UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. - Štev. 22 (1951)	Gorica	-	četrtek,	28.	maja	1987	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	700
Poslanici soriškega nadškofa za Marijino letn
Ko je letos sv. oče v baziliki sv. Petra
1.	januarja uradno razglasil Marijino sveto leto, so navzoči z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili njegovo pobudo. In tako smo sedaj pred začetkom tega posebnega leta, s katerim naj bi proslavili dvatisočletnico Marijinega rojstva, tesno povezano z letom 2000, ko se bomo spomnili rojstva božjega Sina.
Marijino leto nas vabi, da »hodimo v veri« in imamo pred očmi posebne zahteve tega leta. To naj bi bilo obarvano kristološko: voditi duše h Kristusu; marijansko: gledati na Marijo kot vzor vere in ekumensko: napredovati v naporih za edinost vseh kristjanov.
Po zamisli sv. očeta naj bi skrb za Marijino leto prevzele krajevne Cerkve. Zato sem — pravi goriški nadškof p. Bom-marco — po posvetovanju z duhovniškim svetom ustanovil poseben odbor, ki naj bi pripravil in izvedel razne pobude.
Tako bo za začetek tega leta 31. maja skupno romanje na Sv. goro, po župnijah pa naj bi se organiziralo molitveno bedenje na dan pred Binkoštmi, ki so letos 7. junija. V sami goriški stolnici bo otvoritvena slovesnost na binkoštni dan, popoldne pa se bo g. nadškof srečal z mladimi v Tržiču in z birmanci v oglejski baziliki. S posebnim dekretom bodo določene za posebne marijanske pobožnosti nekatere Marijine cerkve v nadškofiji. Tudi posamezni dekanati in posamezne župnije naj bi pripravili kaj svojega. Prav tako naj bi se dalo poudarka Marijinim kapelam, oltarjem, kipom in znamenjem, ki krasijo naše kraje.
V	Marijinem svetem letu naj bi naše cerkve bile kraj shajanja, premišljevanja, poslušanja božje besede, obhajil in spovedi, vse to z namenom, da se pridobi svetoletni odpustek.
V	tem letu naj bi se predali trem prizadevanjem: doktrinalnemu, to se pravi, študirali in obravnavali naj bi zadnjo papeževo encikliko »Odrešenikova mati« in razne druge marijanske dokumente, da bi bolje spoznali Marijino poslanstvo v načrtu odrešenja; naše duhovno prizadevanje naj bi dobilo marijansko razsežnost z duhovnimi obnovami, duhovnimi vajami ter molitvijo rožnega venca in angelovega češčenja; liturgično prizadevanje pa naj bi našlo izraze v Marijinih praznikih in marijanskih tradicijah.
Da bomo vse to mogli uresničiti, se povežimo v molitvi z Marijo, tako kot na začetku Cerkve, ko »so bili Jezusovi učenci stanovitni v molitvi z ženami in Marijo, Jezusovo materjo« (Apd 1,14). Ostanimo v tej povezavi vse Marijino leto!
PiDEŽElli triie Ihtlfi V ADllliji m*nB Prisotnost slovenske stranke
Od sobote 23. do ponedeljka 25. maja je papež Janez Pavel II. obiskal cerkveno pokrajino Capitanata v Apuliji. Svoj obisk je začel v kraju S. Giovanni Ro-tondo, ki je danes zaradi svetniško živečega kapucinskega patra Pij a svetovno znan.
Ta goreči redovnik se je rodil prav pred sto leti 25. maja 1887 v kraju Pietrelcina, 13 km od Beneventa. Znano je, da je nosil na sebi Kristusove rane 50 let. Umrl je 23. septembra 1968 v omenjenem kraju, in od tedaj je njegov grob cilj neprestanih romanj s celega sveta.
