Leto. IV	¥ Ljubljani, dne 27. septembra 1828	39. štev.
ljevale tudi v endeljo zvečer 20. septembra. Poklicali so vojaštvo in sicer naše domače vojake 17. pešpolka in pa 27. Gomještajerce. Dočim so slovenski vojaki nastopali dostojno, so nemški vojaki komaj čakali, da so mogli streljati. Okoli 9. zvečer je komandiral zagrizeni nemški oficir in puške so počile. V mlaki krvi sta obležali dve nedolžni mladi žrtvi, Rudolf Lunder, strojnik v Narodni tiskarni, in dijak Ivan Adamič. Več jih je bilo pa ranjenih.
S tem činom so nemčurji in posetmo pa avstrijska oblast pokazali, kakšno je njih mnenje o slovenski raji. Streljali so kljuib temu, da so sami izzvali demonstracije, da jim ni pretila nikaka nevarnost in da bi se bilo dalo vse mirnim potom poravnati.
Kakor v Ptuju, tako so bili tudi v Ljubljani vsega krivi Slovenci, nemčurji pa so bili nedolžni. Pričele so se preiskave, katerim so sledile tudi kazni. Takih slučajev se je zgodilo še nebroj, ali naše ljudstvo se ni dalo več slepo voditi. Posebno prabujati se je pričela slovenska mladina, ki pa je morala večkrat kaj drago plačati svojo narodno zavest. Zal, da so se našli tudi med Slovenci ljudje, ki niso znali cenite žrtev mladih idealnih ljudi, ki niso poznali sebičnosti in so radevoljno položili celo svoje življenje na žrtvenik naroda. Še dandanes jih najdemo take, ki pravijo, kao je bilo tega treba? Kdor pa pozna zgodovino narodov, pa ve, da je moralo tako priti, da brez borbe ni rešitve. Od sadov narodnih žrtev, padlih za narodno svobodo uživajo, ali pripoznati jih nočejo.
20. september 1908. je b» nekak pričetek borbe med črno - rumeno Avstrijo in slovenskim živ-ljem, katerega je hotela na vsak način, ako ne drugače, pa s silo zatreti. Vsi taki dogodki so pa mnogo pripomogli, da so čim preje segnili vsi že itak slaibi strebri, na katerih je slonela nezdrava avstrijska starka m da se je zrušilo bolno trupla
Še bolj, kakor je slovenski ži-velj zatirala Avstrija, pa ga danes Italija. Hoče ga zatreti s sik). Upamo pa, da se bo tudi tukaj izkazala pravica, da tudi našim bratom onstran zašije solnce svobode in da pride pošteno plačilo za težke žrtve, ki jih je zahtevala italijanska nenasičenosL Krivice, ki s« gode nairodu, kličejo osveto.
Žrtvi na mrtvaškem odru.
Ko se je pričela razvijati pri Solven-cih narodna zavest, ko so razni narodni budilci jeli pripovedovati slovenskemu ljudstvu, da ima tudi ono iste človeške pravice, kakor drugi narodi in da ni Slovenec rojen za tlačana, kakor so si to predstavljali razini narodi, so se čutili posebno naši severni sosedje užaljene in prikrajšane pri svojih pravicah. Kar predstavljati si niso mogli, kako da bi si upal Slovenec, ki je tlačanil skozi stoletja, lastiti istih pravic, kakor so jih imeli sami. Borbo Slovencev za človeške pravice so smatrali kot državi nevarno. Tako jo je prosmatrala tudi avstrijska državna oblast in podpirala Nemce, takratne zatiralce slovanskega življa, v svojem krivičnem postvpanju.
Najhujši trn v pefi pa je bila Nemcem »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki je v prvi vrsti skrbela za prosveto slovenskega naroda. Nemci so se kaj dobro zavedali, da je baš izobrazba prvi in najvažnejši korak k osamosvojitvi in da se izobražen narod ne pusti kar tako slepo voditi in izkoriščati, kakor nevedna množica.
Kjerkoli so mogli, so nasprotovali važni prosvetni družbi. V živo pa jih je zadelo, ko si je CMD upala sklicati 13. septembra 1908. svojo vsakoletno, običajno skupščino celo v Ptuju, ki so si ga že deloma osvojili in ga hoteli uvrstiti med svoje protislovanske trdnjave. Ptujski ijemškutarji so smatrali skupščino in za izzivanje in ogiražanje nemškega značaja mesta Ptuja. Mestni svet je pozval ptujske meščane, da naj se upro slovenski predrznosti ter pokažejo, da so Nemci gospodarji Ptuja.
