53
Naši dopisi.
I    Papež Pij IX. umrl.     I
Dogodbo neizmerne zgodovinske važnosti je 7. dne t. m. telegraf iz Rima nesel po svetu, da so sv. oče Pij IX. umrli.
Zaporedna vrsta mnogostranskih britkosti, ki jih je vzlasti od leta 1870. doživel preblagi starček, vzro-čila je zadnja leta bolehooat, katero je zmagoval in zmagal le njegov izvanredni krepki duh, dokler ni  po
pljučnem mrtvudu izdihnil preblage svoje duše 7. dne t. m. v 86. letu starosti.
Katoliška cerkev po vsej pravici joče na grobu sv. očeta Pija IX., ki je bil v vrsti papežev 256ti, pa zadnji papež-kralj, pred katerim se je malo tednov poprej na uni svet preselil Viktor Emanuel, prvi kralj Italijanski.
Zadnji papež-kralj in prvi kralj Italijanski: samo te besede kažejo veliko zgodovino velikega papeža Pija IX., ki je 32 let ves po volji Božji sedel na prestolu sv. Petra in čegar celo pomembo bode svetu še le prav odkrila prihodnost.
Rodbinsko ime papežu Piju IX. je bilo grof Ivan Maria Mastai Feretti, njegov rojstni dom v Secegaliji, kjer se je rodil 13. maja 1792. Stariši njegovi bili so malo premožni. Odgojen v samostanu piaristov v Volterri, je hotel 1815.1. stopiti v papeževo plemenito gardo, al zarad bolehnosti niso ga sprejeli; stopil je v bogoslovje v Rimu; 1819. 1. je bil za mašnika posvečen, leta 1827 za Spoletskega, leta 1833. za škofa v Imoli, leta 1840. za kardinala imenovan, po smrti papeža Gregorija XVI. pa 16. junija 1846. leta za papeža izvoljen. Stopivši na papežki prestol izbral sije za svojo prislovico: „crux de cruce" (križ od križa), in res je nosil križev toliko kakor pred njim noben papež.
Ko je nastopil duhovsko in svetovna vlado svojih dežel, podelil je amnestijo (pomiloščenje) vsem, ki so bili zarad političnih hudodelstev v zaporu, in je vpeljal velike reforme v cerkveni državi, prestrojil je občinsko postavo v Rimu in leta 1848. dal ustavo z dvema zbornicama. In „evviva Pio IX.!" razlegalo se je po vseh okrajnah Rimskih dežel, — al ker modri vladar se ni hotel udati razuzdanemu liberalnemu pokretu, da bi bil jezuite iztiral iz Rima i. d. v., je po umoru Rossi-a moral blagi papež sam bežati v Gaeto, odkodar se je pod varstvom Francoskih vojakov zopet vrnil leta 1850. na prestol svoj v Rim. Ko so nadviadale ideje o ze-dinjeni Italiji, izgubil je vse dežele, ki so pripadale cerkveni državi in leta 1870. sam Rim. Ostale dogodbe so še vsacemu v spominu. Pij IX. je bil tako milega in ljubeznjivega značaja, da le en glas je, da on ni imel nobenega osobnega sovražnika. V političnem nasprotji z vsemi Italijani so ga vendar vsi ljubili in visoko spoštovali.
Smrt papeža o sedanjem razburjenem času je mnogo veče politiške pomembe kakor vsacega drugega vladarja. Da s temi besedami ne rečemo preveč, bodo prihodnji časi kazali.
