10. štev. Noto mesto, 25. maja 1912. Letnik XXVÏIL Izhajajo 10. in 25. Tsaccga meseca. Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec uasl. v Novem mestu. Gospodarstvo. Deset zapovedi za vinogradnika. 1. škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko je trtna mladika zrastta dobro ped na dolgo, drugič deset do dvanajst dni pozneje in tretjio k večjemu tri tedne za drugim Škropljenjem, Ako pa je poletje deževno ali megleno, Škropi rajše v krajših presledkih, večkrat, torej najmanj štirikrat na leto, 2. Za prvo škropljenje vzemi en kilogram, za naslednja škropljenja en in pol kilograma galice na 100 litrov vode. Galico stolci na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potoi:ni) vodi, 3. Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi »icer galica listje opalila. Zato vzemi apna samo toliko, kolikor je nujno potreba, UgaŠenega apna ae vzame navadno za polovico več, k večjemu pa še enkrat toliko kakor galice. Ako nimaš apna, vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini. Na en kilogram galice zadostuje petčetrt kilograma sode, 4. Galico raztopi posebej in apno (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboje Še-le neposredno pred škropljenjem skupaj (apno v galico). Predao škropiš, premešaj zmes dobro z lesenim orodjem (s kolom ali z greblieo) in preskusi s koščkom rdečega (lakmovega) aH pa belega (fenolt-taleinovega) preskusnega papirja ali ni zmes več kisla. V dobro napravljeni zmesi postane rdeč (lakmov) papir modrikast (plavkast), oziroma bel (fenolftaleinov) papir rdečkast, 5. Napravi samo toliko škropilne zmesi na enkrat, kolikor je mores v enem dnevu, k večjemu v dveh dnevili porabiti, kajti stara galična zmes nima nobenega učinka. Galico in apno, vsako za-se raztopljeno in ne pomešano, hraniš lahko dlje časa brez škode. 6. Škropi — če je le mogoče — le v suhem, brez-veternem vremenu, ne v rosi in ne v najhujši vročini. Le v sili, škropi tudi v rosi. Glej, da se galica na trti, se predno pride prvi dež, dobro posuši, če ne, potem Škropljenje ponovi, kakor hitro nastane lepo vreme. 7. Škropi zlasti spodnje strani listov. Ne oblivaj trt z galico, temveč škropi tako fino, kakor da bi na trto megla ali rosa padala. Ako tako trte poškropiš, so bolj varne proti bolezni kakor če jih oblivaš in poleg tega prihraniš še na galici. Vzemi toraj dobro, močno škropilnico in dobro jo goni, da tiao razpršuje. Take škropilnice se dobe lahko potom C. kr. vinarskega nadzorstva. Za škropljenje spodnjih strani listov se dobijo k škropilnicam posebni nastavki, ki imajo obračevalne obroče. 8. Ne škropi samo listja, ampak glej, da bodo tudi ostali zeleni deli trte, zlasti pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi škropiti tudi na zeleno cepljenih trt, koj ko dobro odženejo in večkrat. 9. Ako je le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjem. Pri tem oberi vse nepotrebne mladike in zalistnike, 10, Drži vinograd čist od plevela. Cemvečzrakti in manj vlage pride med trte, tem manj se razvijajo trtne bolezni. C. kr. vinarski nadzornik: Itoliuslav Skalickj'. Negujmo sadjarstvo z veseljem in pravilno! plie C. D. V današnjih časih mora vsak kmetovalec nato gledati, da svoje gospodarstvo izboljša in tako uredi, da mu donasa največje dohodke. Ce si natanjko ogledamo naŠe gospodarje, jih lahko delimo v tri vrste. So taki, ki svoje gospodarstvo v slabšem stanu oddajajo svojim naslednikom, kakor so ga iz; rok prednika prejeli; potem taki, ki niso ničesar pridobili in ga vsaj v tem stanu oddajo, kakor so ga prejeli in slednjič taki, ki so se skozi celo življenje pošteno trudili — napredovali v kmetijski stroki, zboljšali in razširili domačijo. Odgovor na vprašanje: kedo mej njimi je spolnil svojo dolžnost, ni težak. Vse panoge našega gospodarstva brez izjeme so dandanes važne, z vsemi se moramo pečati z enako marljivostjo, v vseb vejicah kmetijstva moramo napredovati in se zanje zanimati, če hočemo izpolniti svoje dolžnosti in doseči popolen uspeli. Poglejmo toraj, kako je z našim sadjarstvom. — Koliko je v tem oziru še zakopanega zaklada v naši zemlji! — V št. 15. Dol. Novic lanskega leta sem že opozarjal na razširjenje našega sadjarstva, danes hočem še vzdramiti spečega ali onega, ki je v tem pogledu napačnih nazorov. Zal liog še veduo pogosto slišimo : Kaj bom sadil drevje, saj ne bom dočakal sadu, — ali — saj imam še starega drevja dovolj, ki mi bo rodilo, dokler bom živel ; potem. Če mi drevje dobro obrodi, saj ne vem kam s sadjem ; slednjič se nekateri tudi spodtikajo nad neugodno lego. Prvega spominjam le na tisti lep slovenski pregovor, ki ga je že kot deček bral v šoli v čitankah. Odgovor drugemu: Kakor tvoje telo ni večno, tako tudi drevo ni večno, bira in strohni eno kot drugo; ali ti je samo sebe mar in briga, ali se ne bojiš očitanja tvojih potomcev, ki te bo zadelo — ko tebe in drevja več ne bo?! Ne bodi nehvaležen in ne klesti drevesa s kolmi in preklami radi tega, ker ti je bogato obrodilo, marveč obiraj ga pazljivo, da ne raniš sadu ne drevesa. V nasprotnem slučaju škoduješ neposredno drevesu in sadju in posredno tudi sebi samemu, ker si poklestil in poškodoval to, kar bi dalo sad za prihodnje leto. Okleščeno sadje se pa tudi hitro spridi, tako da od njega nimaš nobene prave koristi. Moj dragi, ali ni to skrajno nespametno? — V tera slučaju ga sortiraj (preberi), navadne drobnejše komade odloči za dom, za napravo pijače^ za napravo sadnih izdelkov (kon* serv) in kar je najlepšega, naj gre na bližnji trg in tudi v daljni svet. Ako sadja (recimo jabolka) ne prebereš, marveč prodajaš mešano lepo in đrobnejie, dobiš t najboljših sadnih letih komaj 2 do 4 vinarje za 1 kg, mej tem ko se ti plača za izbrana jabolka že na debelo vsaj 16 do 20 vin. za 1 kg, gre jih pa lepih tudi le 4 do 6 na en kilogram. Kaj je 8 sadjevcem? Danes stane do 36 vinarjev liter jabolčnika, — cena, ki smo jo ie pred kratkim za vino plačevali. Dobro in pravilno napravljeni sadjevec je izborna, zdrava pijača, ki prav dobro nadomestuje vino za domačo potrebo in je tudi za prodaj dober. Koliko sadja se razpošilja in koliko