POJASNILA IN DODATKI H GASILSKI DEJAVNOSTI V ŽELEZNIKIH V jubilejnem 25. letniku Loških raz gledov je Ciril Zupane pisal tudi o 30- letnici gasilstva v Železnikih (str. 195 do 219). Ker je v tem članku nekaj netoč nosti, pomanjkljivosti in spodrsljajev, je prav, da v istem glasilu objavimo o ga silstvu v Železnikih nekaj popravkov, do datkov in pojasnil. Pri velikih požarih v Železnikih (leta 1620 in leta 1822) prav vse (tj. »ganz abgebrannt«) kot navaja zgodovinar A. Globočnik res ni moglo pogoreti. Ostalo je vsaj zidovje, ki je po požarnih ka tastrofah osnova pri poznejših obnovah stavb. Naj tu navedem primer. Pri po žaru leta 1822 tudi »Pobčevini« ni bilo prizaneseno. Pri pozidavi so med stene zložili celo kosti ljudi, ki so v hiši zgoreli. To je pred približno osemdesetimi leti zaznal pokojni »Pobčev oče«, ko je pri svoji hiši vzidaval nova okna. V že omenjeni Globočiikovi zgodovini iz leta 1867 ne zasledimo omembe, da bi v Železnikih takoj po požaru leta 1822 nabavili brizgalno. Zaradi tega ni moč verjeti podatku, da bi A. Globočnik po ročal o nabavi brizgalne v letu 1888. ko je svoje zapise objavil dvajset let prej; kasneje pa ne vemo, da bi o nabavi pr ve brizgalne še kdaj pisal. Res je treba ponovno omeniti, da so bila v Železnikih in drugih krajih Selške doline vsaj do tretjega večjega požara leta 1846 vsa poslopja (vštevši obe cerkvi v Železnikih) krita z lesom to je s skod lami, saj druge strešne kritine tedaj tod še niso uporabljali. Šele nekako po za četku druge polovice prejšnjega stoletja se pojavita novi kritini: opeka »bobro- vec««in skrilave plošče, ki pa sta bili dražji od lesene. Z opeko in skrilom PO prekrivali hiše predvsem premožnejši po sestniki, dočim je mnogo hiš t. i. »hišar- jev« ostalo prekritih z lesom celo tja do začetka zadnje vojne; npr. zadnji del strehe pri Mlinarju, pri Bajtarju in Kr-. znarju na Trnju pa tudi nekaj hiš na Racovniku itd. Ker je bila lesena kritina za ognje ne zublje izredna paša. so se krajani ob preživetju tolikih požarov sprva v last nem interesu lotevali obnavljanja ostre šij z bolj nezgorljivimi materiali. Zara di obstoja in aktivnosti še številnih vi- genjcev, kjer protipožarna varnost vse kakor ni bila zanesljiva, pa so v Želez nikih uvedli dežurstvo z nastavitvijo noč nega čuvaja, kar tudi C. Zupane (LR 25. 1978, str. 196) jasno predoči. Spominjam se še, da je tako službo čuvaja kot zadnji opravljal pokojni Lenartov Janez iz Go- renjega konca, ki je bil na svoje --po slanstvo« sila ponosen tudi zaradi pogos tih pogostitev od prvega načelnika tu kajšnjega gasilskega društva Franca Košmelja-Pobča. O takih in podobnih krajevnih dogodivščinah mi je večkrat pripovedoval Košmeljev sin, pokojni Pobčev Polde. Krajevni kronisti vedo povedati, da so prav v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja Zeleznikarji bili vedno bolj ak tivni. Leta 1885 so npr. že ustanovili Slovensko bralno društvo, dobrih deset let kasneje — 1897/98 pa so proti ognju v brati ustanovili tudi PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO. V zvezi z ustanavljanjem društva na vaja C. Zupane na str. 197, da je bil takrat glavni pobudnik GD v Železni kih Prane Košmelj-Pobč. Ker pa so nekateri njegovi podatki netočni in po manjkljivi je potrebnih nekaj pripomb. Franc Košmelj-Pobi je bil