugajamo tudi drugim. Stremljenje ugajati drugim je ]>ooebno pri ženskah popolnoma niaravno rn ni vselej sad neči-memosti ali napuha. Temu stremljenju lahko zadostimo na način, da ne bo prizadeta ne e-na ne droga stran. Le zdrava obleka, ki v zadostni meri pokrije človeško telo in je po svoji trpežnosti in preprostosti nevsiljiva, je lahko tudi lepa in ugaja tudi' drugim- Pomnimo, da obleka ne naredi Človeka. Važno je sicer, da je človek stanu primerno in čedno napravljen, a pozabiti ne smemo, da je prava Človekova vrednost le v njegovi notranjosti. Vrednoto daje človeku duša, obleka je samo okrasek. Lepo napravljen je lahko vsak tepec, nekaj znati, biti vrl človek, to je pa nekaj več kot gizdava obleka. To je bilo treba povedati, ker -nekateri ljudje preveč držijo na trhli rek: «0-bleka naredi človeka». Naredi ga le na videz. Ženske pa se preveč ozirajo na modne kaprice, ki so plod inozemskih sšte-žev in tepcev in pogosto žalijo le počutje, a zahtevajo — razsipnosti. Modnega jarma bi se ženske morale osvoboditi. O dekletu, ki je napravljena lepo, a preprosto in spodobno, bo vsak fant vedel, da bo dobra in skrbna gospodinja. Našemarjene pustne šeme pa uživajo le hipen uspeh; kada/r gre za to, da naj si jo ta ali oni izbere za življenjsko družico, je navadno nihče ne po grl eda. —fb— Voštila rezalnika vlade Nj. V ©L kraljici Heleni RIM, 20. Povodom godu Nj. Vel. kraljico je načelnik vlade poslal vladarici naslednjo brzojavko: «Nj. Vel. kraljici. S. Anna di Valdieri. — Srečen sem, da smem povodom današnjega godu V. Vel. izraziti najbolj prisrčna in udana voščila z moje strani, s strani fašistovske vlade in celokupne nacije. Musso-li.riii.» Njeno Veličanstvo jo blagovolilo ta.ko-le odgovoriti: «Nj. eksc. vitezu Benitu Mussoliniju, načelniku vlade. — Sem prisrčno sprejela vašo prijazno 'l*rzojavko. Ž&lum, da dospejo izrazi mojo toplo zahvale vam osebno, vašim častitim vladnim kolegom in celokupni naciji.» Načelnik vlado jo kot vojni minister izrazil Njenemu Veličanstvu voščila tudi v imenu vseh oboroženih sil države. Tudi za ta voščila se je kraljica brzojavno zahvalila Kraljev odgovor na brzojavko načelnika vlade RIM, 18. Na brzojavko, ki mu jo je poslal načelnik vlade on. Mussolini po pomorskih vežbah, je Nj. Vel. kralj tako-le odgovoril: «Nj. eksc. vitezu Benitu Mussoliniju, načelniku vlade in mornariškemu ministru, Bim. Zahvaljujem se Vam za ^brzojavko, ki sem jo sprejel z velikim zadoščenjem. Na vojno mornarico, ki je znala tako častno nuditi skrbni pozornosti V. eksc. svojo izpopolnitev, zamore gledati domovina z zaupanjem in ponosom Mornarica nosi v srcu sleherno junaštvo, ki je vedno, v preteklosti in sedanjosti, ovenčalo njene sinove s slavo. Naklonjeni bratranec Viktor Emanuel )*^ Proslava madžarskem državnega praznika v Milana MILAN, 20. Povodom praznika sv. Štefana, madžarskega državnega patrona, se je v tukajšnji cerkvi sv. Jožefa vršila cerkvena slovesnost. Madžarski generalni konzul Totzel je nato priredil v filoloskem krožku sprejem. V svojem govoru je tolmačil hvaležnost Madžarske napram italijanski vladi in poveličeval prijateljske vezi med obema državama. ob severni obali Sera svalbardsfce zemlje RIM, 20. Agencija «Stefani» poroča uradno: Ladja «Citt& di Milano« naznanja potom brezžičnega brzojava, da sta hidroplana «M. 18» včeraj, dne 19. avgusta popoldne odletela od «Bragar»ze», ki je zasidrana v bližini Martensovega otoka, tor sta večkrat z nizkega pregledala skupino Sedmerih otokov do Little TaHe-a. Pilota Penso in Crosio popolnoma izključujeta, da bi se nahajali ljudje v coni, ki sta jo raziskala. «-Braganza» je zopet vkrcala oba hidroplana ter odplula nato proti vzhodu, da nadaljuje svoja metodična raziskovanja. V preteklih dneh so bile obiskane koče, V katerih se nahajajo živila, da se u-gotovi nijhovo stanje. (lani italijanske detegadje a prihodnje zborovanje DrnSbe narodov RIM, 20. Načelnik vlade je imenoval člane italijanske delegacije za prihodnje redno zborovanje Družbo narodov, ki se bo pričelo v Ženevi dne 3. septembra t. I. Delegacija je sestavljena kakor sledi: Prvi delegat: Nj. eksc. prof. Viktor Sci&ioja. Delegati: sen. grof Lolio Bonin Longare, kr. poslanik, ter on. Fulvij Suvich. Dodeljeni delegati: senatorja gen. Albert Do Marinis in grof Anton Cippico, poslanci: on. Cavazzoni, Sardi, Tume-dei, Alfiori. Amsicucci, Belloni, Pol-veređK, Rossoni, comm. Avgust Rosso, polnomočni minister, gr. uff. Bilotti, kasačijski svetnik, poveljnik don Fabricij Ruspoli, ladijski kapetan, grol Manfredi Gravi-na an prof. Josip Gallabresi. Glavni tajnik delegacije bo legacijski svetnik grof Vinci. Po Izročitvi protestne nota v Beosredu Jusoslouenska oloda odredila preiskavo Vsebina Italijanske protestne note ki je bila izročena v Beograda RIM, 20. O izročitvi italijanske protestne note beograjski vladi radi- pro tlita 1 i j ains k i h demonstracij v nekaterih dalmatinskih mestih, objavlja agencija «Štefani» naslednje poročilo iz Beograda: Radi obžalovanja vrednih dogodkov* ki so se odigrali dne 16. t. m v Šibeniku, kjer je pristaniška sodrga s kamenjem napadla dva italijanska parnika, do-čim policije m oblaste v ni hotelo biti zraven, je kr. italijansko poslaništvo predložilo včeraj (18. t. m.) popoldne ministrstvu za zumatnje zadeve energičen protest, zahtevajoč strogo preiskavo, kaznovanje krivcev, ukrepe proti oblastvom, ki so se paisivno zadržala, ter poravnavo škode. V noti se nadalje opozarja zunanje ministrstvo na nepremišljeno pisanje enega dela srbohrvaškega. tiska, ki še vedno opisuje ratifikacijo nettunskib konvencij kot pogubonosno za politični razvoj kraljevine SHS. Sestanek dr. Mcriakovlfa z £r. iumenkevitem Francoski in angleški poslanik sta se povrnila v Beograd BEOGRAD, 20. Zaradi protestne note, ki jo je poslala italijanska vlada jugoslovenski vladi zavoljo demonstracij v Splitu in Šebeiiiku. sta imela v Zlatilboru konferenco zunanji minister dr. Marinkovič in njegov namestnik dr. Šumenkovič, ki se je potem vrnil v Beograd. Danes popoldne ga je posetil odpravnik poslov italijanskega poslaništva Camatti. Kod doznavamo iz vladnih krogov, je vlada odredila preiskavo v svrho ugotovitve, v koliko so točne navedbe note tar obstoječe poročilo, da italijanski konzul v Splitu ni bil ranjen niti žaljen, marveč da ga je ščitil pred demonstranti neki ag>ent, ki je pri tem zadotoil lahke poškodbe. V slučajai pa, da se izkažejo navedbe italijanske note k od točne, bo dano italijanski vladi primerno zadoščenje. V zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki je beležiti, da sta se vrnila v Beograd francoski poslanik Dard in angleški poslanik Cunard- Slednja je posetil namestnika zunanjega ministrstva dr. Šumenkoviča. Jugoslovanski zun. minister so bo povrnil v nedeljo v Beograd BEOGRAD, 20. Zunanji minister dr. Marinkovič se bo vrnil iz Zlatibora v Beograd prihodnjo nedeljo 26. t. m. Po svojem povratku v Beograd bo zunanji minister dr. Marinkovič izvršil poslednje priprave za udeležbo zastopnikov jugoslovenske države na jesenskem zasedanju Družbe narodov. Pred njegovim odhodom v Ženevo ga bo sprejel kralj. Kralj Aleksander operiran BEOGRAD, 20. Načelnik vlade dr. Korošec se bo iutri dopoldne sestal z Veljo Vukićevi-čem. Razpravljala bosta o političnem položaju. Po konferenci bo dr. Korošec odpotoval na Bled, da poroča kralju. Na Ble- du se mudi že vojni minister general Hadžič. KM doznavamo, je biil kralj na Bledu operiran na abscesu pod nezdravim zobom. Manifestacije v Albaniji za nredbo monahičnega režima TIRANA, 20. Davi se je vršilo tu veliko zborovanje, na katerem je vse prebivalstvo iz Tirane in okolice navdušeno manifestiralo željo, da bi se uvedel monarhični režim in ponudila predsedniku Ahmedu begu Zo-gu krona kot