izvrstnega sadjevca (jabolčnika iti hrusevca) se pridela in spečá na primer na našem sosednjem Štajerskem, pa tudi drugod. Tisočake dohodkov donasa posestnikom sadjarstvo, in le bore malo je dela v primeri s poljedelstvom pri sadjereji. In za slučaj, da se leto ne obnese, nimaš tolike zgube, ker ni bilo stroškov. (Dftljo Bledi.) Pod svobodnim solncem. Xovomeške občinske volitve leta 1911, V zadirjem člank« stiio pojasnili čitateljem „Dolenjskih Novic", kako je postopala reklamacij ska komisija v zaciovi volivncifa imenika, Zaupniki S. L. S. k očividnim protizakonîtostim niso mogli molčati, zato so uloiili priziv na c. kr. okr. glavarstvo. To se jo z odlokom d. 13. okt, 1911, st. 27,02.5 postavilo na isto stalisčo kakor reklamacijska komisija — in vslod te^'a so voîivni imeniki postali pravomoćni. Na njih pocilafri so se voiitvc izvršile. A S. L. S. je hotela imeti jasnost v interpretaciji obč. volivncf^a zakona. Zato je uložila pritožbo na c. kr. upravno sodišče na Dunaju. To je dne 17. aprila t. 1. zadevo obravnavalo pod predsedstvom markija Ba-ciiuehem, v navzočnosti štirih c. kr. svetnikov in dvorne^ja tajnika ter izreklo razsodbo. V nastopnem objavimo bistvene točke, kakor jih je C. kr. upravno sodišče samo sporočilo. Iz njegovih razlogov razvidijo ^;itatc^ji stališče pritožiteljcv, C. kr. okr. glavarstva in C. kr. upravnega sodišča. „Tritožba glede izbrisa Fr. GoJoša in vpisa dr, .Telenca v imenik za obč. volitve se zavrne; v ostalem jia so izpodbijana razsodba kot postavno neutemeljena razveljavi." liazlogi: (Utemeljevanjo c. kr. okr. fflavarstva); 1.) Mostna občina Radoifovo ima kot korporacija in davkoplačevalka akt. vol. ]»ravict) po § 1, odst. 2. obč, vol. reda. 2.) Fran Goleš je prodal svoje pose.stvo 18. jul. 1911. Ta dan je kupec [trevzel posestvo z vsemi pravicami in dolžnostmi, vsled česar se je moral imenovani izbrisati iz vol. imenika I. nizretla. 3. in 4.) Osebe poii št. ... vol. imenika so državni uradniki, oz. uĚiteljice, ki imajo vsied svojcg-a poklica ali službe tam vol. jiravico, kjer imajo svoj stalni uradni sedež, namreč v Rudolfovem. 5.) Dr. Jelene je kot odvetu, koncipijent v Rud. dobil od svojega delodajalca dvomesečni dopust, iie da bi mii isti odtegoval prejemke, da konča svojo sodno prakso v Trstn. Ker je-med tem ohranil svoje Htanovanje v Rud., ima torej tudi tam vol, pravico. (i.) Obe reklamaciji dr. K. .Slanca stu biti izročeni žujianu 22. sept. 1911 pred 6. uro zvečer, torej tekom dne, katerega je potekla reklam, doba ob 12ih zvečer. Ker jo bila uniaknitev teh tiveh reklamacij 30. sept. HH t, torej tekom osemdnevne za odločitev o vloženih reklamacijah določene dobe preklicana, jo morala vol. komisija ta prcklic upoštevati. (Utemeljevanje c. kr, upravnega sodišča,) Ad 1.) Občina izvršuje pravico, dati si zastopstvo, po svojih občanih, ki imajo vol. i)ravico, in se poleta tega kot celota občanov ne more udeležiti volitve. Iver po stalni judikaturi upr. sodišča občina niuia volilne pravice za svoje la-stno zastopstvo, je vpis občine Rud. v volilni imenik nepostaven. Ali 2.) Kar se tiče pritožbo proti izbrisu Fr. Gole,ša v T. vol. razredu, je ta nedojmstua, ker so k pritožbi pred sodnim dvorom glede izbrisa v vol. imenik vpisanih oseb samo te same, no pa tudi drugi volilci upravičeni. Pod 3.) in 4.) imenovane osebe so glasom vol. imenika IL razreda C. kr. drž. uradniki, ozir, c, kr. proťesorji in yud,skošolske učiteliico. Po § 15, C obč. vol. reda za Kranjsko po besedilu za- kona z dne 17. okt. 1910 imajo te osebe vol. pravico v II. vol. razredu, ako imajo, ne gledé na drugo predpogoje, vsaj eno leto redno bivališče v občini. V postavi ni nikake definicije pojma „rodno bivališče". Zato velja drž. postava z dne 1. avg. 1895, ki pravi: „Bivališče kake osebe je na onem kraju, v katerem se je naselila z namenom stalnega bivanja." Kak kraj kot bivališče določujoči razlogi so torej: Naselitev v kraju in namen stalnega bivanja. Različen od tega pojma „bivali.šče" je za domovinsko pravico mcrodajni stalni uradni sedež uradnika. Uradni ali službeni sedež pa je merodajen le za domovinsko pravico in ne stvarja fiktivnega bivali.šča. Volilna upravičenost je temveč po določbah obč. reda za Kraiysko vezana na redno bivališče v občinskem okolišu tekom postavno predpisano minimalne dobe. Ker pod 3.) in 4.) navedene osebe dokazano no stanujejo v volilni občini, po gorenjih izvajanjih nimajo rednega bivališča v tej občini in jih torej ni bilo sprejeti v volilne imenike Rudolfovega. Na nasprotnem pravnem mnenju sloneč odlok jo bil zato kot postavno neutomcijen razveljaviti. Pač pa je bil po pravici sprejet v vol. imenik dr. Jelene, ker jo obdržal svoje stanovanje in svojo službo kot odvetniški koncipijent v Rud., iz česar sledi, da ne gledo na svojo začasno presehtev v Trst ni opustil svojega bivali.šča v Rud. V tej točki je bilo torej zavrniti pritožbo kot neutemeljeno. 6.) Volilni imeniki so bili razgrnjeni od I. —22, sept. 1911 in so so v tej dobi lahko vlagali pismeni ugovori. Dr. SJanc jo svoji dne 22. sept. 1911 vloženi reklamaciji 26. sept, umaknil, a to umaknitev 30. sept, preklical. Reklamacijska komisija je ta preklic upoštevala, češ, da se jo izvršil, še predno jc o vloženih reklamacijah odločevala, Proti temu jo bila vložena pritožba, v kateri se je povdar-jalo, da dr. Siančevi reklamaciji iz formalnih vzrokov ni bilo upoštevati in da je tozadevni sklep reki. komisijo neveljaven. Proti zavrnitvi toga priziva povdarja pritožba, da sta oho reklamaciji, ki sta bili umaknjeni po preteku reklamaci j ske dobe, postali 8 tem brezpredmetni. Zato da ni tozadevni sklep reki, komisije pravnoveljaven. Upravno sodišče smatra pritožbo v tej točki za utemeljeno. Preklic umaknitve pomeni obnovitev reklamacije. Kajti od dr. SI. '22. sept. 1911 vložene reklamacijo so izgubile s tem, da so bile preklicane, vso pravno moč, kakor da sploh no hi biîe vložene. Preklicati umaknitev je isto kakor vlo/.iti novo reklamacijo, ker ravno v času, ko jo vložil preklic, imenovani po prejšnjih izvajanjih ni imel roliene reklamacije. Tedaj pa, ko jc bila i>reklicana umaknitev, jo bila že potekla roklamacijsku doba, tako da jo jireklic, ki veUa kot nova reklamacija, ni smol livaževati, ker jo bil prepozno vložen, posebno ker jiridejo v postov pravice, ki «i jih je |)ridobila tretja oseba s pretekom reki. dobe. S temi načeli ne strii^jajoč se izpodbijani odlok je bil torej kot protipostavon razveljaviti. Vpliv nove železnice na narodno gospodarstvo v Beli Krajini. (V resen prevdarek zavednim Belokranjcem!) K. S. Po dolgih pogajanjih je končno Hcla Krajina dobila to, jio čemur je že dolgo hrepenela in kar je bil za njo prepotreben življenjski pogoj: zeleznico. ['red vsem so ima to zahvaliti vrlim ljudskim poslancem, ki so .se z ujirav neumorno odločnostjo borili za t\jo, ker so dobro poznali belokranjske gospodarske razmere, pri kd-terih bi bil nemogoč nadaljni razvoj lepo pokrajine. Izmed vseh pojavov, ki povzdigujejo narodno gosjtodarstvo in povspe.