Iz RllSije 3. febr. — ??. — Tako nemirnega, lahko se reče , šumnega tedna , kakor je bil le-ta poslednji, nismo imeli v Rusiji iz začetka vojske notri do teh dni, celo takrat ne, ko so Turki in turkofiii trosili po svetu telegrame o pobitji naših armad in o revoluciji v Rusiji. Takrat, kakor sem o svojem času poročal kovicam", je tirjal Ruski narod edinodušno, pa pri tem spokojno, da naj se odpravi v Bu Ig arij o in Armenijo več vojnih moči, sedečih domd brez dela, med tem, ko se naši junaki s petkrat, celo desetkrat bolj mnogobrojuim sovražnikom brez vspeha bijejo, da se cilj vojske popolnoma in kakor hitro mogoče doseže. Takrat je Turčija imela se trume požigalcev iu razbojnikov, ki so se armade imenovali. Zdaj je vse drugače; njene trume so zajete v plen, pobite in razsejane na vse vetrove; pot k Dardanelskim prolivom in k Carigradu je našim zmagonosnim armadam odprta; Turčija ,    odkritosrčno    ali    ne   odkritosrčno 7    uničena   prosi
mini ter odpravlja prve ministre v naš glavni stan podpisat pogoje, kakoršne jej diktuje zmagovalec. K a-košne pogoje? To vprašanje vznemirja, volouje celi teden naš narod.   V pondeljek nam je telegraf prinesel
pogoje miru iz Angleških virov. „Times" in ,,Daily Te-legraph" sta trdila, da Rusija tirja za Bulgarijo avtonomijo s kristijanskim namestnikom, Bulgarija da tedaj ostane Turška provincija. V torek ^utro poste ni bilo. Se le zvečer smo jo prejeti; al iz naših glavnih stanov nikakoršnih sporočil, le iz Anglije spet druge varijante ravno tistih pogojev s pribavljanjem , da Avstrija tudi tirja kongres ter protestuje proti miru, sklenjenemu brez nje. V sredo pošte spet ni bilo, telegrafnih sporočil iz glavnega stana, kjer se pogovarjajo o miru, tudi nikakoršnih ne. Z ranega jutra do pozne noči so se gnjele brezbrojne množice naroda okoli teiegrafne stacije, ekspedicije vojnih depeš, pošte — vse zastonj! — sporočil ni nikakoršnih. Je li mir podpisan? Kakošni so pogoji miru? Ali gre Gurko na pro-live? Se dviga Radečki k Carigradu? Bo vojska z Anglijo? Taka prašanja so se na vse strani obdela -vala. Ako je res kaj iz tega, kar turkofili trdijo, tedaj čemu smo toliko krvi prelivali? Čemu so nam naše slavne zmage? Mir se mora Turku diktovati v Carigradu, a Anglijo, ki se drža svojo floto pošiljati v prolive ne napovedavši nam vojske, je treba kakor Turka razbiti, kjer se najprej ž njo srečamo! — Pozno zvečer, okoli pol desete ure, nazadnje pridrdra s kolodvora poštni voz v mesto: vsa brezbrojna množica plane v poštne koridore in sobane — ali spet nič — Moskovske pošte ni! Po severo-zahodni pošti sem sprejel edine, ravno dva tedna stare „Novice"; nekoliko mojih tovarišev, menda slučajno, ker najbliže pošte stanujem, se zbere k meni, radovedni, kaj in kako ste Slovenci pred dvema tednoma mislili. Ko prečitam dopis iz Toplic, v katerem se sporoča, da so narodnjaki v Toplicah našo Plevensko zmago praznovali s pokanjem možnarjev, zagromelo je Rusko „ura!" na čast vrlim Topličanom, ki so se tako malo bali nernšku-tarskih bašibozukov, kakor malo se naši vitežki junaki boje Turških človekodercev. V četrtek se je ponovilo paženje pošte in telegrafa, goste množice naroda še veče, šum in krik še bolj silen in nemiren, a sporočil nikakoršnih, ne iz Btolic, ne iz Bulgarije, celo turkofilskih ni bilo iz Londona in Dunaja; pogovori, razgovori, pričkanje ravno tisto, samo z večim žarom, sumom, jezo, zakaj nekako verjetno se je zdelo, da so se naše armade ustavile in da se premirje podpisuje, drugače bi vsaj od tam, kakor po navadi, bila telegrafna sporočila. Cel6 naši debeluhi - flegmatiki stoje na odprtih vratih svojih štacun , pri desetstopnjem mrazu , mahajo drug druzemu čez ulico z rokami, kriče: Stojit li takoj konec stoljko prolitoj dragocennoj krovi naših sinov! Dostojno li eto delo našega praviteljstva? Poterpit li takoje posramljenje naš hristijanakij narod? Doloj tur-kofilov! se razlega po ulicah — Ura Cernogorii, ro-dine vekovoj kristjanskoj svobodi! Ura svobodnaj Ser-bii! Ura nezavisinomu carstvu