priznamje velikih del, ki jih je izvršil za državo. Zgledu glavnega mesta je sledila tudi vsa dežela, na kateri so se vršile v popolnem redu slične manifestacije. Ose prefekte krolleolne bo on. Mussolini klical na raport RIM, 20- Počenši s 1. septembra bo načelnik vlade in notranji minister začel klicati na raport vse prefekte kraljevine. Najprej bodo pozvani v Rim prefekti vseh treh Benečij. Velika Venlzelosova zmaga pri nedeljskih volitvah v grSkl parlament Podelitev bojne zastave kri žarki aTrento* ^ LIVORNO, 20. Ob navzočnosti ministra on. Ciana, državnih podLtajaikov adm. Siriannija in on. Rotsb^cha ter mnogih drugih zastopnikov oblasti se je včeraj izvršila svečana podelitev bojne zastave križarki «Trento». Zastavo je blagoslovil tukajšnji škof mons. Piccioni, ki je v svojem govoru želel zmago v i tost lepi ladji in italijanski vojni mornarici. Poveljniku križarke je bilo izročenih še več drugih darov, nakar je celokupna posadka na svečan način položila predpisano prisego, DolDčeoanJe cen Mu Okrožnica ministrstva za nacionalno gospodarstvo RIM, 20. Radi različnega postopanja občinskih oblastev pri določevanju cen kruhu, postopanja* proti kateremu so se že več krat slišale pritožbe, je ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, po zaslišanju mnenja ministrstev za notranje zadeve in za korporacije ter prizadetih strokovnih organizacij, sklenilo, določiti čim bolj enotne smernice in pravila za določevanje cen tej najvažnejši življenski potrebščini. Navodila, vsebovana v okrožnici, ki je bila razposlana vsem prefektom kraljevine, predpisujejo, da se bo morala cena kruha določevati na podlagi naslednjih elementov: 1) cena moke; 2) produkcijski stroški; 3) količina kruha, ki se dobi na vsak. stot moke. Dočkn ugotavljajo ceno moke pokrajinske živilske komisije, so marali ostala dva elementa val utirati do sedaj samo pote-štati. Odslej pa bodo potežtatom pri tem pomagale posebne občinske tehnične komisije. Komisijam bodo predsedovali pote-stati, tvorili pa jih bodo zastopniki pekarjev, trgovcev in indu-strijcev, določeni od zadevnih krajevnih sindikalnih organizacij Z10 mondafoo no 250 Velika udeležba volllcev v Atenah tn drugod ATENE, 20. Ko se je v soboto zvečer jZ Venizelosovim govorom v Atenah zaključila volilna kampanja, se je dalo ugotoviti, da je potekla na splošno mimo m da 9o bili incidenti, ki so j in kot so trdili Venizelosovi nasprotniki, zakrivili Venktelosovi pristaši, le manjše narave. Mnogo komentarjev pa je vzbudila epidemija, ki se je v poslednjih dneh razširila po velikem delu Grčije spričo velikega vročinskega navala. Zbolelo je baje okrog 50.000 ljudi. In listi so u-ganiili, da je baš ta epidemija Veniizelosu dopiinesla srečo in zmago. Sšcer so baje Veniselosu vsaki krat, kadar je imel izvo-jeviati kako večjo zmago v tem ali onem pogledru, pomagali na-rarvni elementi. Kot smo omenili je imel pred-včerajšnjkn zvečer Ventzelos v Atenah velitk govor. Po tem govoru -se je množica Venizeloso-vi'h prisftašev odpravila mimo vseučilišča pred prostore Pan-galosovih prisrtaSev. Tu je prišlo do poslednjega incidenta, zaradi katerega pa k sreči ni bilo človeških žrtev. Pangalos in dva njegova prijatelja so pričeli streljati na demonstrante Bilo je pet ljudi ranjenih. Takoj po prvih strelih je nastopilo o-rožništvo. Volitve, ki so se vršile včeraj, pa so potekle brez vsakršnih incidentov. Mnogo ljudi se spričo strašne vročine volitev ni udeležilo. V enem volilnesm okraju so se pričele volitve šele proti opoldnevu, ker so bili vsi člani volilne komisije oboleli in so jih morali nadomestiti njihovi namestniki. Proti- ve čer u. ko se je štetje glasov skoro že zaključilo, se je raznesla prva vest o izidu volitev, da so namreč v Atenah in Pireju zmagali Venizelosovi pristaši. Kake tri ure potem je že vse kazalo, da je Venizelosova lista zmagala po vsej Grčiji. Davi so prihajala v Atene prva poročila o končnoveljavnih izidih volitev po drugih mestih in na deželi Kakor v Atenah in Pireju so dosegli Venizelosovi pristaši tudi drugod sijajno zmago. Bivši diktator Pangalos pa ni bil izvoljen. Izvoljeni so bili Venizelos v Pireju, njegov sin in 21 drugih njegovih pristašev pa v Atenah, večina članov sedanje vlade, pa tudi bivši /ai-nanji minister Milialakopulos. Občuten poraz so utrpeli monarhisti. Poleg drugih tudi vodja monarhističnih skrajnežev Vozikis ni bil izvoljen. Iz poslednjih poročil izhaja, da jo bilo i&fcoljenih 140 Venlz.£>-losovih pristašev. Vsa opozicija skupaj je dobila po teli imh1.i1-kili komaj 80 posla,nskilL mandatov. Niso se znani volilni izidi v 30 volilnih okrajih. Pravijo, da bodo tudi v teh okrajih Venizelosovi pristaši dobili ves kot polovico mandatov. Pa tudi če bi ne dobili niti enega, bi o-stala njih zmaga skoio ncizpre-menjena, ker bodo že po dosedanjimi podatkih imeli veliko večino v poslanski zbornici, ki šteje 250 poslancev. ATENE, 20. Udeležba volilcev v Atenah pri včerajšnjih volitvah je bila kljub vočieni epidemiji zelo velika. V Atenah jo 45.000 ljudi bolnih, v Pireju 30 tisoč. Organizirana pa je bila posebna javna služba, da bi so volilcem olajšala njihova soudeležba. Venizeios je izjavil, da ga je njegova triumfalna zmaga iznenadila in da se zaveda težke odgovornosti, ki so ni u jih nadeli izidi teh volitev. Obljubil je, da bo vestno izvajal program za obnovo države. Po poslednjih podatkih računajo tukajšnji listi, da je venlzelosova lista dobila od 250 210 mandatov. BEOGRAD, 20. Prve vesti o velikem volilnem uspehu Veni-zelosa in njegovih pristašev je sprejel beograjski tisk z zadovoljstvom, ker je baje V^niizelos znan kot prijatelj ideje o balkanski solidarnost L Listi napovedujejo, da bo v Grčiji nastopila daljša doba političnega ravnovesja in da se bo pod izkušenim političnim vodstvom starega republikanca rešila tudi težka gospodarska kriza mi Grškem. Nota poljske vlade za nadaljevanje pogajanj z Litvo VARŠAVA, 20. Poljska brzojavna agencija poroča: Danes je posebni odposlanec poljske vlade in načelnik kabineta zunanjega ministra Szul-makowski izročil predsedniku vlade Voldemarasu v Kovnem naslednjo noto ipoljske vlade: «Čast mi je, da v odgovor na Vašo noto z dne 14. avgusta v celoti potrdim vsebino note, ki Vaim jo je 31. julija 192S. poslal g. Kolowko, in da poudarim, da je storil to g. Kolo\vko v imenu poljske delegacije in njenega predsednika kot podped-sednitk te delegacije. G. Holo\v-ko je ravnal v zmislu 9. čl. pravilnika, ki je bil sprejet na poljsko-litovski konferenci, in Vam je predlagal, naj se skliče v 2e-nevo plenarna seja omenjene konference. tem, da je bila Ženeva izbrana kod mesto, v katerem naj s® nadaljujejo zadevna dela, in s tesm, da je bil izbran ?nani dan, je hotela poljska delegacija izpričati, koliiko važnost je poljska vlada pripisovala zaključkom poljsko-litovskih pogajanj. Na drugi strani pa je meni samemu nemogoče odpotovati iz Varšave pred koncem meseca avgusta Ce bi pa Vi menili, da bi se konferenca sestala rajši v Konigsbengu, in sicer že v prihodnjih dneh, kot da bi se jaz udeležil zasedanja* tedaj izjavlja delegacija, da je pripravljena sestati se z litovsko delegacijo v Konigsbergu 22. t nv V tem slučaju bi g. Ho-krvvko, sedanji podpredsednik poljske delegacije prevzel njeno pradsedništvo. «Kar se tiče našega predloga z daae 31. jtulija, menim, da bi kljub temu, da poljska vlada kod Slanica av^a Družbe nar rodov posebne dolžnosti ne bilo prav nič neumestno. Če bi se zasedanje poljsko-litovske konference vršilo v Zeaievi in bi mu nato sledila dela Družbe narodov. Če bi pa litovska delegacija mislila, da bi našla v Ženevi ugodne prilike, bi bil pripravljen pristati na to. da se vrši plenarna seja naše konference v Ženevi 25. t. m. V tem slučaju bi se je tudi sam udeležil. «Mislim, da bo litovska delegacija mogla sprejeti enega izmed obeh pred logov in da l>i>ste Vi hoteli pristati na dotični predlog tem bolj, ker pričakuje svet Družbe narodov, da mu naši vladi na njegovem prihodnjem zasedanju poiočata o zaključkih pogajanj. «Čast mi je, da Vam sporočim, da sem naročil g. Szumla-kowskemu, načelniku mojega kabineta, naj Vam izoči ta moj odgovor na Vaše pišimo z dne 13. t- m. in naj se sporazume z litovsko delegacijo o obeh predlogih, ki ju vsebuje to pismo. Bil bi Vam zelo hvaležen, če bi mi hoteli po g. Szumlakovv-skem čim prej sporočiti Vašo odločitev.