šujejo razširjovanje kultui'C, so najvažnejši otvoritev novih prometnih sredstev. Ona določujejo smeri vsemu človeškemu de-jatyu, trgovini, oltrti, gospodarstvu ter kmetijstvu in obsegajo vsa socijalna razmerja. Mejniki v amen proii jiopolnejšemu tiptJ so mnogobrojni. Prvotno navadna | lOta, ki so ovirala večji promet, nato ceste, sezidane od narodov, ki so imeli daleč segajoč pogled za povzdigo gospodarstva, kakor na j)r, Rimljani, ki so jirejiregli celo svoje velikansko posest s trdnimi, dobj'imi cestami ; aH Napoleon, ki je vedel visoko ceniti vrednost dobrih cest za povzdigo blagostanja svojih dežel. A kako dolga pot, koliko ovir in koliko (»reohratov do železnice 1 Kako so je spremenilo vse v Avstriji, kakšen napredek povsodi, odkar so pod vlado našega presvetlega cesarja stekle železnice! Toda ne aamo na gospodarstvo v ožjem smislu besede upli-vajo spopolnjena prometna sredstva, temveč tutíi vse judsko žitje v najrazličnejših smereh: socialne razmere, duScvno in nravstveno življenje, politiko in mednarodne etike. Talio pravi veliki nemški nacijonalni ekonom Friedr. List: „Eden največjih povzročiteljev nadjonalnega bogastva in civilizacije v vseh njenih panogah so viaoko razvita prometna sredstva." Z narodnim (fospodaratvom in z individualnostjo je v najožjem atikn notrantie politično, socijalno in nrarstveno stanje, način mednarodne zveze, stanje pravnega naziraqja. Vbc to se s prometnimi sredstvi dvigne na visoko stopiqjo. To je samo ob sebi umevna resnica, ki se pa prepogosto prezre, ker specijalizovanje znanstvenega in praktičnega delovanja onemogočuje pregled čez skupne iivUcqske potrebe in razmere ^udstva. Kiiko se z novo železnico predrtigači vse živijenje in zbo^jša, o tam se da napisati debelo knjigo. Jaz pa hočem promotriti samo najvažnejše točke. Nova železnica zmaiqia indirektno cene proizvodov, osigura varnost osebnega prometa, postavi delavske moči za produktivno delo hitro na razpolago jn s tem se pridobi na času in tako na materijalnih sredstvih. Železnica zmai^ša vozarino in poceni s tem pridelke same v prid prebivalstvu. Ljudstvu odpre pogled v svet in na novo oživi dušno in nravstveno živ|^eErje. Seveda leži ravno v tej demokratizaciji tudi nevarnost, ki je pa v primeri z velikanskimi drugimi dobrotami majhna in se da odvrniti, če požrtvovalni rodoíjubi pravočasno domačine organiziijejo. Oglejmo si nekoliko belokranjsko gospodarske razmero. Gospodarska doktrina moderne dobe je ostala tu skoraj brez sledu. Poljedelska orodja so skrajno primitivna in zastarela in v sedanjem času skoraj nerabna. Pokrajina je bila namreč od višjih činiteljev zelo zanemarjena. Manjkalo jo denarnih sredstev. Še le amerikanski dolar, težko prislužen onstran morja, je odpomogel najprimitivnišim potrebam. S temi sredstvi si je Bela Krajina popravila hiše in go-^podarska poslopja po novodobnih zahtevah. Z amerikanskimi prislužki si je odkupila oziroma ohranila do-movja svojih dedov. Ta sredstva so bila kras, da se je mogel Belokranjec poprijeti novodobnega obdelovanja slovenskih goric pridelkov toliko, c la je vinore, a se je moglo a — izvzemši epi m i denarji. in polja. Dcžolica je imela vseh přeživili njeno prebivalstvo. Od nekdaj slabe letine — marljivemu vinčarju nudila izvoz z Ker je podnebje ugodno, bo tudi i>oljedelstvo po zboíjsánem orodju, živinoreja, sadjarstvo ... bolj plodonosno, če se priden kmet poprime novih likov in skušenj. Imel bo preživka zase, pa Še kaj za izvoz. — Prej ali slej se bodo vzdignile tudi zemeljske plasti premoga in raznih rud. Ako si je Belokratqec v ptujih krajih znal služiti v rovih svoj kruh, našel ga bo tudi v svojem ozom^u. Vrnivši se Amerikanci imejte to pred očmil Lega te pokrajine je kakor ustvarjena za trgovino. Sedaj nahajamo tam šele male pričetke obrti in trgovine. À tem mladim, slabim kalem bo dala železnica moč, da bodo procvele in se krepko razvile. Iz ekonomskega vprašanja prehajam na narodnostno. Ali bo Bela Krajina, potem ko bo stekla železnica preko nje na Hrvatsko, ko bo z njo prišel k nam tuji kapital, še ostala "tako čisto slovenska kakor sedaj? Tu prideta v poštev dva važna činite^a, od katerih jo slednji odvisen od prvega: gospodarstvo in narodnost. Obojo združeno v narodno gospodarstvo je predpogoj vsakega naroda. Narod, v čegar ozem(jti imajo tujci trgovino in industrijo, nima življenske silo in je izgubljen. To jo tisti važni f&ktor, za katerega se bojim, da nimajo Beli Kraïqci in Doiengci dovolj izobrazbe in socijalne samostojnosti in sile. To se je žalibog že tiokazalo drugod na Slovenskem (na pr. po raznih goreigskili industrijskih krajih), kjer je stekla želcznica. Tujec je takoj porabil dobro priliko, odkupil domačinom navidezno, toda le navidezno za dober denar posestva, sezidal hotele, tovarne in industrijska podjetja, so v početku hlinil domačinom, potom pa ko jo pridobil kapitala, to se pravi: izžel iz krvavih žuljev našega ljudstva, je postal pravcati tiran. Vsaki dan lahko čitamo, kako za-ukazuje zagrizena Nemčad, ki ima kapital v rokah, našemu ljudstvu, ki tiči materijeliio v njenih sponah, koga naj voli, za koga se naj zapiše pri ljudskem štetju itd. Gorje onemu, ki so brezpogojno ne podvrže lyenemu povelju! Gotovo bo vsak trezno, nestrankarsko misleči človek priznal, da je ubogi slovenski delavec, ki ima 7 ali 10 otrok, moralično prisiljen storiti to, kar veleva oni, v Čegar neusmiljenih rokah je. Sedaj je Čas, zavedni Belokranjci! Ko bo st0!