O p. Piju je dejal 20. februarja 1971 papež Pavel VI.: »Glejte, koliko ljudi je pritegnil za svojega življenja k sebi. Morda zato, ker je bil filozof ali učen ali imel sredstva na voljo? Ne, ampak zato, ker je sv. mašo (trajala je do tri ure) ponižno opravljal, spovedoval od jutra do večera, bil obdarjen s Kristusovimi ranami. Bil je mož molitve in trpljenja.«
Sedanji papež je bil pri p. Piju že dvakrat: leta 1947, eno leto po svojem maš-niškem posvečenju, in 2. novembra 1974, šest let po kapucinovi smrti. To pot je bil torej v S. Giovanni Rotondo že tretjič. Najprej je opravil mašo na trgu ob vhodu v mesto, kjer se je zbralo 50.000 vernikov. Med sv. daritvijo se je molilo za beatifikacijo p. Pija. Svetniški proces se je pričel 20. marca. V preiskavi je čudež, ki naj bi se zgodil na Pijevo priprošnjo. Sv. oče je dejal o njem, da je vneto živel ideal kapucinskega redovnika in da sta v njem prišla do izraza dve prvini katoliškega duhovništva: posvečevati Jezusovo telo in kri ter odpuščati grehe.
Po maši se je sestal v božjepotnem svetišču Marije Milosti s številnimi frančiškanskimi družinami, pozno zvečer pa je obiskal bolnišnico »Casa Sollievo della Sofferenza«, življenjsko delo p. Pija. V tej stavbi je tudi prenočil.
Drugi dan, v nedeljo, je najprej začel v Manfredoniji, nato pa obiskal svetišče, posvečeno sv. Mihaelu nadangelu na Monte Gargano. Nato je prispel v Foggio, kjer se je ustavil v Marijinem svetišču Inco-ronata. Tu se časti podoba Matere božje, ki naj bi se bila prikazala zadnjo nedeljo v aprilu 1001 grofu Arianu Irpino in nekemu kmetu. Svetišče upravljajo duhovni sinovi bi. don Orioneja. Tu je imel papež srečanje z družinami in jim govoril o nevarnostih, ki ogrožajo današnje družine. Od tod je Janez Pavel II. šel na športni stadion, da se sestane z mladimi.
Zadnji dan je začel v kraju San Severo, nato pa je obiskal slavno katedralo iz 13. stoletja v Luceri. Ostali kraji, ki jih je
še obiskal, so bili Troia, Bovino in Ascoli Satriano. Končno je imel v Cerignoli srečanje z delavci.
Papež italijanskim škofom
Pretekli teden so zborovali v Rimu italijanski škofje in razpravljali o številnih zadevah, med njimi o letošnji škofovski sinodi in o vzdrževanju duhovščine. Sv. oče jih je obiskal v četrtek 21. maja in jim dal več smernic za nadaljnje delo.
Spregovoril jim je o vlogi laikov v Cerkvi v duhu zadnjega koncila in poudaril, da ne sme nikogar čuditi, če se katoličani odločajo v skladu s svojim prepričanjem (namig na bližnje volitve) in so poslušni svojim dušnim pastirjem. Omenil je tudi zborovanje v Loretu pred dvema letoma, kjer je bil dan poudarek socialnemu, kulturnemu in političnemu delovanju katoličanov. Ti naj bi se prizadevali v časnih stvareh uresničiti božji načrt za dobro človeka. Velikega pomena so tudi razne kulturne pobude, katoliška univerza in katoliške knjižne založbe. Ob družim in šoli so prav sredstva družbenega obveščanja tista, ki najbolj vplivajo na mladino in odrasle.
Svoj govor je sv. oče zaključil z omembo bližnjega Marijinega leta, ki naj bi ga vsaka škofija intenzivno živela.
Volivna kampanja za obnovitev predčasno razpuščenega parlamenta je živahna tako v vsedržavnem merilu, kjer nastajajo ostre polemike med dosedanjimi vladnimi zavezniki, kot v naših krajih, če nacionalistične sile po eni strani trdijo, da nas je Slovencev v Italiji tako malo, da sploh ne moremo in ne smemo terjati kake zaščite, po drugi strani pa poudarjajo »slovansko nevarnost« in strahove »bilingvizma«, kot da bi bili edini problem, o katerem je treba razpravljati.
To je očitno predvsem na Tržaškem, kjer je vsa težavna problematika brezposelnosti, krize podjetij, družbenih problemov (od zapuščenosti ostarelih do samomorov in demografskega propadanja), znanstvenih središč in drugih vidikov sodobnega življenja ostala v ozadju. V ospredju je namreč le »slovenska nevarnost«.