Bolgarskomu! Doloj izmenikov! Ura našim ricarskim (vitežkimj vojskam ! Ura jih doblestnim voždjam! — Tako smo preživeli še četrtek , vzevši od njega slov6 s* tolažbo, da do petka izkopljejo poštni vlak iz snega in vzdignejo tam nekje na jugu teiegrafne kole, katere je burja podrla. V petek jutro — radost! telegraf nam je prinesel sporočila, dasiravno štiri dni stara, iz njih je bilo vendar razvidno, da turkofili lažejo, naše armade ao zajele Razgrad in Bazardžik, veMiki knez je v Adrija-nopolju, oddelne čete se pomikajo na jug in vshod k Mramurnemu morju, o premirji ni besedice. Nazadnje k poldnu pripiha tudi hlapon s pošto, časopisi so v naših rokah, a v časopisih iz vseh strani Rusije od starih generalov in polkovnikov, od učenjakov in kupcev, kakor od samih vredništev protesti proti premirju in  turkofilskim  pogojem   miru,   proti vmešavanju  A v-
atrije,   proti   Angleški   nesramni predrznosti,   oponašanje tiste Evropske babe,   ki   se   osobnu   za  Turka poteza proti volji pametnega dela svojega naroda, smeh na očetovske opomine Nemškega   liberalnega časopisja. Sok vsega, kar so nam političnega prinesle tri poslednje številke stoličnib časopisov,  je sledeči:   ,,Norddeutscbe allgem. Zeitutg", „National-Zeitung", „Post", in drugi Berolinci so vse leto in jesen dokazovali,  da cilj našega pomikanja naprej mora biti Carigrad i j Dardanel-s ki prolivi. Zdaj pa, ko so naše armade skoraj na bregovih Mramarnega   morja ,   Berolinci Rusijo svare pred Carigradom;   prej so dokazovali,   da   mir mora biti sklenjen med   Rusijo in   Turčijo edinima,   zdaj — da Ruski diplomati   so modri ,   ker priznavajo ,   da   pogoje miru,   kar se jih tiče Evropskih   interesov,   mora pregledati in potrditi Evropski koogres ; poprej — da Rusija mora   Carigrad vzeti   in   v   Carigradu  podpisati pogoje miru,   zdaj,   da slave bo dovolj, ako gre eno naše krdelo   po Carigraških   ulicah   v   paradi.    Nam se dozdeva,   ter se tudi lahko reče,    da poleti   in   tudi še v jeseni so se Berolinci nadejali, da se bo kaj skuhalo v Parizu,   kamor oni spet pojdejo po nekoliko Francoskih milijard ,   a   to jim bo mogoče le tako,   ako bodo Rusi prelivali   svojo   junaško kri   na   okopih  in stenah Carigrada.     Pa Berolincem je za zdaj upanje na Francoske   milijarde splavalo po vodi,   tedaj tudi  Rusom ni treba  videti Carigrada.    Avstrija,   ki   nam  je   v današnji  vojski spet škodila, kolikor je le mogla pod plaščem zveze treh cesarjev, se repenči, češ, da brez njenega  privoljenja nikakoršni pogoji  miru ne morejo biti podpisani ,   ker to zadeva njene interese.    Anglija je do dobrega  pokazala,   da mi smo se vojevali ž njo,   a ne s Turčijo, Turki so bili le Angleške figure na eah-matovi deski.    V Evropi so še elementi, s katerimi bo v prihodnje mogoče skieniti zvezo na bolj trdnem osnovanji, kakor je zveza z večnimi interesi.   Cilj današnje vojske ni bila Armenija; zemlje imamo, slava Bogu, dovolj; cilj vojske je bilo morje in posebno osvobojenje južnih Slavjanov; tedaj   konec vojske mora biti le svobodna   Srbija   v mejah   Btare   Srbije;   Črno gora z vsem, kar je pribojevala; Bosna in Bulgarija najmanj  v takem poioženji,   v kakoršnem ste bili do zdaj Rum unija in Srbija; Ruska vrata na morji se morajo  Rusiji odpreti.   Pri tem Turčija mora Rusiji povrniti vse stroške  vojske in vso škodo,   katero je Rusija pretrpela  na trgovini, blagu in ljudeh.    Od kar je Rusija prišla s Turčijo v dotiko, imela je ž njo 12 vojskr iz katerih   so   bile   posebno   tri   poslednje v našem stoletji za idejo, za svobojenje kristijanov izpod Turškega jarma.    Najbolj krvava   in   najbolj slavna je   le ta   poslednja i q ona mora biti p o sle dn j a za idejo, —ideja se mora vtelesiti,   cilj mora biti dosežen.    Bodi poštenjak, bodi, če hočeš, vitez, za idejo brez vspeha delati, tako da ti ostaja le slava s stroški tvojega dela, od katerega   korist in   zabavo  imajo   le drugi, ¦— na zadnje, ker si človek, se vendar le naveličaš!