>il pred vas tujec, s klobukom v roki, s prijaznim (iobrikajočim se nasmehljajem in hotel kupiti s svojimi blestečimi srebrniki vaš dom, vašo rodno grudo, ki jo napojena z znojem in trudom vaših slovenskih pradedov, tedaj pokažite, vrli Belokranjci, svojo narodno zavednost, bacnite dobrikajočega se tujca čez prag in ne dajte se zapeljati od pjegovih svetlih srebrnikov, temveč vstrajajte na svoji grudi, bodite podjetni, in videli boste, da bo vaše vstrajanje in trud obilo poplačan in Bela Krajina bo po novi železnici vstala nova in močna, prerojena sama iz sebe, kajti ona ima tudi še može podjetnega duha, ki bodo svoj kapital porabili v prid Slovenstva in na teh stebrih bo ostala bela-modra-rndeča. Zabavi in pouku. Tihotapci. PoTOBt. — Spisal Ognjoekv. (Dalje.) Še nikoli ni Anton tako nerad Sel s tovariši. Zaupal že davno ni več nikomur, ker doloma še nekaterih brez krink ni nikoli videl, še manj poznal. Težke misli so mu trpinčilo dušo, in skoraj ni vedel, kdaj da so prišli tako visoko v hribovje, ko ga naenkrat predrami iz njegovih misli pritajeni klic; „Stoj!" Noč je bila temna. Družba jo ležala nepremično med skalami, in v obližju se začujejo poluglasni poveljujoči glasovi. Antonu jc zastajala sapa. Kaj če jih stražniki zasačijo. Usmiljeni Bog, ta sramota. Ječa! A lase se mu zježijo, ko vidi tovariše, da imajo vsi puške priprav^ene v obran. Peharček mu sikne z rezkim glasom na «ho: „Puško pred se, tu se gre za gjavo, nihče nas ne bode dobil." „Za božjo voljo, šepečne Anton, tega pa no. Morivec pa ne bora!" Pa se pusti okleniti, v Gradiški je dovolj prostora za take strahopetne babe. Že se je pričelo nekoliko svetliti, v nedoločnih obrisih je bilo opaziti plezoče postavo iz nasprotnega jarka, viže gori zdrči kamen po skalovju, in se začuje zamolkla kletev. „Lej vrage, že so blizu sedla! Fantje za njimi!" vsklikne poveljujoči glas stražnika. Nič več tiho plazeč hitijo stražniki proti sedlu. „Oprezno nazaj!" veli Peharček, „in kolikor mogoče hitro na pot. Vsak naj gleda, da kolikor mogoče hitro pribeži v slepo dolino, skrije orožje, potem pa na svoj dom!" Preje bomo doma kot ta prokleta svojat." Daleč so žo tihotapci drvili od osodepolnega kraja, ko se začuje gori od prelaza strel za strelom. „Bravo ! Pravočasno nas je rešil ! Da, to je mož 1" vikne Peharček. „Kdo nas je rešil?" sopihne Anton, bežeč poleg Peharčka. „Ze kdo! Hvala Bogu, da niso vsi taki strahopetni tepci kot si ti. Sedaj pa beži kar naravnost nazdol, kmalu bomo na varnem, oni ne bodo nocoj tako hitro za nami —!" V. „Sto že čuli, ste že čuli soseda?" prisopiha drugo jutro „kriva Jera" na vse zgodaj k Antonovim, ko je ravno Katarina previjala svoje dete. „Kaj pa se je zgodilo takšnega?" „Nocoj so v hribih ustrelili najmlajšega obmejnega stražnika, oh — prav v srce je zadet. Ubogi mladenič, komaj la iet star, pa tako zal." „Kdo ga je ustrelil? vprašuje prestrašeno Katarina. „Tihotapci, ti hudobneži, ta brezbožna tatinska svojat! Pravijo, da jih je cela družba skupaj, in da so iz naše vasi možakarji tudi med njimi. O ti nesreča, nesrečna!" „Pa oprostite, moram hitro naprej, da še drugi izvedo." ___^je Bledi.) Dopisi. Iz .SniiheI-stoi>i.ške občine. Dne 28. jan. 1912 so Janez Strajnar, Cikava št. 6, Miha Šušteršič, Ragovo 9, Janez Zurc, Gotnavas 9, Janez Florjančič, Slatnik 16, Jožef ALčin, Žabjavas 31, Jan. Ude, Drska 17, Matija Gorše, Ivrka 9, Josip Kramanšič, Dol. Težka voda, Franc Brezovar, Spod. Težkavoda, Fr. Meglič, Brod — uložili ugovor proti izvršenim volitvam občine Řmihel-Stopiče. Podpisalo je bilo še par drugih mož, a pozneje so preklicali svoj podpis. Ugovarjali so 1.) proti volilnemu imeniku, da ni bil pravilno sestavljen itd., 2.) proti kršenju velilne pravice, kakor bi bili volili mrtvi in se mladoletni, 3.) proti nepravilnemu izvrševanju volilne pravice v slučaju bolezni, 4.) proti nepostavnemu postopanju s po-' oblastili, 5.) proti postopaigu volitev za podobčine, 6.) proti postopanju pri dostavljanju glasovnic, 7.) proti postoi>anju na volišču, 8.) proti kršenju volivno tajnosti, 9.) proti vplivarqu na volivce, 10.) proti postopanju z volivnimi izkazoicami. — Opisani so vsi slučaji tako splošno, z „baje^, noovori sq", „pripoveduje se", „mi ne trdimo ne eno ne drug-o, ]c predlaf^amo, da se te govorice pojasnijo" ... da jo vsak tudi nejuriat, přebravši tak rekurz, lahko aodil, da je taka pritožba zgoii nagajivoac in zavlačevai^je občinske uprave. Naperjen je utok zoper osebo dosedanjega župana Zurca, ker se imenuje S. L. S, le Zurčeva stranka itd. Ost je^ obruena tudi proti dnhovšúini, pastîrujotii v tej obširni občini. Že iz teh okoliščin se mora sklepati, da so bili podpisani pritožitelji le orodje v rokah prekanjenih liberalcev, ki so pri zadnji voiitvi hoteli v kalnem ribariti. A tudi ta poskus se jim je popolnoma ponesrečil. Deželna vlada je namreč vse ugovore proti obě. volîtvi dne 23, aprila, št. 8948, kratkomalo zavrnila kot neutemetjcne. Ako je kak jurist sestavfjal pritožbo, bi bil moral itak vedeti, da se proti pravomoćnim volivnim imenikom već ne more ugovarjati, ker to sjiada v pripravljalno postopai^e. Zato vladna razsodba, da prvi ogovor ni stvaren in konkretiziran, je v sedanji stopnji volilnega dejaiqa zapaden t^ali jjrekludiran) ter radi tega nedopusten. Na imena mrtvih sploh ni bilo oddanih nobenih glasovnic. Da si je županstvo oskrbelo pri davčnem uradi izkaz davkoplačevalcev, jo samoumevno, saj se le tako more sestaviti nataučniši imenik..... Trditev, da sta župnik Peterlin in živinozdravnik Šepic volila potom pooblaščenca, je napačna, ker v glasovalnem zaznamku za ta dva volilca ui bilo oddanih nobenih glasovnic. Pooblaščenca sta bila od komisijo izrecno zavrnena. Dejanskega slučaja, da je kateri pooblaščenec večkrat volil, pritožitelji ne navedejo... Na sama domnevanja in popolnoma splošno držane, z navede^jern konkretnih slučajev