* Noto je podpisal zunanji minister Avgust Zaleski kot predsednik poljske delegacije za pogajanja z Litvo. Izvajanje Italijansko-flrškega trgovinskega dogovora RIM, 19. «Gazzetta Ufficiale» objavlja zakon od 6. jan. 1928., št 1824 glede izpremembe v žarkem kr. ukaza od 19. dec. 1926, ki se nanaša na izvajanje začasnega trgovinskega dogovora med! Italijo in Grško, sklenjenega dne 11. septembra 1926. Dve kon H naciji VICENZA, 20. Tukajšnja pokrajinska komisija je konfmi-rala za dobo treh let posestnika milijonarja Lovrenca Chiminel-* la iz Marostike, ker je izvrševal dobičkanosni posel oderuha Na pet let konfinacije pa je bil obsojen zdravnik dr Dominik Sti-vanin iz Sarega radi favorizira/* nja splavov. II. •EDINOST* V Trstu, dne 21. avgusta 1928. KeIISSP'0 Pa"8il¥S]00 posodilo bo podpisal za Italijo grof Etanzonl RIM, 20. Načelnik vlade in minister zunanjih zadev otl Mtissolini je naročil pariškemu pođJeaniku gix>fu Manzoniju, da cel Italijo podpiše Kčilloggovo prottvojno pogodbo. NEW Y0RK, 20. Državni tajnik zunanjih zadev Kellogg, ki je na poti v Evropo, je poslal an^ležkemu zunanjearm ministru A^sstinu Chajni>erlainu naslednjo brezžično brzojavko: »Pričakujem, da bo pogodba proti vojni pomenila velik napredak za splošni mir. Bilo bi mi v veliko zadoščenje, če bi mogli Vi udeležiti se podpisa pogodben PARIZ, 20. Tukajšnji listi se bavi jo s podrobnosrtml svečanosti, ki se bodo vršile v Parizu o priliki podpisa večstranske protivojne pogodbe. O teh podrobnostih bo še sklepal ministrski svet, ki se bo sestal v četrtek- Listi napovedujejo, da bo državni tajnik Kellogg, ki prispe 26. t. nu v Pariz, priredil na čast predstavnikov poedinih prizadetih vlasti svečan obed. Pogodba bo podpisana v pon-deljek popoldne. Tistega dne zvečer bo prirejen obed v francoskem zunanjem ministrstvu. Sledil mu bo sprejem dipl o matičnega zbora. Velike slavnosti se bodo vršile tudi v torek, ko bo priredil predsednik republike svečan sprejem predstavnikov pogodbenih v l asti. Vlade pogodbenih istrank iso bile naprošene, na j javijo imena svojiih predstavnikov. Kot doznavamo, bodo podpisali pogodbo: za Francijo zunanji minister Briand, za Združene države državni tajnik zunanjih zadev Kellogg, za Anglijo, Irsko in nekatere druge dele britanskega imperija začasni zunanji minister lord Cushendun, za Italijo pariški poslanik grof Manzoni, za Nemčijo zunanji minister Stresemann, za Čeho-slovaško zunanji' minister E jf-neš, fzaj Japonsko minister U-shid, za Poljsko bržkone zunanji minister Zaleski in drugi. iGlšnrska visda v Kriz! radi irancosko-angleške intervencije? SOFIJA, 19. Ministrski predsednik Ljapčev, ki se je te dni mudil na deželi, se je vrnil v prestolnico in je imel takoj po svojem povratku več razgovorov z zunanjim ministrom Bu-rovom ter vojnim ministrom generalom Volkovom. Po teh razgovorih je takoj spet odpotoval, takrajt v VLlno, kjer se mudi' kralj, da mu sporoča o političnem položaju. Minister Burov je obvestil Ljapčeva, da. vztraja pri svoji nameri, podati ostavko, če bo general Volkov še nadalje ostal na svojem mestu. Burov želi, da bi se v vladi nemudoma izvršila sprememba, to pa radi francosko-angleške intervencije, ki br ji po njegovem mnenju ne moglo biti zadoščeno, dokler bi general Volkov o-stal vojni minister. Tudi predsednik sobranja Cankov želi, da bi se general Volkov izločil iz bolgarskega kabineta. Spričo vsega tega položaj mi-niatrs-kega predsednika Ljapče-va ni lahek. General Volkov je zaradi teli nasprotstev pred! odhodom Liapčeva na deželo nameravati jpodati ostavko, sedaj pa se je premislil. Ureditev te zadeve je sedaj v rokah kralja* ki se, kot že rečeno, mudi1 v Varili Ni še znano, kako se bo kralj odločil. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo odločitev padla že v teh dneh. Izgleda, da bosta poleg zunanjega ali vojnega ministra podala ostavko tudi trgovinski in poljedelski minister. Smrt bivšega angleškega ministra LONDON, 20. V Londonu je včeraj zjutraj umrl bivši minister lord Hal dane v starosti' 76 let. V* inozemstvu je bil znan posebno po svoji misiji leta 1912. v Berlinu. Imel je takrat nalogo, da doseže sporazum z Nemčijo kot veliko pomorsko si'lo. kl je bila baš na tem, da prične z očitno borbo z največjo takratno pomorsko silo — Anglijo. Leta 1924. je postal član MacDo-naldovega delavskega kabineta, dasi je bil on sam lii>eralec. Razpuščena iašistovska zveza R&d, 20. Tiskovni urad fašistov-ske stranke sporoča: «Nj. eksc. tajnik stranke je na podlagi preiskavo, ki jo je izvrSii tovariš Mar-ghinotti \ pokra jhii Benevento, razpusti! tamošnjo fašistovsko /vezo ter poti dil v funkciji zvezneeu tajnika tovariša Arturja Do Lardi.» PreKooceansKI polet letalcev Hassela in Cramerja OTTAWA, 20. O poletu letalcev Haasel** in Cramerja, ki sta odlettela predvčerajšnjim ob 14.10 iz Coconeja v državi Onta-rio proti Gronlandiji, doslej še ni niikake vesti. Vse radiobnso-javne postaje ob tej letalski progi so bile naprošene, naj skušano priti v stike s postajo na letalu in naj nemudoma sporočijo vsako vest, ki bi jo prejele s strani letalcev samih ali pa od drugod, kako se vrši prekooceanski polet. Orkan na otoku Haiti 290 človeških žrtev PARIZ, 20. Po vesteh, ki prihajajo z otoka Haiti je divjal tam v soboto in naslednjo noč orkan, kakršnega že 42 let ni bikx Škoda, ki so jo utrpele ceste, brzojavne napeljave in druge jarvne naprave, se ceni na en mililjon. dolarjev.. Mnogo manjših ladij se je potopilo ali pa razbilo ob skalovitem obrežju. Dež, ki je spremljal orkan, je trajal preko 20 mJ. človeških, žrtev je okrog 200. Do 10.000 ljudi je ostalo brez strehe. Težka nesreča v diskih vedah PARIZ, 20. Iz Santiaga v Čile ju poročajo, da je mali parni k «Miraflores» sredi nevihte nasedel na pesek ob izlivu reke MauLlina. Vihar je razdejal še vso ladjo, kar se je ni bilo pokvarilo že spričo silnega sunka, ko. je nasedla na sipino. O cedi) posadki, ki je štela 11 mož, ni nikakega sledu, bržkone je vsa utonila. Utonili so štirje potniki ili drugi trije so izginili. Tudi o teh poslednjih pravijo, da so našli smrt v valovih. Politične beležke cMed dvema vojnam* S temi besedami se označa v Rusiji današnji' mednarodni položaj. Z ozirom na nedavno obletnico začetka svetovne vojne se msokovska «Izvestja» zopet bavijo — s svojega stališča — z vprašanjem bodoče vojne. Glavni sovjets-ki organ pretresa mednarodni1 položaj v glavnem s komunističnega stališča. List pravi«, da je treba letos mnogo bolj kot kdaj prej ne samo govoriti o obletnici svetovne vojne, temveč tudi misliti na bodočo vojno. Sovjetsko glasilo riše potem na zarnimiv način s sovjetskega stališča položaj v posameznih državah Največja imperialistična država — pišejo «Izvestija« —, katere potencialna sila prekaša sile vseh drugih držav, severnoameriške Z edin jene države, stojijo pred vprašanjem, kako oteti cd drugih držav tržišča in kolonije- Za preporod nemškega imperializma da so tržišča neobhodna potreba in za Nemčijo je to vprašanje sedaj bolj peireče kot nikdar Jprej. Angl'ida Jje v resnem strahu, da bi se mogle vezi, ki spajajo posamezne dele britanskega carstva, nekega dne raztrgati. Za Italijo in Francijo da so najbolj pereča kolonijalna vprašanja. Zedinjene države — pišejo dalje «Izvestija» — smatrajo južno Ameriko za področje svojega izključnega vpliva. Anglija je povodom pretresa Kelloggove pogodbe proti vojni fcrmuilirala neke pridržke glede onih krajev, kjer so angleški interesi pretežni. Podobno je storila Francija s svojim sklicevanjem na obveze, katere ji nalaga Druž ba narodov, da si ohrani svobodne roke v slučaju vojne intervencije v Evropi. Tri največje države, ki' se pogajajo o prepovedi vojne, misJijo torej na možnost vojne na ogromnih razdaljah zemeljske krogle. Sovjetski moskovski krogi si torej prizadevajo, da vlijejo sovjetski javnosti vero, da je nova vojna lahko mogoča in da se najmanjši spopad lahko spremeni v svetoven požar. V tem tonu je napisan ves Članek «iz-vestij». Med drugim pripominja moskovski list: bi 1. 