Med italijanskimi strankami je pravo tekmovanje, katera se bo bolj ogradila od zakonskih predlogov za globalno zaščito Slovencev, katera si bo z nacionalnimi gesli pridobila desne glasove Liste za Trst. To je razvidno že v izbiri mnogih kandidatov, a tudi v izjavah, na lepakih, v časopisnih oglasih in člankih.
Neodgovorno je od strank, pa naj gre za levico ali sredino oz. desnico, da izkoriščajo v volivne namene tako problema-
Fanfani v Trstu
TRŽAŠKI ŠKOF ZA XXI. SVETOVNI DAN DRUŽBENIH OBČIL (Vnebohod 31. maja 1987)
Cerkev, ki se zaveda presežnega značaja človeka In stalno brani njegovo dostojanstvo, opozarja za Svetovni dan družbenih občil (radio, televizija, tisk) tako tiste, ki ta sredstva javnega obveščanja upravljajo kot tiste, ki se jih poslužujejo, da se pri tem oslanjajo na pravičnost in mir.
Pravičnost pomeni objektivnost (vedno v službi resnice), nepristranost, enako zadržanje do vseh in zlasti spoštovanje osebe. Mir pa pomeni podpirati vse, kar je pozitivno, kar nudi zaupanje, kar pospešuje strpnost in odstranjuje nasilje, poudarjajoč vlogo, solidarnost, sodelovanje.
In če terjajo sredstva javnega obveščanja hitro poročanje, čimbolj popolno in sodobno, se temu ne sme žrtvovati višjih dobrin. Obstaja poklicna etika, ki nalaga določene omejitve.
Toda obstoji tudi morala, kako ta sredstva uporabljati. In tu so kristjani še posebej poklicani k čuječnosti. Za letošnji post je neki škof pozval svoje vernike k »televizijskemu postu«. Ta je vedno na mestu, saj je treba televizijske oddaje uporabljati preudarno. Še bolj pa je vsem potreben zdrav čut izbire, kaj beremo, gledamo, poslušamo. Znati moramo presojati v duhu pravičnosti tiste programe, ki so plehki, umazani, negativni in ne dovoliti, da okužijo naše domove, obenem pa se spoprijateljiti z vsem, kar je dobro, vzgojno in opogumljajoče.
Stalno se moramo zavedati, da so današnja družbena občila zelo nagla, neposredna, prodorna, privlačna in prepričljiva. Prav zato obstaja nevarnost, da se polastijo naše vesti, nudeč nam svoj model življenja in idej, ki potem vodijo ljudi in posredno tudi človekovo zgodovino.
Prosimo zato Gospoda po priprošnji Matere božje in svetnikov, da bi tisti, ki upravljajo družbena občila, bili prežeti modrosti in sposobni pogumnih izbir; da bi starši in vzgojitelji bili čuječi zase in za svoje otroke, ko se teh občil poslužujejo; da bi katoliški tisk, založbe in oddaje nudili vzgled v pospeševanju pravičnosti in miru; in da bi se vsi kristjani zavedali pomembnosti tega področja družbenega življenja ter dosledno podpirali in razširjali na vse načine to, kar je najboljše.
V	nedeljo 24. maja je ministrski predsednik Fanfani prišel za nekaj ur v Trst. Povod za to je bil ogled novih prostorov, ki jih ima od nedavna dnevnik »II Pic-colo« v ul. Guido Reni na Marsovem polju. Tu je imel Fanfani tudi priložnostni govor.
Ob svojem prihodu je najprej obiskal sedež vladnega komisariata, kjer so ga sprejeli predstavniki tržaške občine, pokrajine in Dežele. Pred sedežem je skupina delavcev Aquile terjala rešitev delovnega spora in Fanfani je obljubil svoje posredovanje pri ministru za industrijo Pigi.
Iz vladne palače se je odpeljal na grič Sv. Justa, kjer je položil venec k spomeniku padlim. Ob ogledu novih prostorov tržaškega dnevnika je obiskal tudi sedež deželne agencije Ansa, ki ima prostore v istem poslopju. Svoj nagovor je zaključil s pozivom, naj se nihče ne vzdrži prihodnjih volitev, kajti potrebno je osnovanje trdnih večin. Obisk se je končal s slovesnostjo v deželnem svetu, kjer sta govorila najprej predsednik sveta Solimber-go in predsednik deželne vlade Biasutti, nakar je besedo povzel še Fanfani. 2e v prvih popoldanskih urah se je nato vrnil v Rim.