nedokazane trditve se ne moro ozirati, — Trditev, da se je z dostavljonjem glasovnic prepozno začelo ter je vsled tega več volilcev prišlo ob volivno pravico, se je tudi skazala kot neutemeljena, ker na one, ki niao bili v imeniku, se ni moglo ozirati, nekateri izmed pritožiteljev (n. pr. Matija Gorše) pa so itak osebno volili . . . Trditev, da jo županstvo že izpolnjene glasovnice delilo, se ne vjema z dejanjskim dogodkom. — Ugovori, da je sto-piški župnik silil volivce, da fjlasujejo za tiste kandidate, ki jih je on napisal; da je občinski sluga ob d ostavljanja glasovnic tistim, ki so obljubili, da bodo Zurca volili, glasovnice kar odvzel; da jo volivec Kulovec voHvcu Jarmu že izpolneno glasovnico izročil . . . so so izkazali neutemeljeni. Sicer pa ponujanje izpolnjenih glasovnic ne tvori tako dejanje, ki bi oviralo prostost odločbe ali isto popolnoma izk^učilo. — Pritožitelji so trdili, da jo volivcc StrumbeH od župana dobil 12 glasovnic ter jih oddal. Iz glasovalnega zaznamka pa se razvidi, da je Št, za-se le enkrat volil in sicer oddal po jedno glasovnico za 1. in III. razr. in za podobčino Kandijo. Kot pooblaščenec Marjete Teropšič pa je oddal glasovnice za II. in III. razr. in za podobčino Kandija. — L. Kopač bi bil kot pooblaščenec baje večkrat volil; a po glasovalnem zaznamku jo volil samo enkrat. Da bi bil predsednik voHvne komisije volivno tajnost prelomil s tem, da je glasovnice pogledal, pritožitelji ne navedejo nobenega konkretnega slučaja, ampak se opirajo le na govorice; še nasprotno je res, da je opozarjal volivce, naj odprte glasovnice zložijo ... Če 30 sc v par dni trajajoči volîtvi vmes izvedeli delni volivni vspehi, to ne vniči celotnih volitev, ki so bile sklenjene 23. januvarja in okrog 5. uro popoldne potem njih skupen izid objavljen. — Da bi se legitimacije morale vračati volivcem, ni nikjer ukazano, sicer je pa tudi nobeden ni zahteval. — Pritožitelji sami priznajo, da so to in ono 8li.šali od tretjih oseb ali le po govoricah , , . za resničnost pa sami ne morejo jamčiti. Že iz teh posnetkov razvidijo lahko čitatelji, kako lahko-mišljeno so postopali pritožitelji, ko so se usedli na limanice znanega verskega odpadnika , . , Prt>Èiiii. Pri naši novi farni cerkvi jo kamnoseško delo izvršil mestni kamnoseški mojster Fel, Toman iz Ijjubljane v občno zadovoljnost. Priča temu prelepa fasada s krasnim portalom! Ijotos je pa dovršil in postavil nastavke 3 oltarjem, katerih spodnje dole z menzami je že izgotovil i. 1910. Tudi ta dela delajo čast marljivemu mojstru-umetniku. Vsi trije oltarji so iz dragocenega kamena, največ iz raznovrstnega mnogobarvnega marmorja; taber-nakeij in kipi bo iz zares krasnega karara-marmorja. Kaj ljubka Sla stranska oltarja, dasiravno še ne v polnem obsegu dovršena; na evaiig. strani je oltar >1. B, s prelepim kipom brezmadežno Device, na listni strani pa sv, Jožefa z umetniško dovršenim kipom; oba mala oltarja sta z velikim v isti smeri. Impozanten je veliki oltar, primeren prostorni cerkvi, v istem got. slogu; menza prostorna, a vendar ne otežuje izpostavljanja eiborija ín monstrance. Krasen je tabernakelj! Posebnost njegova je, da ima tudi zadaj močna vratica, skoz katere se lesena omarica noter deva in zopet poljubno ven vzame za slučaj potrebe, popravila, snaf^e, osušenja, prezračeiga. Na obeh straneh tabernaklja pa sta po dve statuvi in sicer na evang. strani tik je sv. Ciril, in zraven spet sv. Peter ap.; na listni strani blizo sv. Metod in zraven sv. ap, Pavel, tedaj oba prvaka apostolov in zopet dva najimenitnejša apo-stola Slovanov, Nad nišami se nastavek oltarjev skončuje v zale gotično okraske, ki jih je težko ojdsati, treba jih jo videti! Za taber-nakljeiti višej so dviguje zares umetno »klesana štatuva sv. Antona Pad. v prekrasnem tronu. Kakor z vladarskega sedeiÈa krabuje sv, Anton kot patron in varuh prcčenske fare. Veličasten i>rizor! Cenjeni čitatelji in čitateljice! ter častilci sv, Antona! pridite in poglejte! Na dan sv. Antona Pad, dne 13, junija bomo imeli slovesen praznik z vso li, službo in tedaj bomo lepe kipe blagoslovili. Upamo, da bodo mil. g. prošt dr. Elbert slovesni biago.slov izvršili ob obilni asistenciji preč. gg, duhovnikov in ob obilni vdeležbi pobožnega ljudstva od blizo in daleč, V nedeljo potem bomo obhajali farno žegnanje v počeščenje sv, Antona Pad. Staro cerkev bomo kmalo začeli podirati. Na binkoštiii pondelek jio-poldne po dokončani b. službi bomo prodajali notranjščino í kamenito plošče, stopnjice, bangorje, vrata, stole itd. Pridite kupci ! Lahko si izberete kak spomenik s stare cerkve! Slednjič se prav toplo priporočimo vseni častilcem sv. Antona za blajrohotne darove za cerkev in oltarje! Prosimo lepo! Kedaj bo shod mladeniSkih Marijinih družb,cele dekanije v Prečni, povemo prihodnjim;! Na svidenje! — Smidovnik Anton, župnik. Ohrni zbor liinečke zvexc za novomeški stMini oknij se jo vr.šil dne 13, maja v dvorani g. Windischerja v Kandiji. Kakor posnamemo iz načclstvonega poročila, jo zveza v tekočem letu prav živahno delovala. Razun v treh zimskih mesecih jo imela zveza mesečne seje, pri katerih so je za kmeta mnogo koristnega predlagalo in v zvezi z živinorejsko zadrugo in s kmetijsko podružnico mnogo koristnega doseglo. Zveza se je n. pr. obrnila na dež. vlado glede cenejšega cepljenja jirašičev ])roti nidcčici in na občnem zboru se jo sklenila sledeča resolucija: Dež. vlada naj po vsej deželi uredi cepUenjc prašičev na enak način. Daljo smo izvedeli iz načelstvenega poročila, da se je Zveza zavzela za napravo vodnjakov ])0 raznih krajih v novomeškem okraju. Nastopila jo zveza proti tožkočam pri podeljevanju orožnih listov; posvetovala 80 o skupnem pa,šniku za mlado živino in so zavzela za živinozdravniiki tečaj, ki se bo letošnjo jesen otvoril na Grmu. Ravno sedaj pa je započeta akcija, da bi se izpremenila nekatera določila zakona o kužnih boleznih in jo razposlala na vsa županstva in nekatere zasebnike informacijske pole. Občni zbor jo sprejel poročilo načelstva z odobravanjem na znanje in je nazadnje še sklenil sledečo resolucijo: Deželni odbor naj da plemensko živino, ki prihaja iz tujih krajev, vselej natanko preiskati, da se ne bodo k nam zana.