1927 pa je znašal italijanski izvoz v Jugoslavijo le 313.8 milijonov dinarjev. V celoti je torej narastel itali-jađiaki izvoz v Jugoslavijo v prvih štirih mesecih letošnjega leta za 48.6 mil i jo nov dinarjev v primeri s prejšnjim letom. Med deželami, ki izvažajo svoje izdelke v Jugoslavijo, stoji Italija na tretjem mestu, namreč po Čehoslo vaški in Avstriji. Kar se tiče na drugi strani ju-gcelovenskega izvoza, nas poučijo omenjeni podatki, da je, dasi se je tempo neznatno znižal, njegovo največje tržišče Italija. Italija je namreč med onimi državami, ki iz Jugoslavije kupujejo", na prvem mestu in to dejstvo priča o gospodarskih interesih, ki vežejo Jugoslavijo z Itačijo. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal italijanski uvoz iz Jugoslavije 734.170 ton v vrednosti 653.1 milijonov dinarjev, kar tve-ri 29.25 % vsega j ugosl o venskega izvoza. Po Italiji pridejo po vrsti Avstrija, Nemčija in Ogrska kot največje kupovalke jugoslovanskega blaga; Angleži o kolonizaciji Libije «Times» je objavil iz Bengasi dopis svojega posebnega poročevalca, v katerem se z laskavimi besedami omenjajo uspehi italijanske kolonizacije v severni A-friki. Dopisnik opisuje stare in nove lepote Tripolisa ter hvali spoštovanje i&aJijanskih oblaste v napram tradicijam starega Tripolisa ter njihovo podjetnost v smeri dviganja novih modernih mestnih okrajev. Dopisnik pravi, da itmata največje zasluge za ta razmah grof Volpi m sedanji guverner general De Bomo. Angleški posetnik priznava končno velike razvojne sposobnosti italijanske Afrike. Disciplina na ulici Včerajšnji uradni list «Osser-vatore Triestiho» objavlja dve važni naredbi tržaškega poteši ata, kateri' vsebujeta nekatere predpise o disciplini na ulici in ki se je morajo držaji vozila in pešci. Glede vozil odreja poteštat, da se ne sme voziti s kolesi po korzu Vittorio Emanuele III. Nobeno vozilo ne sme preteči na omenjeni ulici tramvaja, in S'iicer na prostoru od ul. Roma do trga GcldOin in obratno. Proti kršitelj e»m. teh predpisov se bo postopalo po zakonu. Pešce pa opozarja poteštat, da se ne smejo ustavljati na koio-\xtsnean "delu ulic, temveč naj hodijo le po mestih, ki so določena za pešce, t. j. po trotoar ju. Na vidnih mestih so biile pribite tabele, ki opozarjajo pešce na levx> stran. Potrebno je^ da se meščani navadijo na te predpise, kajti proti kršiteljem se bo postopalo po zakonu in se bodo tudi giobUi! z 10 lirami radi oviranja prometa na ulicik OPOZORILO VDOVAH Društvo javnih nameščencev poziva radi razsodbe računskega dvora od 27- aprila 1928. vse vdove s pokojnino izpod bivše vlade, katerim so bile prošnje za mrtvaški! kvartal radi' napačnega tolmačenja čl. 4. kr. ukaza cd 18. II. 1923, št. 440 odbite, da napravijo nove prošnje na naslov onega ob last v a v pokraj-jini, kjer je pokojniik služboval. Prošnjo naj' napravijo pa« tudi vse tiste, ki je sploh niso Se delale. Za natančnejša pojasnila in za vzorce naj se prizadeti obrnejo na tajništvo druStva v ul. S. Caterina št. 1 ob uradnih lirah. Rojstva, smrti ln poroka t dne 18. avgusta 1928. Rojeni: 7; unrrli: 8; poroke: 2. Konferenca medparlamentarne . unije Konferenca medparlamentar-ne unije se bo vršila od 23. do 28. avgusta v poslanski zbornici v Berlinu. Priglasilo se je že kakih sedem sto parlamentarcev teh le držav: Bolivija, Bolgarija, Cota-Rica, Danska, Bst-lamdija Gdansko, Anglija, Irska. Italija, Japonska, Kanada, Let-ska, Nizozemska, Holandska Indija Norveška, Avstrija, Poljska, Romunska, San Salvator, Švedska, Švica, Čehoslovaška, Ogrska in Zedinjene države Severne Amerike. Tudi Družba narodov bo zastopana na tej konferenci. Zadnja zborovanja so se vrŠiJa 1. 1925. v VVashing-tonu in Ottawi, 1927. v Parifcu. Trije retferati se glase: 1.) Sedanji razvoj parlamentarnega soetava, poročal bo bivši nemški kancler dr. Wirth. 2.) Vprašanja izselitve in naselitve, poročevalec dr. Šećerov, član jugo-slovenske skupščine, in 3.) Pojasnila pravic m dolžnosti! držav, poročevalec bo podpredsednik belgijskega senata Henri La Fontai ne- Promet v trž^Ska uki Pokrajinski gospodarski svet za tržaško pokrajino je objavil statistične podatke o prometu v tržaški luki tekom 1. 1928. Iz teh podatkov je razvidno, da je blago, ki je v Trst došlo in iz Trsta odšlo, tako po suhem kot po morju, »znatno narastlo v primeru s prometom v letu 1927. Statistični podatki za leto 1927. izkazujejo za prvih sedem mesecev 28,141.470 q prometa, medtom ko je v isti dobi v letu 1928. bilo uvoženih in izvoženih 28,104.307 q blaga Nalezljive bolezni r našem mestu Tekom tedna od 11. do 18. avgusta 1928. se je pojavilo v Trstu 30 slučajev nalezljivih bolezni, in si-eer dva slučaja davice, dva Škrla-tire, dva in dvaiset lesrarjeve mrzlice in štiri paratifusa. Nobena o-sfcri>a ni radi nalezljive boleani Ur mrla- Iz tržaškega življenja Nevarna šala Enajstletna Sonja Misle), stanujoča v ulici Cristoforo Colombo št. 1, bi bila kmalu postala žrtev nespodobne šale malega po bal ina. V nedeljo zjutraj se je igrala na dvorišču omenjene hiše , pa ji pride mimo nepetenan, bribližno desetleten dečko in vrže proti njej gorečo uiigalico. 2veplenka je padla deklici na krilo ita v hipu je bila vsa v plamenih. Preplašena je deklica pričela vpiti brezupno na pomoč. Starši, ki so prihiteli na njene klice, so ji takoj strgali s telesa gorečo obleko in jo tako rešili gotove smrti. Nezavestno so jo prenesli v mestno bolnico, kjer ji je zdravnik ugotovil številne opekline po vsem telesu, zaradi katerih se bo morala zdraviti kakih dvajset dni. Avto Jo je oplazil Včeraj zjutraj je vozil z avtom TS 2615 po ulici Madonna del Mare 23-letn.i šofer Aleksander Sture-ga, stanujoč v ulici Schiappare-lli štev. 4. Nenadoma pa mu je prišla naproti 24-1 et na Eve lin a Maurer, stanujoča v ulici dell'Istria štev. 12. Šofer jo dal potrebna znamenja, a Maurer jeva se ni pravočasno u-maknila. K sreči je avto vozil počasi, tako da je žensko lo oplazil s sprednjim levim kolesom. Sturega je koj ustavil avto in z njim popeljal Maurer j evo v mestno bolnišnico. Zdravnik ji ie ugotovil poškodbe na desni nogi. ozdravljive v dveh tednih. Nogo so ji obvezali, nakar so bolnico na njeno željo prepeljali domov. Nezgoda na delu V Lloydovem arzen alu se že del j časa nahaja ladja «Friuli», ker je potrebna raznih popravkov in obnovitev. Včeraj popoldne je ob njenih bokih delal 41-letni Marij Or-san, stanujoč v ulici del Bosco št. 48; vrtal jo s svedrom z zgoščenim zrakom luknje v jeklene stene. Or-san se je moral pri tem delu posluževati visečega lesenega ogrodja. Pa je nenadoma iz povsem neznanega vzroka, zgubil ravnotežje in strmoglavil na tla z višine kakih osem m. Poklican je bil nemudoma zdravnik rešilne postaje, ki je ponesrečenca dal prepeljati v mestno bolnico. Tu mu je zdravnik ugotovil številne poškodbe po telesu in na glavi, tako da se bo moral r.Jraviti v X. oddelku dobre tri tedne. Tram ga Je podrl 53-1 etni Aloje Arcion, stanujoč na Vrdeli Stev. 223, je bil včeraj popoldne zaposlen v prosti hriri «Du-ca d'Aosta». Na pomolu Stev. 5 je razkladal z nekega inozemskega parnika premog. Nekako ob 15. uri je dokončal svoje delo. pospravil svoja rsči ln se napravil, da odide Ko m jo tako nahajal na pomolu, ravno pod panikom, je s parni-ka padel velik tram in ga s silo podrl na tla. Propoljan v mestno bolnico, j« Ml sprejet v X. oddelek, ker mu je zdravnik ugotovil, da se je močno pobil. Zdraviti sa bo moral najmanj deset dni. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Iz uradnega lista goriške pokrajine V zadnji številki sta priobčena dva kradjeva odloka o združitvi občin Mariana in Corone v eno občino-z imenom Mariano del Friuii, kakor tuda o združitvi občin Braz-zana, Krmina in Medeje v eno občino z imenom Krmin. S posebno okrožnico se opozarja^ jo uradni predstavitelji občin, naj pošiljajo tedenske izkaize o zdravstvenem stanju živine tudi v slučajih, če ne zaznamujejo nobene bolezni, vsak pondeljek goriški prefekturi. Vsem podeštatom se je naznanilo, da je pokrajinski medsindakal-ni odbor za cene živilom določil v svoji seji dne 13. avgusta sledeče cene: jajca (posamezna) po L 0.60; sladkor v kristalih L 6.60; sladkor zdrobljen L 6.80; krompir odbran L 0.60. Objavljen je tudi odlok finančnega ministrstva, po katerem je priznana družinam umrlih uradnikov izpod bivšega režima avstro-ogr-skega osmrtna Četrt po prejšnjih postavah- Požar na Sabotinn Bis neznanega vzroka je nastal na Sabotinu velik požar, ki je dobil v izsušeni travi in suhem grmičevju obilo hrana Požar se je naglo Širil. Povsod so se vnemaJe granate, ki jih je na tem mestu hriba še vse polno ostalo po vojni. Prihiteli so tudi ljudje, vojiaštvo je bilo tudi poslano na lico mesta. Komaj po velikem trudu in napornem delu v trajni nevarnosti pred pokajoči-mi granatami in šrapneli so je končno posrečilo ustaviti požar, ki je napravil precejšnjo Škodo. V teim času, ko je vso izsušeno, mora biti vsak, kdorkoli ima opravila v prosti naravi, skrajno previden, zadostujte iskra in napravljena je ogromna škoda. Identifikacija umrlega neznanca V nedeljski številki smo poročali, kako so našli romarji v neki kaverni na pobočju Svete gore težko ranjenega neznanca, ki ga jo nato Zeleni križ iz Gorice prepeljal v goriško bolnišnico, kjer jo neznanec kmalu nato — imel jo prestreljeno glavo —• izdihnil. Pri njem niso dobili notbtene listine. Karabinirji iz Grgarja so izsledili, da gre za Avgusta Sussonija iz Specije, uradnika pri spedicijski tvrdki Muttini Jakobu v Trstu, ulica Cavana. Kako je nastala nesreča, je pa še vedno zavito v neprodirno temo. Poučni izlet na Treutinsko Ravnateljstvo goriškega kmetijskega urada naznanja, da so bo vršil izlet na Trentinsko okoli srede prihodnjega meseca. Izlet bo traj'al približno štiri dni, v tem času je pa že všteta vožnja tja in nazaj. Na tem poučnem izletu si bodo ogledali kmetovalci naše pokrajine drevesnico trentinskega pokrajinskega kmetijskega sveta, šolo v Sv. Mihaelu (San Michele alFAdige) in jabolčni nasadi v Clesu in Fondu Prijave sprejema prej omenjeno ravnateljstvo v svojem uradu v Gorici na tržaški cesti št. 43. do 5. septembra. Pri tej priliki bo moral vsak položiti 150 L predujma. IDRIJA Blagoslovitev temeljnega kamna nove vojašnice V soboto 18. tek. m. na god Nj. vel. kraljice je bil tu slovesno položen temePjiri kamen za nove vojašnice, ki se grade nad mestom, na posestvu kmeta Josipa Podobnik. Sl&vnosti so prisostvovali -zastopniki vojaških in civilnih oblasti poleg domačega vojaštva. Delavci, ki so imeli ta dan prosto, so bili pogoščeni. Delo dofcro napreduje; vendar bo prešlo nekaj let, preden bo vsa zgradba dovršena v smislu sedanjih načrtov. Za dovoz potrebnega materijala služita dve žični vzpenjači, od katerih ima manjša dva voza, a druga večja 24 vozov. Ob kopanju temlja je delalo bKzu sto delavcev, od katerih jih dela danes še kakih 40. Med delav ci jo tudi nekaj domačinov. Zgradbo vodi civilni ženij. KANAL Smrtna kosa In cerkvena slavnost Po dolgi in rnnčni bolezni je preminula v četrtek zvečer v našem trgu gospa Katerina BlaiiČ rojena Trebše v Štiriin petdesetem letu starosti. Blaga pokojnica je bila znana širom okrog radi dobrodušnosti. Imela je mnogo sorodnikov zlasti na Bovškem, od koder je toi- ia doma. V soboto popoldne se je vršil pogreb ob veliki udeležbi sorodnikov in domačinov, ki so hoteli tako izkaza*! dragi pokojnici zadnjo čast. Domači pevci so zaipeli tri ganljive žakjstinke. Na grob je bilo položenih ve«č krasnih vencev in obilo cvetja Težko prizadeti Blažičevi družini nađe iskreno sožalje; pokojnici pa naj sveti večna luč ter bodi ji latika domača «emlja! Na veHki Šmaren imamo pri nas velik cerkven praznik. Na ta dan pridejo velike množice ljudstva I z celega okraja. Navadno asistira jo pri slovesni sludLbi božji in pri obi-Cajzd procesiji vsi duhovniki našega dekanata. Tako jo bilo tuđi le-toa. Domači pevski zbor je prav lepo prepeval. Navzoč je bil tudi znani tenorist g. Joftko Bratuž k Gorice, ki je zapel nekaj krasnih Ma- rijinih pesmi, ki so vernike ghjftno* ko ganilo. Želeli bi, da bi 5e večkrat slišadi tako lepo solo-petje, ki človoka povzdigne, ne da bi se tega zavedal, v nadzemske višava Ves dan je imel nad trg bolj živahno lice. Sicer ni več tistih hrupoliti množic, ki smo jih bili vajeni vedeti prejšnja leta, a nakaj je in ostalo. i BANJ&ICA Dve smrtni nesreči i granato | Sedemnajstletni deček Ivan Bus cflt so je v petek opoldne igral na domačem dvorišču. Iztakrril je bil, kdo ve kje, nerazpočeno granato. Ogledoval jo je, nato vzel kamen in začel z njim udrihati po granati. Nenadoma se je granata ra»počite, njeni drobci so zadeli neprevidnega dečka, tako da je padel ves razmesarjen seveda mrtev na tla. Nesreča je hotela, da je prišla v usodnem trenutku v bližino foivajočega dečka štiriletna Erminija Pertoto-va od sosedov. V rokah je imela še 1 orače k in je zajemala k os i I te. Sunek je tudi njo kakor dečka vrgel na tla, tudi ona je -zadobila težko rane, katerim je podlegla po štirih urah trpljenja. Nesreča je pretresla vso občino. Še sedaj zahteva vojna, deset let po njenem koncu, vedno novih žrtev zdaj v tej zdaj v oni občini. Po večini kosi smrt med nepoučeno, radovedno mladino. Kdaj bo konec takih nesreč z razstrelivom? SELA NA KRASU Nezgoda pri dela Šestdesetletni Franc Pahor je stopil na oder pri svoji hiši, da skonča neka zidarska dela na pročelju svoje hiše. Oder je bil kake Štiri metre visok. Nesreča jo hotela, da je Pahor na ozkem odru zgrešil korak, izgdfcdl je ravnotežje in telebnil na tla! Pri padcu si jo polomil hrbtenico. Pripeljali so ga takoj v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotoviti njegovo hude poškodbe. BOVEC Pobrisala sta jo iz zapora V našem zaporu sta bila shranjena Alojzij Cesarotti in Hektor Leviš oba iz Trsta in sta Čakala obravnave. Obtožena sta bila, da sta ukradla v Logu uro. Posrečilo se jima je sneti vrata svojo celice, nakar sta jo popihala. Njun beg je bil seveda takoj javljen oblasti, ki so se lotilo zasledovanja. Doslej ju še nimajo, upati pa je, da prideta pre) ali slej pravici v roke. Iz tržaške pokrajine IZ TOMAJA Kakor je «Edinost» žo poročala, se je dne 15. III. t. 1. pod težo ka-mijona in radi takratnega dolgega deževja usula občinska pot v bližini «villo Tence» in ker ni do danes Š3 popravljena ter preti voznikom tam vedno nevarnost, prosimo občinskega komisarja, da u-krene vse potrebno, da se pot čim prej popravi. ? tako ie suša tudi pri nas hudo gospodarila, vzela je puM/. ivrompirja jo lo malo, isto tako fižola. Imeli smo lo seno kdor jo o pravem času kosil. Zgodnje žito je tudi precej dalo in u-panje imamo tudi v prozdjo, ker po globoki zemlji in tam, kjer jo trta v čistem, kaže grozdje še pr» cej dobro. Zadnjo dneve smo imeli nekaj dežja; upajmo, da ga v kratkem še dobimo. Imamo še vedno tople, vroče, poletne dneve. Zato jo šel skoro ves teran ter mu je cena zadnje časo poskočila od L 3.ff0.