V Gorici 10. febr. — Pij a IX. smrt smo izvedeli tukaj 7. t. m. zvečer okoli 7. ure iz telegramov, ki so šli tod skoz. Drugi dan popoldne so mnogi začeli spet dvomiti, ali je papež res umrl, ker neke osebe, priča-kovavši neposrednjih poročil, niso jih bile še prejele. Sploh pa smo prvim telegramom verjeli, dasi niso bili resnični, kakor se je naslednji dan pokazalo. Umrli so namreč sv. Oče dobri 2 uri pozneje, ko so bili prvi — menda italijanske vlade — telegrami smrtno uro oznanili. Pij IX. — mož odlično zgodovinski — je umrl še le ob 53/4 uri točno ob „Ave-Marijiu. — V naši prvostolni cerkvi se bodo opravljali mrtvaški obredi po slavnem rajncem zadnje 3 dni tega tedna — v četrtek7 petek in saboto.   P i j   IX.   je  zdaj   na vsakem jeziku.
54
I
55
Nobenega papeža ime se ni tolikokrat ponavljajo v 32 letih, kakor Pijevo. Koliko zgodovine tiči v tem imenu! Od tistih let (1847. 48.), ko so laške lajne Pijevo pesem od zore do mraka po naših ulicah milo fajnale: od tistih mal, ko se je od Sicilije do Soče neprenehoma razlegalo pomenljivo geslo ,;Viva Pio IX."! — do 7. f ebr. t. 1. — koliko zgodeb, koliko prevratov na politiškem polji in na cerkvenem !J In vse te vele-važne dogodbe smo mi doživeli: videli smo in slišali reči, ki jih mladina naša le iz pisane zgodovine ali pa iz naših ustnih sporočil zajema. — Mikavno je te dni prebirati raznih barv časnike in sodba njihove o velikem Pij i. Kolikor sem jaz zapazil, je to, da italijanski listi — liberalni, demokratični — veliko dostojniše pišejo, ko d. pr. nemški — recte judovski Dunajski, kateri se tudi „praeaente cadavere" ne morejo zdržati — cinizma. Nas „L Isonzo" je prinesel smrtno naznanilo s črtama žalosti, katere — se ve da _ nočem dati kemijsko preiskati. Ali nekak takt kaže to. Da je „Ecou ves črno obrobljen, to se že ve. — Novic posebnih nimamo. Pretekli ponedeljek (4/2), kakor sem bil že poprej naznanit, zbrali so se naši deželni poslanci v posnet zastran preuravnave deželne kmetijske šole. Načrtu vladinemu — tudi že priobčeneoau — sta se vstavljala samo dva g. slovenska poslanca, češ, da naj se uravna kakor italijanski, tako tudi slovenski oddelek naše kmetijske šole; če imajo Lahi celoletno šolo v Gorici, naj jo imajo tudi Slovenci; ukupi naj se za slovansko šolo posebno zemljišče za poskuševališče i. t. d. Od druge strani se je ugovarjalo, da različno uravnavo upravi-čujejo različne razmere in potrebe. Sklenilo se ni menda nič, ampak vse prepustilo prihodnjemu deželnemu zboru, kateri pa — bojimo se — zadnji hip v naglici kaj sklene, kar bode moral pozneje zopet prena-rejati.... Med tem se trosi denar in šola ostane, kar je bila.
