Književnost in umetnost. —k Alkoholno vprašanje. Spisal Anton Mrkun, Ljubljana, 1927. — Analiza člove= škega telesa kažc, da so njega scstojni deli tele snovi: beljakoVina, tolšča (maščoba), ogljikovi vodani (sladkor in škrob), mine* ralije (soli) in voda. V scdmih letih se člo= vck popolnoma prcnovi. Snovi za to pres novitev pridejo odzunaj, to je potom naše hrane, ki mora obstojati tudi iz bcljakovin, tolšč, ogljikovih vodanov, mincralij in vos de, kakor naše telo, da ga morc prcnavljati in ohranjevati. Alkohol torej ni sestojni dcl našega telesa, nki ga telo ne more spres jeti kot hrano; ako pride alkohol vendarlc v naše telo, nima to za prehranitcv nobe« nega pomena in ga je smatrati za tuje telo. Iz tega je jasno, da je potrata, kupovati aU koholne pijače. In če pomislimo, koliko milijonov dinarjcv gre pri nas leto za les tom za, alkohol, za »tuje« telo v naši pre« hrani, moramo z žalostjo v srcu ugotoviti, da je to velika potrata z narodnosgospodar« skega stališča, naš smrtni narodni greh. — Izrek indijanskega poglavarja Kanza je: »Nikar ne pijte strupene pijačc belih mož, zakaj poslal jih je zlobni duh, da bi pokon= čal nas Indijancc« Japonski narodni rek je: »Najprej vzame človek en požirek, nato spet en požirek, nato pa vzame požirek človeka.« Sirah pravi: »Zaradi pijače je po« mrlo žc mnogo ljudi.« In statistika uči: Alkohol je kriv smrti vsakcmu devetcmu človeku direktno, indircktno pa žc vsake* mu 4—5. Torej tudi s stališča narodne hi« gijene je uživanje alkoholnih pijač poguba za vsak narod. — Pa tudi s stališča narods ne morale je alkohol brez pardona zavreči. V tem oziru veljajo besede vcljavnih mož: »Alkohol zakuje ljudi v želozje hude na« vade in jih vodi po uglajeni cesti v pogubo.« (A. M. Slomšek); »Alkohol pogubi jih več kakor kuga, glad in mcč (Gladstone). »O ncvidni duh! Ako še nimaš imena, ki te označuje, imcnuj sc: hudič!« (Šekspir). Čehi smatrajo propagando za absti* ncnco !kot kulturno delo prve vrstel za častno narodno dolžnost. Prav nič nc dvomimo, da smatra tudi slovensko učitelj^ stvo za častno nalogo, ki jo dolguje svo= jemu narodu, za kulturno delo prve vrstc, propagirati abstinenco v svojih vrstah, zlasti pa še pri mladini in ljudstvu. Mi po* jemo s čustvom domovinske pesmi: »Lepa naša dtimovina ...« »Domovina, mili kraj...« »O ti moj dom ...« V abstinenci in v pro« pagandi za njo je polje, kjer moremo de* janski pokazati ljubezen do domovinc. Z narodno=gospodarskega stališča, s stališča narodne higijene in morale moramo kot inteligentje pritrditi: Alkohol je naš največji sovražnik. Slovenski narod ječi pod njegovo težo in udarci. Okroglo 3000 je slovenskih učiteljev(ic) po slovenski zemlji. Že to je armada! Oborožimo najprej sebe, izurimo mladino, potem pa stopimo kot generali svojim mladim četam na čelo ter jih pogumno vodimo do slavne zmage nad našim na.jvečjim narodnim sovražnis kom — alkoboiom. In prihodn.ji naš rod bo čvrst in zdrav. In zgodovina bo pisala: Ti slovenski učitelj(ica) si otel(a) naš rod in dom pogibelji... Te misli so se mi porodile v duši, ko sem llistal znamenito Mrkunovo knjigo »Alkoholno vprašanje«. Vsakdo jo bo s pridom čital. Priporočil jo jc prosvetni <xU delek. Razposlala se je na vsc šolc. Naj ne bo slovenskcga učitclja (učiteljicc), ki bi sc nc uživcl v to knjigo in jc potem ne razširjal mcd ljudstvom. Knjiga se dobi v vsch knjigarnah in pri »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Cena je 28 Din, po pošti 2 Din več. —k H. Sienkiewicz: »Potop«. Iz polj? ščine prevcdel dr. Rudolf Mole. V Ljub^ ljani 1927. Založila Tiskovna zadruga. 13. in 14. snopič. Cena 25 Din. Izšel jc nadaijnji dvojni snopič vclikega Sienkicwiczevega ro» mana »Potop«. Dobijo se še vsi doscdanji snopiči in naročniki jih dobijo po znatno znižani ceni. —k Dr. Mencinger J. Izbrani spisi: Aba* don. Izdala Slovenska Matica v Ljubljani 1927. Cena 40 Din. Abadon je največje in tudi najpomembnejše delo pisatelja Men* cingerja. Izhajalo je že leta 1893. v »Ljub* ljanskem Zvonu«, a je sedaj ponatisnjeno v njegovih zbranih spisih, ki jih ureja dr. Josip Tominšek.