— do L 3.80.— za h na debelo. Nadejamo so tudi za naprej, da bomo imeli izvrstno kapljico tora-na. Grozdje bolj zgodnjih vrst se že piše. Reška pokrajina ILIRSKA BISTRICA Menda že dolgo nismo imeli pri nas kar tri mrliče, toda v soboto ni bilo zvonenju ne konca ne kraja, in marsikateremu se je čudno zdelo, dokler ni zvedel novice. V petek jo preminil 20-letni fant Josip Žnidaršlč po poklicu mi-zar. Bolehali je od nabora sem ter bil med tem časom tudi v reški bolnišnico. Pred mesecem dni pa se je povrnil domov, toda ni mu bito dano preftniti poletje, prej mu je smrt pretrgala nit življenja. Bil je blag fant in mame narave in njegov pogreb je ba priča o njegovi priljubljenosti. Domači fantje in dekleta so mu darovali po en lep venec. Naj počiva v miru! Isti dan je umrlo tudi neko otroče. V soboto pa nas je zapustil dolgoletni občinski sluga Pavel Bar-biš. Tudi on je bolehal dolgo časa; bfl je tudi v bolnišnici toda ozdm-veti ni mogel več in tako ga je sedaj rešila smrt vsega. Naj počiva Y miru! a- a- Naročajte ln Me „EDINOST" V Trstu, dr_e 21. avgnsta 1928- «EDINOST» Ali Kulturni vestnik Versko gibanje v Rusiji. Sovjetski tisk mrgoli dopisov in člankov, ki se nanašajo na versko gibanje ljudskih množic, na razpečevanje nabožne literaturo v o-gromnih količinah. Tega gibanja »o so baje oprijeli tudi delavci in najširšo plasti kmetskega naroda celo tam, kjer so bili doslej mlačni, če ne ravnodušni naproti verskemu gibanju- Moskovska «Pravda» priznava, da ti ljudje niso zgolj ro-govileži, ampak tudi resni ljudje. V obrambo vere ne izrabljajo samo pesnikov, ampak tudi Lenina s tem. da ga citirajo v odlomkih. V Ukrajini izhaja danes 11 verskih časopisov, ki imajo velik krog čL-tateljov. Baje izhajajo v nakladi do 35.000 izvodov. Protiverski list «Brezbožnik» pa iizh&ja samo v 6000 izvodih. Razen časnikov izdaja duhovništvo tudi molitvenike, koledarje, verske brošure in letake v velikanski nakladi v celoti do štiri milijone izvodov. Ni Čuda, če je sovjetska prot! cerkven a politika krenila v drugo smer. Ne toliko iz načelnih, kolikor iz taktičnih razlogov. Dasi je verski pouk mladine zabranjen, to ne more zadržati dviga pravoslavne cerkve. Povsod po deželi in tudi v mestih napreduje gradba novih cerkva. Metropolit Sergej je oznanil. da cerkev sovjetski režim priznava in da bo zanj istotako molila, kakor je svoj čas za cerske oib-lasti Problem kina v Rusiji. Neki Malcev poroča v ruski reviji «Novi mir» o ruskem kinu sledeče: ^Problem kina., tegra silnega faktorja nažo sodobnosti, se danes v glavnih mestih kakor na deželi živahno diskutira. Kino je postal predmet strastnega razrednega boja. Meščanska ideologija se trudi, da brani svojo zadnje postojanke v umetnosti, v prvi vrsti v kinu, pred navalom prc-letarske diktature. Nekatere števiiko dokazujejo, kako ras to pomen kina. Pred Štirimi I^ti so izgotovile vse filmske družbe v Rusiji eden in štirideset filmov. Lansko leto so iz-gotovilo osem in devetdeset filmov. Ce je znašal pred štirimi leti promet nekaj nad pet miliionov rub-lfev. jo »znašal lansko leto 15 milijonov m bi '©v. Presenetljiv je nizki ideološki nivo rusko kino-produkrije. Sov;etski kino so iz denaniih razlogov {prilagaja 'meščanom. so ravna po njegovem o-kusu in potrebah. Od tod izhaja kurz politično nevtralnosti v filmih. strašne dogodivščine, naee ženske... Lo ne nobenih orjaških sižejev in masnih scen. «Sižeji morajo biti majhni in ženske morajo biti brezpogojno ljubke«, tako se glasi s trgovskim duhom napolnjeni program voditeljev ruskih državnih filmskih družb. Vse to izziva veliko nezadovoljnost v delavskih krogih, ki dvigajo oster protest proti pomeščanjenju in zmagan ju kina. Pred kratkim se je vršila strankarska konferenca, ki jeb ila posvečena temu vpra^ šanju in se je izrekla za močnejšo ideološko poharvanost ruskega kina. «Njegove politične naloge obstojajo v propagandi s pomočjo opozarjanja na nove socijalistične elemente v gospodarstvu, v dnevnem življenju..., v boju proti preostankom preteklosti, v izobrazbi množic, slednjič v njihovi vzgoji v duhu proletariata in njegove stranke.« Uvoz iz inozemstva naj se omeji le na »znanstvene filme. Razpis nagrade. Pariški časopis «cL EuTopa Noti-velle» je razpisal nagrado 10.000 frankov za najboljšo kolitično knjigo tga leta. Knjige morajo biti pisane v francoščini, vendar pa je nagrada mednarodna. Peroti sramotni muadLkl. Družba za pospeševanje dunajske ljudsko umetnosti je pred kratkim imenovala za svojega častnega člana Pietra Mascagnija. Mascagni jo pred kratkim odgovoril s pismom na predsednika, v katerem so prisrčno zahvaljuje za imenovanje in izjavlja, da bo zvesto in goreče, vedno in povsod, neutrudno boril proti sramotni jazz-muziki in za božansko umetnost Mozartovo. Naval mraza Spisala Izabela Sandy. Prevedel D. B. Ne vem natančno, ali se jo ta dogodbica zgodila v Sibiriji ali v Severni Ameriki. Primanjkujejo mi natančnejši podatki. Sicer pa to ni toliko važnosti. Ves pomen to dogodbice leži namreč v psihologiji, ki so nahaja v njej. Zgodilo se je to že pred več časom. Morda v začetku tega stoletja — in sicer v 'zelo mrzli pokrajini, preko kaftero vodi železnica. Brezkončne modrikaste stepo so tam, po katerih sedejo tofrpo volkov bežeč svoje črne stopinje. Temni gozdovi, skozi katere so potnikom mudi ker so tako polni strašno tajinstvenosti, dajejo čudno občutje tesnobe. Pa spet redke in tihe ter čemerno vasi, koder se človek boji iskati pomoči v slučaju, da so stroj pokvari. Vlak jo vozil preko silnih hudournikov, preko rek, širokih kot morje. Dirjal je mimo obdelanega ozemlia. toda predvsem se je vlekel skozi zapuščene poljane, med katerimi so letale trume preplašenih vran, zadnji pozdravi v smrtnem boju človeka ali živali. Strahovit mra1?! je bil. Potniki so leli, da bi že enkrat dospeli do prve postaje. Toda — še 30 ur vožnje j« bilo pred njimi. Neka čudna slabost se je polotila pod noč vseh popotnikov: njih dihanje v boleh nem zaspancu je postalo težko čutili so, kako jim udje počasi oslabujejo. Vlak pa je medtem jel vidno manjšati svojo hitrost. Nekateri, ki so se že privadili enoličnemu premikanju vlaka, so takoj zapazili spremembo, se zbu- so čokoladni benbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in so eamo nedosegljivo sredstvo proti giisLa.ii. Izvrstno zdravilo za vsacega, veKkega ia malega. Otrokom velja za sUsčico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo. Kupi se v iefcaraefc v zelenih lavoi&ih po Liro 1. dili iz dremavico in se vsi v skrbeh zbirali na hodniku. «Kaj neki so je zgodilo?