ša!e bolezni, zlasti naj da krave cepiti proti jetiki. Pri voiitvi v načolstvo je bil večinoma izvoljen stari odbor, kateremu se je pridejal So nekak pomožen odbor, ki se bo povabil k šojam skupno z glavnim odborom četrtletno, med tem ko ima glavni odbor mesečne seje. Konečno je še g. poslanec Jarc v krasnem in jedrnatem govoru očrtal delovanje S. L, S, v drž. in deželnem zboru, nakar mu je odbor izrazil iskreno zalivalo za njegov trud in neomajno zanjianjo. Kakor se vidi iz poročila občnega zbora, je Zveza v polni meri vršila svojo nalogo, od posestnikov pa bi želeli nekoliko več zanimanja. Iz Acllošic';, 20. maja. V zadnjem dopisu sem omenil, koliko Škode je naredil mraz 13. in 14. aprila posebno tudi še na trtah. Danes pa moram sporočiti, da škoda vendarle ni tolika, kakor smo mislili v prvem trenutku, ko so bili nekateri mnenja, da mnogo trt sploh ne bo odg^aigalo. A ker smo imeli v tem mosecu, posebno od 4.—16., prav lopo in toplo vreme, včasih kar vročino, je začela trta lepo odgaiyati, in če no prido kaka druga nesreča, bo vendarle nekaj roda, morda polovica lanskega pridelka, ali po nekodi, kjer so kasno rezali, še več, ker nekatere trte prav lepo kažejo. Precej škode pa so naredilo na trtah zopet letos neko prav male in Črne gosenice, ki so uničile nekatere trte kar popolnoma, ko so se na njih komaj pokazala očcsca, O letošnjem krompirju tožijo marsikateri, da ga ni iz zem^o in da ga mnogo ne bo odganjalo. Nekaterim je semo zgnilo v zcm|ji, a drugi pa ima po sebi, kakor pravijo „mlade", tj. izrastke, vsled katerih ne odganja. Po zadirjom dežju 17. t. m. jo nastalo hladneje vreme posebno po jutrih, in jo biio po dragah po nekodi celo mraza, 18, je neki na Bojancih pozebla colú stenja t. j. praprot. Vsakovrstne vizitiiice priporoča tiskarna J. Krajec nasi, v Rudolfovem. DomaČe in tuje novice. Osetiiia Test. Zatiški opat p. Gerard je resijíDiral in prestopil v rcii 00. trapistov. Obsodim, PrGc) tedni so poročali liberalni listi, da so so gg, uradniki na tukajšnjem c. kr. okrajnem f^lavaratvii spog:Iedo-vali — kakor da bi namreč zadeva ne sjmdala jircd i^jih forum, — ker je kanonik Žloř^ar zasebno pismo župana liosmanna odstopil istemu v uradno ]>03lovanjc, oziroma pa tožil radi žaljenja časti. (Gl. „epilog" Novice ňt. 6.) — Dne 22. maja je bila obravnava pri c. kr, okr. glavarstvu; župan Rosiiiann je bil obsojen na 50 K event, 5 dni zapora. Kdo so je blamiral, vi liberalni pisači? I/,ia gotovo vsled bolezni maternih rastlin (jiovitolistosti) tako oslabljene, da so ne morejo iz njih novo rastline razviti. Zato proizvajajo pa neposredno, slabotne, neporabno krompirčke. Skoro gotovo je tak krompir potomec bolnega povitolistnega kromjiirja. Preiskal: Dr. Otto Brož. C. kr. predstojnik: Korneuth. — Dani bolezen jwvitolistost tej prikazni vzrok, je pač gotovo, kajti to bolezni pri nas na krompirju no poznamo, pač pa na paradižnikih. Tudi se ta trditev s to pretvezo no ujema, ker je vendar nekaj gospodarjev, katerim oneidovec tako dobro uspeva, kakor druge vrste. Pač pa je z gotovostjo sklepati, da je tej kaj neljubi prikazni to vzrok, ker je bila jírošla zima jako mila in je oneidovec v pregorkih kleteh veliko prebujno kalil, tako da je nastala potreba, ga prod posaditvijo še celo dvakrat obrati. Resnica jo namreč, da so gospodarji, kateri so svoj krompir oneidovec v prilično mrzlih kleteh prezimili, o toj prikazni nič ne ]tritoiujejo. Popolnoma neopravičena je torej bojazen nekaterih gospodarjev, da 1)0 treba oneidovec opustiti ter ga s kako drugo sorto nadomestiti. — 1 — ~ Seitie soliičnic ljudskim šolam brezplačno. Dognana stvar je, da ga ni za zatiranje gosenic na sadnem drevju in na drugih kulturnih rastlinah boljšega sredstva, nego je krmljenje ptičkov osobito seničic v zimskem času. V Novem mestu n. pr. bilo jo šele pred par leti ])0 vrtovih čuda gosenic. Odkar se pa pozimi ptičke, predvsem seničice redno krmi, ni več gosenčje nadlogo. In kar so je v Novem mestu doseglo, doseči se dá tudi brez-dvomno i)0VB0d drugod. Da bi se to tem ložej v novomeškem okraju doseglo, sklenil sem podpisani, nekoliko od krmljeiya v )>ro.šIi zimi preostalega semena pravih, ve)ikozrnatih ogrskih solnčnicali solnčnih rož, katero je za zimsko krmljenje seničic odločno najboljše krmilo; gospodom voditc^em ljudskih Sol novomeškega glavarstva — lirez-plačno razdeliti. Druzega ni treba kakor se po dofdsnici pri meni zglasiti, in doposlal bodom brezplačno kakor uzorec brez vrednosti nekoliko semena solnčnic. Da bodo pa solnčnice še o [»ravom času v zemljo prišle, oziral se bodem le na tiste zglasitvo, katere mi dospejo do 1. junija, ne pa na poznejše. Sejati in obdelovati kaže pa aolnćnice, da se jih kaj prida pridela, tako-le: Svet mora biti dobro řnojsn ter precej globoko prekopan. Se najbotjši uspeh doseže se, ako se tako-le postopa: Na vaacih 60 do 60 centimetrov napravi se z matiko v sicer ècz in čez prekopani svet tako jamico, kafcoršne se naprav^a za setev koruze ali krompirja. V take jamice dá se nekoliko gnoja, bodisi hlevskega ali straniščnega, katerega so zasuje, in na vsako tako mesto se poseje 3 do 4 zrna solnčnic. Ko solnčnice izkajijo, izredči se jih tako, da ostanete lo po 2 na enem mestu, kateri se nekoliko obsuje ali ogrne. Ko rastline že cvetne Sipe naredé, kaže to, ako so prav velike in vslcd tega težke, k takim kolim privezati, kakoršne sc k fižolu nakolniku zatika. Zrelo seme treba dobro v senci posušiti. R Dolénc. — Živiiiozdravstveiii tečaji. Ker se po deželi razširjajo napačna mnei^ja o namenih živinozdravstvenih tečajev, ki jih namerava prirejati deželni odbor kranjski v različnih krajih kraigske dežele, nam je deželni odbor poslal nastopna pojasnila: Nameravani živinozdravstveni tečaji imajo le namen kmečke posestnike in i^ihove sinove podučevati v umni živinoreji, anatomiji in biologiji ter higijeni živine kakor tudi izobraževati za prvo pomoč pri poškodbah in pri porodu goveje živine. Tečaji nimajo namena vstvariti poseben stan „živinozdravniških pomagačev", ki bi iskali