»Brez svobodnega tiska, brez svobodnega mnenja, brez svobodnega pretoka informacij Jugoslavija ne bo imela prihodnosti.«
Po besedah Milovana Djilasa je papežev obisk v Jugoslaviji mogoč. Beograd in Vatikan se o tem pogajata že dalj časa.
Milovan Djilas o vernosti v Jugoslaviji
Pred kratkim se je mudil na Dunaju znani jugoslovanski kritik komunističnega družbenega sistema in nektanji Titov partizan Milovan Djilas. Za odgovor na nekaj vprašanj ga je prosila tudi katoliška poro-čevalna agencija Kathpress.
Milovan Djilas je dejal, da se vera v Jugoslaviji vedno bolj krepi. Posebno med mladino raste duh religioznosti. Krepijo se vse tri pomembnejše verske skupnosti v Jugoslaviji: tako katoliška Cerkev kakor tudi pravoslavni in muslimani. Cerkev sicer ni več politični dejavnik, kakor je bila nekoč, kljub temu pa ima svoj vpliv.
Glede obsodbe hrvaškega katoliškega študenta Dobroslava Paraga (v Zagrebu ga je sodišče obsodilo pogojno na šest mesecev zapora) je Djilas dejal, da je tako nizka kazen v zvezi z odmevom, ki ga je primer bil deležen v mednarodni javnosti — med drugim tudi v katoliških časopisih. Djilas osebno pozna študenta Paraga in ga ima za pametnega kritika jugoslovanskega sistema. Djilas je tudi dejal:
Razstava o zgodovinskih središčih
V	okviru Komisije za kulturo Delovne skupnosti Alpe-Jadran je podkomisija za zgodovinska središča pripravila potujočo razstavo o zgodovinskih središčih na ozemlju Alpe-Jadran. Razstava je bila najprej v Venetu in Lombardiji, od srede tega meseca pa je v Trstu v prostorih Nad-zorništva za krajinske, arhitektonske, arheološke, umetniške in zgodovinske dobrine na trgu Libertži.
Na razstavnih panojih prikazujejo posamezne dežele in republike omenjene skupnosti v sliki in besedi po eno tako središče. Slovenija je pripravila razstavo o Ljubljani, naša dežela pa o Palmanovi. Vsa besedila o nastanku in razvoju središč so v vseh štirih uradnih jezikih Delovne skupnosti: v hrvaščini, italijanščini, nemščini in slovenščini. Razstava v našem mestu bo trajala do 14. junija, nakar jo bodo prenesli v Lignano.
Naj ob tej priložnosti še zabeležimo, da je prav omenjena podkomisija pred dobrim letom izdala v tisku skoraj 600 strani dolgo Prvo skupno poročilo o zgodovinskih središčih. Tudi ta knjiga je izšla v vseh štirih omenjenih jezikih.
M. Terezija je obiskala Abruce
Škofija Sulmona v Abrucih je hotela Dan molitve za duhovne poklice izvesti na zelo originalen način. Škof Di Falco in župan La Civilta 9ta povabila k udeležbi m. Terezijo iz Kalkute. Ta se je rada odzvala. V natrpani stolnici je spregovorila o splavu, ki danes najbolj ogroža mir na svetu, saj uničuje življenje, ki je ustvarjeno po božjo podobi. Zato moramo biti hvaležni staršem, ki so nas hoteli imeti in nam dali veselje do življenja. Nato je govorila o ubogih, ki jih Bog ljubi. Omenila je največji dar, ki ga lahko prejme družina iz božjih rok: kadar eden iz njihove srede postane duhovnik.
Iz stolnice je m. Terezija odšla na športni stadion, kjer jo je sprejela velika množica, župan pa ji je podelil častno občan-stvo.
9
9
9
9
Znak, s katerim se bo predstavila Slovenska skupnost na letošnjih parlamentarnih volitvah skupaj z drugimi manjšinskimi strankami Italije
tiko in kvarijo medsebojno sožitje, ustvarjajoč obenem nerazpoloženje do vsake slovenske potrebe in zahteve.