« je vprašal star gospod v težki suknji, ki jo bila od znotraj prevlečena z zoboljevo kožo. «Pa se vendar ne bo ustavil vlak sredi gcio^er kaže 12 stopenj pod ničlo v kupeju!» je pripomnil mirno nekdo, ki so je delal učenega in jo imel očali. Pa je bil ves moder od mraza kot divja češplja. «Kaj neki bo tam zunaj? Na vsak način je treba zvedeti, kaj se e ugodilo! Pa kdo si upa ven v takem vremenu?» «Saj tudi ni potreba! Glejte, taon prihaja vlakove vloge po dogovoru. Sprejema ,DINARj£" na tek. račun in jih obresluje po dogovoru. Davek j od vlop plačuje zavod sam. - Daje | posojila na vknjižbe, menice, zastave I in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago verrostne celice (sme) Uradne ure za stranke od 8*30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. P O D L S T £ K V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V«i (169) ČETRTI DEL Dozorevajoči topli jeeenski dan se je umikal tibeimu večeru. Na velfei terasi gTaiske hiše v Tujrcmi sfta sedeli Mi!iea, v bi agicisl ovij enem stanu si, — ji je rekla nekoč Marta in zmajala z glavo. Pestunj ina domneva jo je vznemirila; ko pa ji je zdravnik potrdil Martino ugofcovistev, je klonila z duhom in prišla ob dušni mir. Kmalu bo mati, pa se pripravlja na ločitev zakona... Rodil se bo otrok, pa ne bo videl očeta, ki bii ga blagoslovi* Ta nova vez utegne povzročiiti nove zapJetljaje in Egon postane neizprosen-... Vedela je, kako zelo si je želel grof imeti otroka, — dečka ali deklico, to mu je bilo vseeno, — stokrat ji je o tem govoril; zdaj, ko se mu izpolni srčna želja, je precej neverjetno, da bi vrnil prostost ženski, ki jo je brezumno ljubil, to je dofrro vedela. Da bi se pa vrnila v Nemčijo ter se pokorila poniževalnim zahtevam, katere ji je predložil svetnik pl. Kubi, pa ni bilo mgooče. Torej kaj naj nabavi? Seveda bi mogla utajiti grofu resnico, dokler ne privoli v ločitev, toda taka aavratnost se je upirala njenemu poštenemu, odkritemu' enačaju; če pa pove resaiico, potem pa si gotovo pokvari svoj načrt. Prikrita nravna borba jo je potrla, brzojav o Rostislavovem prihodu in potem njegov prihod, — vse to je še poglobilo Miličino duševno raz-glasje. Vkljub temu pa je odkrila resnico svojemu prijatelju iz otročkih let ter ga prosila, naj potrpi, doklej' se ne reši to važno vprašanje med njo in možem. Kakor je bilo Kromskemu težko, vendar je odločno izjavil, da ostane vse kakor prej, ter ji svetoval, naj takoj o vsem obvesti grofa, pač pa naj ostane trdna pri svojem sklepu glede ločitve; vprašanje glede otroka je bilo treba rešiti sporazumno z možem. Milica je sklenila poslušati njegov nasvet- Med tem knieCmnjem hi pogovori so prešli trije tedni, ko je nenadoma prejela te Revala pismo od Matilde Ferdinandov ne, kateremu je bilo priloženo drugo pismo od baronese Dauni- ceve na ime Lojze Francovne. Baronesa ji je spo-ročaflta, dta si je Berenklau poskušal končajti življenje a samomorom tisto neč, ko je Milica odpotovala Krogla pa je šla mimo srca. Stari sluga, ki ni spal, je slišal strel, stekel v sobo ter našel grofa ležečega na tleh v nezavesti. Sklical je ljudi na pomoč, poslal po zdravnika, a kar je glavno, sam je obvezal rano in to je redilo grofa. Dva tedna je viselo Egonovo življenje na lasi; dasi je še vedno v nevarnosti, vendar dajejo zdravniki nekaj upanja Baronesa DcMiniJceva je dostavila, da je stari gro4 oburpam, a Vilma požrtvovalno streže ranjenca. Samomorilni poskus moža je silno zadel Milifco in delala si je bridka očitanja, da mu je tako breosrčno iferočila tedaj ona aramoian pisma, ki sio omečaščala njegovo mater ter morala v njem vzbuditi sum o lastnem pokoljenju. Ta okolnost je bila po njenem mnenju glavni vzrok njegovega obupnega čina. Zdaj, ko se je mož boril s smrtjo, se je v prvi pobudi hotela vrniti v Krennco; toda misel, da bi našla zoprno Vilmo pri moževem vzglavju in morda tudi njeno nič manj aoprno ji mater, je mah-jma potlačila v Milici dobro pobudo in vzbudila v njej prejšnje sovraštvo. Pod vplivom teh razburijifviii dogodkov je Milšca zbolela in preležala v postelji dva tedna. Komaj se je nekoliko opomogla, že je nova vest Marata pretrgala njene dvome in kolebanja. Prejela je namreč pismo od grorfovega zastopnika, ki ji je sporočil, da je grof pripiavljen privoliti ▼ ločit-ev zakona ter sprejeti vse njene tozadevne ukrepa Milica se je zdrznila in prebledela, ko je prebrala pismo, ki ji je vračalo prostost, toda v duši se ji je porodila neka nepoznana ji zmes č-uvstev. Njeno samoljubje je bilo nfaJjeno, ker pričakovala je, da bo prva grofova misel, ko pride k ta- vesti, ta, da se mora vrniti k njemu, namesto tega, pa ji daruje prostost. Nič ni moglo zlomiti v njem moč doslednosti. Na razvalinah svoje ljubezni in sreče je stal ponosen, trden in ji ravnodušno vrgel k nogam zahtevano ločitev- Toda ali bi bil tako junaški, če bi vedel vse? Ta čudlni občutek, ki jo je deloma odbijal od grofa, dedoma vlekel k njemu, se je zdaj s podvojeno sido prebudil v njej in solza, katere vzrok bi bMo težko uganiti, »e ji je utrnila po licu in padla naj pifemo, ki ju je za zmerom ločilo; srd in užaljeno samodjutoje sta nadvladala. «Sam si tako hotel, zato ne boš ničesar zvedel do otrokovega rojstva » RajdovSkrvavo veselje, s katerim |e prejel te vesti, je blažflno delovalo na Miličino razbololo srce- Vendar pa je prosila Kromskega, naj odide in se vrne Šele, ko bo ločitev njenega zakona izvedena; sama pa je sklenila preseliti se v Vse-svjaftsko do poroda. Novo znamenje prebujajoče se Berenklavove odločnosti je bila pošiljatev kovčegov z giofičino balo, brez vsakega pismaL Končno se je na Vsesvjatskem porodil sin. Milioa je bila dolgo čada in nevarno bolna; glede ločitve zakona je bUo skoraj vse urejeno razen nekaterih formalnosti Za otrokov krst pa se je morala sporazumeti z grofom, o katerem pa je vedela samo to, da je podal ostavko ter se zdravi v Krenici. Derevnin je bil takoj spočetka proti temu, dal bi Milica prikrivala grofu otroka. Zato je takoj napisal pismo Bereniklavu, v katerem ga je obveščal, da se mu je rodaE sitn, in ga prosil, naj podije potrebne lilstfcie. Listine so prispele z obratno poŠto, pospremljene s pismom. V zdržnih in zelo vljudnih besedah je grof tzsra-zil Dmitriju Pavloviču svojo nevoljo, da mu niso že prej sporočili te važne okoinosti. iV cJEDINOSTi V Trstu, dno 21. a vero »ta 1923. GooeK le ptl( brez perja (Odgoror na Hanok ičlonk f zrcalu živalstva«) V mojom članku priob&enem v Edinosti z dne 19. julija t. i. pod naslovom «Od kod imamo živalske priimke*, sem pripomnil med drugim tudi: *Vem, da Ibo kdo tem trditvam ugovarjal, Češ, Volk je Volk in Medved je Medved.» In rec se nisem motil! Oglasil se je gosp. Jurca v Edinosti od 2. avgusta t. 1. s člankom «Clovek v zrcalu živalstva*, ki ga je začel s precej dvorezno «zafrkacijo» o Platonovem izreku: ^Človek je ptič brez perja* in o oskubljenem petelinu. V tem članku se trudi po ovinkih, da bi pobil moje vsestransko utemeljene trditve, da so naši živalski priimki izpeljanke iz krajevnih označb. Svoje mnenje razvije. opk-aje so samo na gole domneve in na običaje starih Grkov, Rimljanov in Germanov, ki so imeli v starem veku popolnoma drugačen družabni ustroj neso slovanski narodi. Niti najmanje ne upošteva to velikansko razliko družatneara ustroja in tudi no sluti, čemu sem v uvodu mojo razprave povdarjal, da so bili Slovenci in rpkrh vsi slovanski narodi v zgodovinski dobi izključno poljedelci in živinorejci. Tudi ne upošteva dejstva, da jo ravno različni družabni ustroj Slovencev od drugih narodov, ki so s železno roko posegali v razvoj stare in novo evropske zgodovine, odločno vplival na način izražanja pri posameznih narodih. Da so bili Slovani na splošno vsi poljedelci, da so kot taki ži-veii prirodno in da so se izražali najraje prirodno in stvarno, nekoliko drugače nego Gna bojevita plemena; ki so imela moč, silo in oblast v rokah in jim gospodovala, menda ne bo ugovarjal Ker so je v svojem Članku na poseben način obrepnil ob mojega, mu hočem nekoliko odgovoriti, sicer na z visokega stališča, od zgoraj dol, kakor je on to storil, a dolžan mu ne ostanem. Iz njegovega članka posnamemo jasno, ali je namenoma spregledal zatrjeno dejstvo, da so bili Slovenci in sploh vsi slovanski narodi v zgodovinski dobi izključno poljedelci in živinorejci. To je menda storil, da si je olajšal dokazovanja in da jo čitateljem Edinosti predočil verjetneje svojo trditev. da nam zadostuje en pogled na v njegovem članku našteto vrsto živalskih predstavnikov, da postano vsakemu jasno dejstvo, ki jo baje neutaljivo, da problem živalskih priimkov obstoji kot tak in da so vrsta teh priimkov ne da razložiti