zaslužka od izvrševalca živi nozdra vniške prakse, Absolventje tečajev bodo smeli pridob(jeno znaige vporabljati le v svojem gospodarstvu in k večjem sosedom svetovati in pomagati pri poškodbah in porodu goveje živine. Raznoterosti. * Napoleon I. — „Sarodna biblioteka", ki je začela izhajati v tiskarni J. Krajec v Novem mestu leta 1883 in ki je dosegla leta 1899 svoj 60. zvezek, a je med tem prenehala do danes, toraj celih 13 let, se je zopet oživila. Tiskarna J. Krajec nasi, je iidala ravnokar 61,, 62. in 63. zvezek skupno v enem snopiču z vsebino Živ^jengepia Napoleon L, iz ruščino prevcl prof, Iv. Stoklasa. Cena zvezku je ostala, četudi so tekom tega časa tiskarske cene zelo poskočile, namreč zvezek 30 vin., tedaj celi snopič 90 vin.; vezan v originalne platnice pa 1 K 30 vin.; po pošti 20 vin. več. Dobiva se pri založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu in v vseh knjigarnah. Letos je namreč ravno 100 let, kar je bila na razvalinah pogorele Moskve zIom(jena moč tefra velikana. Še pred 50 leti se jo našlo na Kranjskem mnogo starejših mož, ki so znali marsikaj pripovedati o Napoleonu Bonapartu in igegovi vladi na Slovenskem, ker so sami preživeli to dobo. Današnji rod ve o Napoleonu I. le to, kar se uči o iqem v zgodovini in kar čita o njem po kigigah, Uozdaj Slovenci Se nismo imeli obsežnejšega življenjepisa o Napoleonu Bonapartu, pod katerega vlado je spadala nekaj časa tudi naša kranjska dežela. Ta knjiga je sestav^ena po najboljih francoskih in nemških virih ter nam opisuje Napoleona I. v kratkih ali jedrnatih potezah. Pové nam vse najvažnejše dogodke iz igegovega živ^enja v kratkih črtah. Jasno je opisan Napoleonov značaj kot upravitelja, državnika in vojskovođa — in slednjič kot človeka v človeški družbi. Tukaj izvemo, zakaj je Napoleon I. navzlic svoji bistroumnosti tako nesrečno dokončal svoje živijeige v pregnanstvu. Pokončalo ga je pi'obujeno narodno domoljubje na Kuskem, Nemškem in Španskem. Narodnostna ideja, prebujena na Francoskem, jc hitro i»ondadila narode Evrope, pred vsem Ruse in Nemce ter Španjolce, ki so hoteli biti svobodni in ne podložni samosilnikn Napoleonu, ki je tlačil in preganjal narode ravno radi domoljubja. Ta velika siia, katere Napoleon I. ni spoštoval, ga je pokončala najbuje na Kuskem ravno pred 100 leti. Krivo je tedaj, da je Napoleon razširjal narodnostno idejo ali domoljubje. Le to se je le vzdigovalo proti njemu tem huje,, čim bolj ga je tlačil. Le pri Poljakih je širil to idejo, ker je potreboval Pomake proti Rusiji, sicer pa jih je preziral. Sicer pa stori vsakdo najbolje, če vzanio omergeno knjigo o Napoleonu L aam v roke, kjer ne bode našel samo poduka nego tudi zabave. — To knjižico, ki jo krasi podoba Napoleona L, prav toplo priporočamo vsem knjižnicam in čitalnicam, dijakom in šolarjem ter vsakteremu, ki ena sploh brati. */naiia [pesnica in pisateljica Pavel Marija Lacroma, Marija pl. Eger Scbmitzhausen izrazila so je v nekem pismu lekarnarju Felier-ju naslednje: „Ne moreni si kaj, da Vam ne bi naznanila, kako neznano dobro je učinkoval pri meni po baronici Freytagh prejeti Fluid z znamko „Elsa Fluid" proti nevralgiji v obrazu. Sprejmite iz velike množice Vam hvale dolžnega človeštva najprisrčnejo zahvalo itd." — Tisoči enakih zahval vseh krogov so dokaz blagodejnega učinka tega domačega zdravila, od kojega 12 majhnih, 6 dvojnih ali 2 specijalnih steklenic se dobi za 5 kron poštnine prosto pri lekarnarju Feller-ju v Stubici, EIsaplatz št, 287 (Hrvatsko). Ustnica uredništva: Radi pomanjkanja prostora smo morali tq£ dopinov odlomiti. Loterijske številke. GRADEC, 11. maja 6,3 78 17 89 36 TRST, 18. maja 46 42 86 80 25 Dražberii oklic. E 220/12 E 288/12 Pri Bpodaj oznamcojeni sodciji v izbi £tv. 8 bo dmžha ^emljiiiu: I. Dne 14. junija 1912 ob polu 10. uri dopoludne vložkov Stv: a) I» in f!18 k. o. Miroapet:, In b) 639 isto k. o. (Jablannka bosta), obetojeiiih iz bÍŇo, iSupe, svinjaka in kozolca, travnika, veliko njivo in 5 fj^ozdnib parncl. Prodajalo ne bo v skupinah a) in b). II. Dne 18. junija 1912 dopoludnc ob 10. uri pa vlož. Mv. 540 k. o. Vol. PodljuboD, obBtoJcfiiga n paznika in njive. Goronjiin uopremiininam določena jo sledeča vrodnoBt: ad I. a) 3167 K 5 h; b) 400 K 60 h; ad II. Íi4ň K. NajmanjSi poniidek, pod katerim ho no prodajo, pa Koaia: ad L a) 2111 K Zi h, h) 2SG K G7 h; ad II. 3«3 K 04 h. Dražbeno pogojo in liBlino, tiSoio bo nepremiijnin, Rmojo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri tom Boditífiu v izbi Stv, 5 med opravilnimi iiiami. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dno 4, maja IHia. 122 OJA STARA -24-8 skušnja je in ostane, da je za odstranilov pfff, kakor tudi v doscRO in ohranitev nožno in mohke kožo ter belo polti najboljio sredstvo Hvetovno-znano milo „StBckenpfBrd-LlllonmtlchieHa" znamko Stecken-pferd tvrdke Bergmann & Co., Tetsnhen a/E. Komad po 80 h so dobi v vseh lekarnah, drožorijah, prodajalnah parfumov ia vseh v to stroko spadajoĚib trgovinah. — Istotako se priporoča Bergmancova lilijiaa krema „Manera" kot izborno srodstvo za ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; lonček po 70 ii bo dobi v vseh trgovinah. ICailhtÙJMnjeAïcu Jvia^ in^vjimunocu^, xlo/m&ko' ^lytija/.M^dH/jèv jMf Minor AjLj^ûnaJËy. Jjiminaaa/ Sùicf Dr. Buh zopet ordinira. Novomesto-Kandija 26. maja. 118 a gpoščini Srebrniče pri Rudolfovem je naprodaj ppQU dobro belo in čpno vino. 121-0-1 Î } m 0 Î : Kam gremo : { vsi shupaj Db nedeljah in prazniiiih ? S 9 havorno „Central" | na slodoled in ledeno haoo kjer se dobi tudi vsakovrstna druga okrepčila, kakor: razni likerji, mrzla Jedila, vino, pivo itd. V razvedrilo ima kavarna nebroj časopisov, šah, domino, lepo opremljene biljarde itd. Točna postrežba. Cene primerne. Za mnogobtojcn obisk so priporoča — spostovanjeni 120 Restovpocijo pri .Rponi' na lîaniji, Karlovec. Priporoča svoje izvrstno vedno sveže pivo, ter izvrstna domaČa vina. Dobro znana in izvrstno urejena kuhiflja ima vedno na razpolago najtemnejša topla in mrzla jedila, Udubno urejene sobe za spavanje po naj-iiííodnejsili cenali. liestavracija oddaljena je pet minut hoda od kolodvora ter valed tej^a najbližje eestajalisee tujcev in potnikov, posebno za izsel-nike v Ameriko. Po letu iidoben hladen vrt z lepo urejenim kegljiščem. Prostrane shrambe za vozove in hlevi za konje, kar je posebno prikladno za one, ki potujejo z vozom. Ivan Salzer, resta vrater. 