rojen leta Franc Košmelj — načelnik GD od 1898 do 1915 320 Matevž Klopčič — načelnik GD od 1918 do 1922 1854, umrl pa je med prvo svetovno voj no — leta 1915 (Zupane navaja letnice 1458—1945, kar je očitno tiskarska na paka). Prav tako je bil soustanovitelj GD tudi takratni železnikarski župan Luka Košmelj — Francetov brat, ki je istočas no opravljal pri društvu tudi tajniške posle vse do smrti leta 1901. Od okoli 50 v Zupančevem prispevku navedenih ustanovnih članov sem razen dvanajstih poznal vse in tudi vem. da od njih nobeden več ne živi. To poudar jam in navajam iz razloga, da se je mlajšim težko lotiti pisanja o nečem, kar se je dogajalo pred šestdesetimi pa celo pred osemdesetimi leti, zlasti še, če ne razpolagajo z ustreznim dokumentarnim gradivom, kot so zapisniki sej in občnih zborov društva za obdobje od 1898 do 1922 leta, ki jih navaja C. Zupane (str. 197, levi stolpec, zadnji odstavek). Tej njegovi trditvi ni moč verjeti ker takoj zatem piše, da je iz tistih časov vendarle ohranjena še knjiga članstva, v kateri so od leta 1898 do leta 1913 vpisani tudi vsi ustanovni člani društva. Z Zupančevo ugotovitvijo, da je bil Franc Srebrnjak od leta 1926 vesten in požrtvovalen društveni tajnik (str. 200) vsekakor soglašam. Nerazumljivo pa je. da Srebrnjak od prejšnjih tajnikov po prvi svetovni vojni (Karol Dolenc 1919—1922, Lojze Demšar 1923—1925, Ig nac Mlakar 1925—1926) poleg knjige članstva 1898—1913 istočasno ne bi prev zel že omenjenih zapisnikov sej in obč nih zborov. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da je ob vsakem prejemu in pre daji kakoršnihkoli upravnih ali podob nih poslov treba tudi zapisniško eviden tirati manjkanje važnih dokumentov* Vestni F. Srebrnjak bi tak postopek prav gotovo uvedel, če bi taki razlogi obstajali. S tem v zvezi je res vprašljivo od kod Zupancu podatki v njegovem prispevku (str. 198 in 199), ko obenem trdi, da zapisnikov sploh ni. Tako stvar res ni povsem jasna, kot je nerazumljivo tudi, kje so fotografije prvih gasilskih načelnikov (Franca Košmelj a, Matevža Klopčiča in Leopolda Košmelj a), ki so še med zadnjo vojno in nekaj let po njej uokvirjene visele v glavni dvorani se danjega gasilskega doma. Kdo in koliko časa so bili funkcionar ji Prostovoljnega gasilskega društva v Železnikih od leta 1898 do prve svetovne vojne pa je pravšnji seznam sledeč: Franc Košmelj-Pobč st. (načelnik 1808 do 1915); Luka Košmelj, brat F. Košmelja (tajnik 1898—1901); Jožef Košmelj-Lu- kelj, brat F. Košmelja (tajnik 1901—1910); Karol Dolenc (tajnik 1911-1914). Karol Dolenc je ves čas prve svetovne vojne (1914—1918) služil vojsko. Ob vpo klicu je ves tajniški arhiv izročil načel niku Francu Košmelju ki je leta 1915 umrl. O delu društva med prvo svetovno vojno menda ni poročil. Kolikor mi je po pripovedovanju pokojnega Poldeta Košmelja znanega, je po očetovi smrti društvene interese čuval predvsem Ga-' brijel Thaler kot ustanovni član in prvi društveni podnacelnik. od leta 1911 do leta 1925 pa tudi društveni blagajnik. K drugim navedbam v Zupančevem prispevku po tej plati nimam pripomb, moram po se dotakniti nekaterih obrob nih dogodkov po prvi svetovni vojni, ki jih Zupane v članku tudi omenja. Na mi jasno, čemu se avtor pri pisanju o železnikarski gasilski dejavnosti hkrati loteva še raznih življenjepisov, se ukvarja s podatki, kateri »župani« so tod gospo dovali med okupacijo in precej pozornosti posveča nekdanjemu odboru Obrtne za druge za Selško dolino, ki z gasilsko de javnostjo res ni imela nikakršne zveze. 