drugače. Mislim, da čo bi rekel samo: Volk jo volk itd., bi nam ravno to povedal. Da bi naši predniki dobili tudi živalska imena doma v družini in da bi bila v živalsko ime Volk položena vsa lepota in sloj roditeljskega veselja ter bogastva na pot v življenje, menim da g. Jurca^ sam no verjame, če mu je zuano in čo se zaveda da so nemški gespodar-jl našega ljudstva, čepeč na nedostopnih gradovih, nadevali svojim otrokom ime \Volf ali pa kake drugo zveri in da io slovensko podložno ljudstvo te Wolfe, Adlerje itd. sovražilo, kakor sovraži resnično zveri: volka, medveda, lisico, orla in drugo roparsko živali. Za samo to zadnje dejstvo nam pove jasno, da njegovo nasprotne trditve no morejo držati. S tem, da pravi, da je pri Grkih in Rimljanih Leon (Lev) edino živalsko osebno imo in Wo£f pri Germanih in da je bil Volk (Vuk) osebno imo tudi pri starih Slovanih. ki se je v srednjem veku zgubilo in prešlo v priimek, je pokazal, da ne more umeti, da bi Slovani ne imeli živalskih osebnih imen in tudi priimkov ne. Grki, Rimljani in Germani so v (zgodovinski dobi vedno gospodovali drugim narodom. Nemci so kot bojevita plemena dajali svojim moškim potomcem posebno pa njihovi glavarji, bobneča imena, kakršno je ime Wo4f - živali volk, ki jo ravno predstavnik moči, sile in oblasti; samo njim (Nemcem) je ]x>menilo blagoslov: Bodi silen in krepak, sifnejši in krepkojši ko vsakdo drugi! a podložnim Slovanom je nasprotno pomenilo — prokletstvo Ali pa je Volk v slovaškem imenoslovju osebno ime? Ali niso morda imena Volkun (Valhun) in tudi srbsko osebno imo Vuk, naj si bo to Karadžić ali Brankovič, nekaj drugega, nego nemški Wolf -Volk ter v lju-dski govorici potvor-jena na način, da so sedaj podobna živalskemu imenu volk (vovk, vouk)? Na stotine sličnih slučajev nam govori za to! Trditi pa, da je Volk v prvi vrsti naSo staro osebno iiue, so pravi toliko, kakor da bi trdil, da je nemški izraz: bog-nar (- \Vagner), ki ga naše ljudstvo (starejši ljudje), tu pa tam, še sedaj rabi za našo označbo: kolar slovensko ali sploh slovansko ime. Glede trditve, da sta razlagi Go-lek - Volk in Medved - Mcddolec glasovno zgrešeni Češ, da se začetni g v novosiovenščini spreminja k večjemu v j n. pr. gaščarica - ja-šćarica, Gertrud, Gcndra - Jedrta, no pa v v, moram pripomniti, da se moti, ker imamo tudi v novo-slovenskem, to ie: v živem jeziku, besede z "začetnim g (- odprti h-, ki so izgovarjajo z g (- h) ali brez g in tudi z v, n. pr.: na Krasu imamo belo vinsko trto označeno z ir ioni: gclovina, ki so pa v raznih krajih različno izgovarja; po nekod: polovna, drugod pa: o-lovna, notorna in valovna. Dalje imamo krajevno imo: Vovnik , da je temu u-čenjaku svetovnega slovesa pridržano, da razblini v nič najlepše nade svojih rojakov. Pred dobrimi letom je dokazal, da je pretvorba živega sj-ebra v zlato, ki jo je odkril njegov rojak, le prevara, sedaj je moral ugotoviti, da je upanje, iz morja črpati zlato za plačevanje reparacij, neosnovano. «Meteor» je na desetih vožnjah preko oceana na 186 mestih iz različnih globočin dvignil 1635 vzorcev voide. Te je potem prof. Haber v svojem institutu v Berlinu po posebni od njega izumljeni metodi preizkušal na zlato. Metoda je bila silno natančna V glavnem je Šlo za to, v vodi vsebovano zlato zgostiti v zlato kroglico, ki bi se dala mikroskopično izmeriti Haber je tako dognal, da so bili vsa starejši podatki močno pretirani. V enem kubičnem metru morske vode so povprečno le 4 tisočine miligrama zlata, torej niti ne tisoči del one množine, ki so jo pričakovali. T* podatki pa se predobro u-j^rmajo tudi s podatki, ki so jih istočasno ugotovili tudi za druga morja V morski vodi vsebovano zlato je torej premočno razredčeno, da bi se dalo praktično iz-keriščafti. Prej ao mislili, da je zlato raztopljena v morski vodi, po Ha-bru pa je le suspendiramo v obliki »silno malih kroglic. To uhaja ie iz tega, da je filtrirana morska voda vedno vsebovala manjšo množino zlata kakor ne-filtrirana. Zanimivo pa je dejstvo, da vsebujejo površne morske plasti več zlata nego globokejše, dočkn bi pričakovali, da bi morala biti zlata zrnca, ki imajo veliko specifično težo, gostejše posejana v nižjih plaerteh nego v višjih. Po Habru ne vi-sijo namreč zlata zrnca prosto v vodi, temveč se prevažajo po morju s tistim silno majhnim organskim svetom, ki je znan pod imenom plankton, m padajo le počasi v globočino. To domnevo utemeljuje Haber s spreminjajočo se množino zlata z zemljepisno širino, letnim časom in morskimi toki. To vprašanje pa ni še docela razrešeno. — L. C. Londonski krojači proti I>loydu Georgcju Londonski krojači so se v Sfvojem strokovnem listu postavili proti Lloydu George~ju. Vzrok napada tiči v tem, da je obešena v razstavi akademije v Londonu; slika tega angleškega državnika. Na tej sliki se vidi George v obleki, ki? mu tako slabo pristoja, da so vsi londonski krojači razjarjeni. Oni pravijo, dsa bo vsak, kdorkoli pogleda sliko, sklepaj, da londonski krojači ne znajo napraviti dobre obleke. V resnici je pa minister George precej zanemarjen, kar se tiče zunanjosti, ker pa toga ne vedo vsi, se krojači po pravici boje, da bodo nosili posledice ministrove nemarnosti londonski krojači, češ, d»a niso za nič in si ne upajo niti ministru prikrojiti dobre obleke. Nič ni tako skrito Pred desetimi leti je izginil iz vasi Lrmpsingsa na Nižje Avstrijskem osem in petdesetletni kmet in posestnik Weissenbock. Poizvedovanja so bila brezuspešna. Toda tamošnja orožni-ška postaja ni izpustila te zadeve z vidika Uspelo ji je, da je po desetih letih izsledila krivce in jih tudi zaprla. Krivci so bili: žena Weisserilxjckova in njegova dva otroka, t. j. tridesetletna hči Leopoldinia in osem in dvajsetletni sin Ivan. Vsi trije so zakopali moža oziroma očeta v skednju, kjer so sedaj truplo izkopali. Storilci so priznali svoj zločin. Žena je imela vedno navado prekrižati se, ko je stopala mimo skednja in ta navada je spravila orožnike na pravo pot. ZLATARNA Albert PcvSi s Trst, VtaMassiai «S j kupuje krone po t-46 ! Popravlja iii prodaja zlatenino. Proti TRAHULii Ugledni zdravniki priporočajo ie več let in priidpi .ujejo kot SREDSTVO Z GOTOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TENIFUGO VIOLANIj ki ga izdeluje kemlk-lekarnar i G. VIOLANI v Milanu j Otiiiodl Io prihodi slchoo Trst - Tržič - Porto gin aro - Benetke . (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o)t 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-BnJe-PoreS (Državni kolodvori Odhodi: 5,— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o). 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Eerpelje-Pula _ (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.^0 (b*), 21.08 (o^. *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (1>), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trsi-Gorica-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o\ 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-GoTica-Ki-min-Videni (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Hcrpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luk^usni vlak. BBSssfls^escfiiaiiflaaiisasa iaflđ9iiiiBBcstiaĐuai32iiM«uaa'isa iT!H ■lEHiilill i™,. llL o □ □ a □ □ g P □ O □ □ § g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a s a s □ p B □ODDonanoDDon □ □ D D D D n a □ p o □ □ o D □ □ □ □ n □ lzvrtaje vsa antanka iltia v najmederne-jcic sina. - Razpolaga z »ajraotferocjlml Črkam, ofcraiKl l.td. Uaatvzre, sfereetjjpl-jo ter rotac strojen. ■ afiHIBIIIHlIMB ftaroCHa se tzrr&ajeje totne ln po meram cenah. • Telefon 11-51. TOST, CL San TB&N-CISCO d'ASSISI 20. □ □ □ □ □ □ □ a □ □ a □ □ □ □ □ n □ □ □ □DDDDDOODDDUD □ □ □ p p p p p p p p p p p g p p p p D p p p p p p p o p p p p p p C p p p p p p g p p p p