123-3-1 w I î I I Tu Vara midirno izvrBtni Follerjev raat-linfiki fluid tAkoitnCDOrani „Elzft fluid", o katerem emo prepriůsai, da utiiaíujo boločine, ki-c])! in zdravi kito, žilo in ude ter preij^atija vnotje, lato učinkuje poniirujoùo proti revmi, ncrvozDOBti, bodonju, j^lavobolu in ;!obolbclu, proti boleiirain v vratu, y križu in je izvrstno sredstvo jiroti mig-reni ; okrepřujo oíi — uplob zavaruje proti poBledicani pie-hlnjenja, kakor kaielju, hripavosti, ntthodu itd. — Pristno Je x iinCDOni „Feller" na stekleaid. 12 malib, aii 6 vclikili, nJi 2 specialnih ptekkaic franko K 5'—, 24 tnalih, ali \2 velikih, aH 4 fipocialiiih K in 48 malih ali vdikib ali 8 Etpwialnih K IB'— poiitaine prosto. Koacf:tio naznanjamo, da se poslužuje tiBOËe ljudi z iiHpcbom Fellcrjevib od-vajajoiib rabarbara — iu „El^apil" proli bolečinam v želode», kr£u, in proti jk)-ttiaojkanju teka, gpore£iei, bnitianju, slabostim, kokauju, najietoiti. xabaíwnusti tor protj motenju )ircbavanja. Sost Skat^ Ijic K 4"— fradko. VaTujtoso ponarejanja! Kdor želi pravi Follerjev fluid in prave pilo, naj naslovi svoje naroČilo na E. U, Fellep, duorni lehornar u Stubici EIsaplatz št. 287 (Krvasko). 44-10-C Poslano! Fp. Splichal. S Preteklo leto napravili smo v2:g. Brnik-ti pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini založnik STPtovnili liosihiili strojev _l)eoriniï" Fp. Stupico v Ljubljani. čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem jiotom za točno in kulantno |>OHtrežbo vso priznaiije. Obenem pa prijtoročamo vsem onim. ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajoùego, íia se «bniej« zaïipuo na označeno tvniko. /ig. Brnik pri Kranju, dne 3. svečana 1912. 70-7-5 Zorman in drugi. Lepo posestvo na prodaj. Tik okrajne eeate blizu lepej^a trfja na Spodnjem Štajerskem; lepi svet, pripraven prostor za kakega rokodelca ali tudi za malo trgovino; lepu dvoje poslopje, lepe njive, travniki ia gozd. Cena 6000 kron. Veě se izve pri iipravništvu. in-fl-a B sHsasasEsasasasasBsg^sEsssHgESEsasasagajBrB □ KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela provbikn (gbizura) na uinivalnc itiize W vin, Kcil-ovii pasla za ('ovijo po 30 viu, Koil-ov lak /,a /laieujo okvirjov 40 vin. Kdl-ovo lc5filo 3!a jiido (tO viti. Keil-nv liik za klobtikc v ra/liů-uih Imrvab, ima veiltio v zaloj^i (vrdka: J. PICEK, Novo mesto. Črnomelj: Autou >^uru. Idrija; Val. LkiiiLjoo. Kamnik: ?3<1. lUjck. KoĚovje: Kmna Loy. Kranj; Frauc lioleun. yubiiana: I^iOHkovie & Ijcdoc. SKofja Loka; M. Zagorje:^iih. Ë. Mibdiiú. Radovljica; Oto Jluiiiun. 85-C-3 B5ESi25B5g5H5g5B5BgaS^a5Bga5g5aSg5BgE5g5H5 DOLENJSKE NOVICE štev. 10. mààMÂËÈâàÈàâÈàÈàààààÈÈÈÈÈààÈàààÈÈàÈÈàÈÈMàààÈÈÈàÉ^ÈâàààÈàÈÈÈààÈàÈàÈàÈÈ 4î| I Hl-4- Hf-na- Mt- itr W-Í«-Ht- ii- m- t ph WK N5- * « * * Hl: ^ H»? i Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kanđijo in phoiicp reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilno vIo|ie od vsacega, Ce je njen ud ali no, ter obrestuje po 5-0-9 na leto brez odlntka rcstnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. '1%. brauilaa vlage linlior xn vEe posojilni^nci obvczaoRti — janii'i i^olcg mcrvacKB znklada in deležev <:c» 2200 isadriižnikaT % vsem svojim )iremoíGiijeni. Ix tc£;a eo ra>:vidi, da nialukateri deuarni zavod nudi tolike varaoiiti kakar kaudijaiiska branilnica. t : Edino pristno domoče žganje! : SliDOVIta. BrInjeuBC. Grenčicii. Planliishi - - liher, VišfijBUBC ter dobro znani - -„Carski hruškovec" se dobi u trgovini „M. Seidl nosi." BRATA KOBE - tijsr prodiijajo tudi u množini - jojbolj zonesljivs semeno" ^ IfaliDP: hrmilna peso, repo, horenje, rožno-vrstne tm. čebulčeli, ter zanesljivo -- „hronisho in II 99 NUISOL" 38-10-3 tvrdke Rerfjrmann & Co., TctBPhen a;E. je in oatnrc, slej ko prej, nedosegljiv v iiresenelljivo nnravnem barvanju las in Urade, — ÍJobí Bf. v barrai) : blood, nijnvo in ltuo, ù stcklenira S'50 K v vHcb Ickarnnb, drožerijab, jirodajaluali parfumov in brivaitab. Milijoni zdravijo Kašalj Parna opekarna v Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana ^ zarezana ^ in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. 4^05 hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Ksiserjeuimi prsnimi koromelomi „s tremi smreiiîiml". notarsko poverjenih izpriieval od zdravnikov in i>ri-... vatnih oaeb dukaziije frotov UN]peh. - - -Bouboniiki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa, l'aket 20 in W vinai-jev, ovojček CO vinarjev, se dobiva pri lekiiniarjih : 1-20-15 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Važno />îi trgovce iii obrtnike! Radi preselitve se proda v kateri je več let dobro idoča trgovina, na križi.šča treh cest, kjer se bodo gradila nova žeJeznica. — Naslov pove upravništvo ^Dolenjskih Novic". B5-3-3 Srečko v korist „Slov. Straži"! Turšha srecho. — tíest žrebanj vsako loto. — Glavni dobitek 1K 400.000 in 200.000 frankov. — — Priliodnje irelmnje 1. junija IHlii. — — Mesečni obrok 4 krone 75 vin. VtiBka Hrei';kn mora zadeti najmanj 230 kron. ia po vitlaHlii {irvcppa nliroka ima ktipci: ixkljuřno pravico do doliitkov. Izredno ngodiia sknitinii s 15 žreliar^ji v»ako leto. 1 turSka srcCka. 1 srbska srečka Iz 1. 188B. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 írankov. 1 dobitni lisi 3"; zeinlj. srečk Iz I. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 106-3-3 t srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 In 20.000 kron. Mesečni obrok za to skupino 6 kron 75 vin. liazlične druge skupine sretik s 7 do 18 žrebaiyí vsako loto na mesečne obroke po K K 5-50, K H, K 15-25 in K 23. Pojasnila daje in naroćila sprejema za Slovensko Stražo goap. Vali^ntiii Vrhaiičič, IJiiMjaiia, ]ío(ii,'r()SiiÍ tr^ lit. Izdajatelj in založnik Urban Harvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi. 01796734