Ko so prispeli Slovenci mirno in dostojno v Ptuj, kjer je bila večina prebivalstva slovenska, toda pod komando in strahovana od nemčumjev, to je od slovenskih sinov in hčera, ki so zatajili svoj matemi jezik, jih je napadla nem-čurska drhal s palicami in kamenjem in gnilimi jajci. Ostalo pa nI samo pri tem, nemčurji so razihili Slovencem okna in povzročili tudi drugod občutno škodo.
Le to je odmevalo v slehernem slovensko čutečem srcu. Par dni za tem so priredili Slovenci demonstracije proti nemourjem v Ljubljani. Razbili so nekaj šip na oknih Kazine, kjer so imeli ljubljanski nemčurji gnezdo. Prihodnjo soboto, dne 19. septembra so se demonstracije ponoviLe in nada-
20. september 1908
Ranjenci v bolnicL
Desno:
Prehod med škofijo in stolno cerkvijo z lužo krvi, kjer je padel dijak Adamič
^^^^^	XI .. ... . . ,. . .	... , , .	Fran Korenčan je te dni praznoval
Na naši sliki vidimo, kako .se urednik »Jutra« dr. Bjrsa SV0;0 gg ]etniCO Vrli Vrbničan je bil Dr. Prai P:>f>ež, najstarejši slov. odvetnik postavlja od svojih prijateljev in sodrugov, ko odhaja skozi d(T Q yrsj0 j€f občin&kj ^^ je kiju. , i i .močnemu delu dosegel visoko na počitnice v ljubljanske zapore. nik in je deIal za dobrobit domače" starost 90 I t. Ze v svoji mladosti se je boril . občine z r iyice slovenskega naroda	__
Krasen spomenik, pripravljen septemberskim žrtvam, ki je bil izdelan od kiparja Svitoslava Pe-ruzzia, pa ga je avstrijska obllast prepovedala postaviti.
Na desni zgoraj: Luža krvi na Pogačarjevem trgu, kjer je obležal dijak Božo Borštnik
t
i
«
Mož, ki je žrtvoval 67 1 svoje krvi, da reši sočloveka. 30-letnemu PaTižanu, kakor se vidi na sliki, to ni posebno škodovalo.
V sredini " Vaclav Jaroslav Klofač, znani češki politik, ki ima mnogo zaslug za svojo domovino, je te dni obhajal šestdeset-letnico svojega rojstva.
SVS*"* " f
Francoz Sibour se je odločil, da s svojo ženo naredi precej dolg izlet in sicer —» okoli sveta. Kot prevozno sredstvo mu bo služilo seveda manjše letalo. Poleteti hoče v več manjših odsekih
V Monzi v Italiji je po neprevidnosti vozača iztiral pri dirki avto-Največji toplomer na svetu. V mo- mobil in pomendral več gledalcev. Značilno za Italijane je, da niti nakovskem stolpu so postavili	P° smrtnih žrtvah niso prekinili dirke,
ogromen toplomer, na katerem se	Desno:
lahko že od daleč vidi toploto Španski kralj Alfonz XIII. na obisku pri svojem kolegu švedskem zraka.	kralju Gustavu. Kralja pozdravljata množico.
Desno:
Francoski avtomo-bilist Chiron, zmagovalec na nesrečni dirki v Monzi
SiSSSsiSS: Si iS;;:-
.-■t-m
-■mm
S:vx ' -SS S : : ,
Levo: San Juan, glavno mesto otoka Porto-rica, ki so ga silno upostošili zadnji viharji
Nemci, ki so bili že pred in med vojno mojstri v gradbi vodljivih zračnih ladij, so zopet zgradil zračnega velikana, ki nakriljuje vsej
dosedanje. — Desno: Nova velika zračna ladlja L. Z. 127 na prvem poletu.
Helikopteron (letalo, ki se more dvigniti navpično s tal). S tem letalom je hofcei Spanec La Cierva pretekli teden čez Rokavski preliv, ki deli Anglijo od Francije. Pretekel je 40 km v dvajsetih
minutah.
Manevri nad Parizom. Dočim sklicujejo mirovne kongrese in pišejo o miru, se vse države oboro-žujejo in preskušajo orožje. Vidi se, da si še prav nič ne zaupajo in zaenkrat še ne mislijo za večni mir.
r
^ v	> - • r / . .

-



f mmmM&mgmm

t 1.......i .....im*'^
w žšfišši MHBRMHI	■KSHi	
» m™	-"j" T	

Letalski manevri nad Parizom. Bojna letala pripravljena za polet na parišem letališču.
f..-" ;	v-, s.
Trije srečni v trenutku nesreče in sicer oba motociklista, ki sta se skupaj zaletela in se jima ni nič zgodilo in pa poročevalec, ki je bil slučajno navzoč in y trenutku že slikal. —«
Najsrečnejši pa bo tisti, ki bo to verjet
Med drugimi ameriškimi običaji, ki se pojavljajo v Evropi, bodo gotovo najbolj vidni nebotičniki Prvega so zgradili v Lipskem na Avgustovem trgu.
/