Iz Zarečja v Istri 5. sveč. J. V. — Pri nas imamo lepo zimo; do zdaj še nismo nič snega imeli, vidimo ga samo na Učki in na Ctckih gorah. Noči so hladne, posebno kedar burja puše; a dnevi so kaj lepi, da se more vsako delo na polji in v vinogradih delati. Tako stalno iepo vreme imamo že poldrugi mesec. Po nekih krajih zavoljo bivše slabe letine zdaj pritiska glad. Pšenica je pri nas ceneja nego v Ljubljani, dekaliter je po 80 do 85 novčičev; mi dekaliter imenujemo novi starič, je za pol litra veči nego naš stari starič, a hektoliter imenujemo novi star; turšica pa je malo dražja tukaj, kakor pri vas; novi starič je po 70 do 75 novč. Vino prihaja zmiroaa dražje; vinski trgovci se boje, da poleti ne bodo domačega več dobili. Al pri vseh težavah nam Bog milo zdravje iepo krepi. Iz Blagovice 8. sveč. C. — Redkokrat je kaj iz našega kraja poročati, danes pa imam marsikaj povedati. SI. c. k. dež. šolski svet je naši šoli letos naklonil 40 gld. subvencije za napravo šolskega vrta , 24 gold. 70 kr. za vrtnarsko orodje in 10 gold. za pomočne kmetijske knjige, gosp. F. Sumi iz Ljubljane pa je za izobraževanje šolske mladine, kakor tudi odraščenih, podaril 320 knjig raznega zapopadka, katerih je 26 od gosp. dr. J. P. in 26 od gosp. učitelja J. T., domačinov iz Blagovice, nekaj po prošnji od gosp. dr. viteza Močnika iz Gradeča, drugo pa svojih, razen tega nekaj polževin, mineralij itd. Upamo še od dveh gospodov, ki sta tudi domačina, okoli 80 knjig dobiti, pa še drugih, tako da bode letos naša knjižnica že 500 bukev štela. Za vae to že prejeto in obljubljeno naj bo gosp. Samiju in onim gospodom, ki so po njegovem trudu in prošnji dobrotniki naši šoli, najtoplejša zahvala v imenu šolske mladine in srenje! — Naj  mi bo še dovoljeno omeniti,
da, ko sem pri gosp. S. bil, mi je pokazal svoje že zbrano delo, kakor tudi načrt ene jako zanimive zgodovinske, krajepisne, starinopisne in statistična knjige, ki ima obseči popis našega okraja. Mnogo gradiva še le nabira in zato se je obrnil na nekatere domoljube, naj mu odgovorijo na poslana vprašanja, da s pomočjo njihovih odgovorov dopolni svojo zbirko. Nadejati se smemo, da naprošeni gospodje se bodo potrudili poslati mu gradiva, in potem more nameravana knjiga kmalu zagledati beli dan. Delajmo z, združenimi močmi!
Iz Krašilje. {Županstva volitev) 14. dne januarija se je pri nas takole izvršila: Za župana je bil izvoljen Jože Uran kar, posestnik iz Vrha, za svetovalce so bili izbrani posestniki: Jože Podgoršek iz Krašnje, Franc Zibert iz Kranjebrda, Jože Per iz Korena in Luka Us iz Vrha.
Iz Ljubljane. — Smrt sv. Očeta Pij a IX. je včeraj ob 8. uri dopoldne naznanil mrtvaški zvon po vseh mestnih cerkvah; slovesne vili je pa se začno danes ob 10. uri in bodo jutri in pojutranjim. — V nedeljo bo slovesna maša za izvolitev novega papeža.
—  (Iz seje deželnega odbora 11. februarija.) Dopis c. k. deželne vlade, da bodo deželni zbori sklicani med veliko nočjo m binkuštmi, vzel se je na znanje. Sklenilo se je, da se očitno razpiše služba vrtnarskega pomočnika z 250 gold. letne plače in prostim stanovanjem na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu; čas razpisa do konca tega meseca. — Predlogu kraj-nega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se Franca Rib ni kar dehnitivno potrdi v učiteljski službi na ljudski šoli v Lescah.
—   {Odbor družbe kmetijske) je skupno s zastopnikom c. kr. deželne vlade vitezom Fiadungom in deželnim glavarjem vitezom dr. Kalteneggerjem pod predsedstvom barona Wurzbacha v dveh sejah razpravljal pravilnik (normativ), katerega je si. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski poslalo v prevdarek, kako naj se v prihodnje obrača državna podpora za različne razdelke kmetijstva. Poročevalec je bil dr. Po-klukar in vsa razprava vršila se je temeljito, po kateri se nasvetujejo si. ministerstvu nekatere premembe navedenega pravilnika, važne ne le za deželo Kranjsko,, temuč tudi za druge dežele. — Odbor je za ude v kmetijsko družbo sprejel: g jsp. Adolfa Z a 1 a b k k - a, upravnika grajščine Eavenske na Notrajnskem, gosp. Jan. Gabrijelčiča, posestnika v Brezji, gosp. Jan. Kur al ta, posestnika v Žabnici, gosp. Jerneja Švelca, posestnika v Kranji, gosp.v Antona Stare ta, grajščaka v Mengšu, gosp. Ignacija S tetina, posestnika v Zalogu. gosp. Josipa Verbiča, posestnika v Bistri in gosp. Mavricija Weila mlajšega, fabrikant strojev na Dunaji.