21 Loški razgledi 321 Leopold Košmelj — načelnik GD od 1922 do 1945 Soglašam s podatkom C. Zupanca (str. 218 in si.), da je igre v Prosvetnem domu. prirejene v korist GD, skoraj gotovo re- žiral Niko Zumer. Ni pa seveda verjeti navedbi, da bi N. Zumer v Sokolskem domu režiral Cankarjeve »Hlapce« (16. in Dne 4. marca 1977 zvečer sem sredi Aten, pred številnim grškim kulturnim občinstvom, predaval v dvorani za lite rarne nastope in umetniške razstave Nea Skepsi (Nova misel) o našem poljanskem slikarju Juriju Subicu. Naslov predava nja, ki je bilo seveda v grščini, je bil: Slovenski slikar 19. stoletja v Atenah. Sicer sem se v glavnem omejil na leto 1880 slikarjevega kratkega, a tako plod nega življenja, ko je bil povabljen v Ate ne in naslikal (razen nekaj lepih portre tov) stenske umetnine v novi palači sa- morastniškega »očeta arheologije«, geni alnega Heinricha Schliemanna, ki je od kril človeštvu neprecenljive zaklade sta re Troje in Miken. (Za nas Slovence je 17. maja 1931), kajti to dramo je v ko rist GD spravil na oder Ciril Oblak iz Zabnice, brat nekdanje učiteljice Obla kove, ki je bila tedaj tudi tajnica tu kajšnjega Sokolskega društva. Prav take ni točna navedba, da je domačin in uči telj Janko Benedičič-Strajnarjev v So kolskem domu (23. 1. 1938) zrežiral igro »Rodoljub iz Amerike«; pod vodstvom takratnega šolskega upravitelja Edvina elemente j a in na željo Poldeta Košmelja smo komedijo odigrali združeni igralci Prosvetnega in Bralnega društva. Zmotna je tudi trditev, da bi v Gorenjem koncu vse do leta 1925 obstajala gostilna »pri Pečndkovem Mihu«. Res pa je, da je bil lastnik omenjene Pečnikove hiše pokojni Gabrijel Thaler, a so jo njegovi nasled niki pred leti prodali Renovi družini. V zvezi z Zupančevim spoznanjem in ugotovitvijo, da je bila po letu 1945 dru žabna in kulturna dejavnost gasilnega društva znatno manjša kot v letih pred vojno, pa je treba povedati, da Polde Košmelj (živel je od leta 1898 do leta 1962) ni bil le samo dober organizator družabnih dejavnosti, ampak s svojim 23-letnim načelništvom (1922—1945) tudi najbolj cenjen član Gasilnega društva Železniki. Enakega spoštovanja je bil ne koč deležen tudi njegov oče kot ustano vitelj in prvi načelnik društva. Ob pro slavi 80-letnice gasilstva v Železnikih so ju le bežno omenili, namesto da bi ju do stojno počastili, kar sta vsekakor zaslu žila. Drago Dolenc vsekakor pomembno omeniti malce ne znano okolnost, da je ta mož med 19 je ziki, ki jih je menda obvladal, znal do volj dobro tudi slovenščino!) Snov za predavanje, ki sem ga dolgo pripravljal že doma, sem v splošnem čr pal iz starejše razprave Franceta Mese- snela Jurij Subic v Atenah; uporabil pa sem zanj tudi nekaj malega pomembnih podatkov, ki mi jih je dal v Atenah na voljo univerzitetni profesor za arheolo gijo Georgios Kores; le-ta se je prav te daj intenzivno ukvarjal z delom in oseb nostjo H. Schliemanna in z njegovo pa lačo »To Iliu Melathron« (Trojanska pa lača, po drugi besedi za Trojo: Ilios). Med podatki je bilo tudi pohvalno pismo PREDAVANJE O JURIJU ŠUBICU V ATENAH 322