—   (K volitvi državnega poslanca iz vrste velikih posestnikov 8. t. m.) je osebno prišlo le 19 ustavovercev, ki so s 37 glasovi z vštetimi pooblastnicami volili grofa Gustava T h urna. Narodni volilci se niso udeležili volitve. Kako lahko bi bili zmagali narodnjaki — pravijo nekateri — ako bi bili 8 dne t. m. privreli na volišče ! To je res, ko bi se dala agitacija tako izvršiti, da bi nasprotna nam stranka ne duha ne sluha o volitvi narodnih volilcev ne imela. Že lani pri volitvah v deželni zbor smo pažalibog predobro skusili, kaj agitacija s pomočjo takih gospodov zmore, ki za narodno stvar niso ne tič ne miš. Nas je lanska skušnja uverila, da dokler ostane imenik velikih posestnikov tak kakor je sedaj, se ne moremo nikakor nadejati zmage, in to tem manj, če cel6 taki možje, ki se nam iz vrste velikih posestnikov neničurake stranke ponujajo, da hočejo, — kakor pravijo — „goldene Bnicken bauen" k zmagi naši naposled pa nas pustijo cedilu.   Nomina sunt odiosa.
—   (Male plesalne veselice) v tukajšnji norišnici, kakor tudi v norišnici ca Studencu je osnoval že večkrat primarij dr. Karol Bleivveis. Take zabave po psihiatričnih načelih in skušnjah zelo pripomorejo k po-mirjenju in ozdravljenju na umu bolnih. Po3ebno so se skoro vse blazne ženske, in cel6 take* ki so včasi besne (hude), udeležile rade teh veselic, pa sezmirom tudi jako lepo in mirno obnašale. Za godbo zadostujete harmonika ali citre. Plese večidel kakih osem parov tako živahno, a tudi tako spodobno, kakor se to le vidi pri plesalnih veselicah boljših stanov. Vpliv na blazne, posebno na nekatere melanholične ženske, bil je vselej vidljivo dobrodejen, zatorej se bodo te veselice, dokler predpustni Čas traja, še večkrat ponavljale, kakor se enake veselice skoro v vseh večin In dobro vredje-cih biaznicah z dobrim vspehom snujejo. Primarij in sekundarij sta vselej tudi sama nazoča pri teh zabavah, ki, kakor rečeno, se morejo prištevati zdravilom blaznih.
— (Prdusckerjev sloveči anatomiski in jpatalogiski muzej) se odpre na ogled v redutni dvorani 16. t. m. in ostane odprt do prihodnjega meseca. Obsega nad 3000 umeteljnih in natornih  preparatov.
—   (Živinski sejm) 8. dne t. m. je bil prav živahen, lepih goved se je bilo veliko pripeljelo pa tudi dobro prodalo, ker je bilo veliko kupca iz Koroškega in Vipave.
—   (Šola za babice) z nemškim jezikom se začne 1. marca, v katero se sprejme vsaka učenka, katera dokaže predpisane lastnosti. Dvema učenkama se podeli tudi štipendija 52 gold. 50 kr. in povračilo stroškov za potovanje v Ljubljano in nazaj. Prošoje se morajo vložiti zadnji čas do 18. dne t. m. pri dotičnemu c. kr. okrajnem glavarstvu s spričalom, da so revne, čednega obnašanja, ne čez 40 let stare, branja nemškega jezika zmožne in sicer za izučenje v babištvu sposobne.
—   Dr. Gogala, bivši okrajni kirurg v Višnji gori, je v jako revnem stanu pretekli teden umrl v tukajšnji bolnišnici.
—   C. k.   pošta na Savi   se zopet odpre 16. t. m.
—   (Matične knjige in zemljevidi) so razposlane vsem gosp. poverjenikom. V Beč, Gradec in v nekatere druge oddaljene kraje poslale so se posamesnim gosp. udom, katerih bivališče je bilo tajništvu znano. Gosp. družbenike iz okolice Ljubljanske in vse druge, ki niso še kn^ig dobili, prosimo, naj pošljejo sami po nje ali naj tajništvu naznanijo svoje stanovanje , da se jim knjige in zemljevidi nemudoma pošljejo.
Iz piearnice Matičine.
56