Zato je v takem ozračju nujno, da je Slovenska skupnost na volitvah aktivno prisotna. Izbrala je pot koalicije manjšin, da bi glasovi na parlamentarnih volitvah ne bili le simbolični in protestni, temveč da bi stvarno prispevali k izvolitvi manjšinskega zastopstva v parlamentu, pa čeprav pod znakom Sardinske akcijske stranke, ki je v tem zavezništvu pač najmočnejša skupina. S svojim glasom za listo manjšin bomo utrdili prijateljstvo z Valdostanci, Sardinci in drugimi manjšinskimi skupinami, ki so nam že v prejšnjih zakonodajnih dobah pomagale v parlamentu, predvsem z vložitvijo našega zakonskega predloga o globalni zaščiti.
Slovenska skupnost je stopila v volivno kampanjo z veliko energijo. Kot poročajo radio, televizija in dnevniki, so na sporedu sestanki sekcij, volivna zasedanja, številni nastopi po radiu in televiziji, in to tudi na vsedržavnem merilu, da opozorimu vso javnost na naša nerešena vprašanja.
Izšla je tudi deželna izdaja glasila Skupnost, ki podrobno utemeljuje volivni nastop, poroča o programih in kandidatih.
Nič voščil za verske praznike
V	Beogradu se je sestal odbor zvezne konference SZDL za religijo in delovanje verskih skupnosti ter obravnaval primer božičnih čestitk na RTV v Sloveniji lani. Mnenja so bila deljena; eni so menili, da gre za vprašanje kulturnih odnosov, drugi pa, da se s tem da veljava cerkvenim praznikom. Zaključek je bil, da voščila za verske praznike niso dopustna, ker se s tem objavljajo stvari verskega značaja, to pa je že verska propaganda, ki izkorišča javna občila in je zato nedopustna. Slovenski predstavnik je bil drugačnega mnenja kot je bilo stališče komisije, a je ostal osamljen.
■	Avstrijski kancler je končal svoj šestdnevni obisk v ZDA ter se vrnil na Dunaj. Razgovorjal se je s predsednikom Reaganom, državnim tajnikom Shultzem, pravosodnim ministrom Meesejem in glavnim tajnikom Združenih narodov Perez de Cuellarjem. Vse pogovore pa je spremljala senca avstrijskega državnega predsednika Waldheima, kateremu je prav minister Meese prepovedal zaradi domnevne nacistične dejavnosti kot zasebniku prihod v Sev. Ameriko. Ob povratku je dr. Vranitzky dejal, da Američani sicer Waldheima ne smatrajo za vojnega zločinca, a so neizprosni glede izrečene prepovedi, dokler se ne dokaže Waldheimova nedolžnost. Sam kancler je mnenja, da je treba sestaviti mednarodno skupino neoporečnih zgodovinarjev, ki naj primer strokovno preiščejo in nato izrečejo sodbo. Zunanji' minister in podkancler Alois Mock je svojega kanclerja pohvalil, češ da je ameriški vladi dobro pojasnil avstrijsko stališče, saj zdaj Waldheimu ni več mogoče očitati ničesar, kajti od obtožb na račun njegove vloge med vojno ni ostal najmanjši sum.
RiiHn noM m zdravie ii Mi
OKNO V DANAŠNJI SVET
Iz zgodovine vemo, da so bili prvi zdravniki tudi duhovniki, kasneje pa filozofi (prijatelji modrosti in človeka). Niso torej bili le terapevti za telesne bolezni, marveč zdravniki »celostnega« človeka. V novejših časih je zdravnika duhovnika — redovnika ter filozofa — človekoljuba nasledil zdravnik znanstvenik in specialist, ltazume se, da je to samo po sebi dobro in potrebno.
Prav temu dejstvu se moramo zahvaliti, da se danes rešijo tolika življenja, ki bi bila sicer zapisana predčasni in večkrat boleči smrti. Zato se tega veselimo. Ni pa zmeraj nujno in dobro, da se podoba zdravnika-znanstvenika in zdravstvena znanost absolutizirajo tako, da postaja človek v njihovih rokah le predmet za razne poizkuse; ni prav, da zdravstvene ustanove postajajo industrija zdravja, ki gleda le na uspeh in dobiček ter pri tem stavi v nemar dostojanstvo človeka.
Dosedanje slepo zaupanje v znanost in tehniko postaja vprašljivo; kar znanost in tehnika rečeta in storita v dobro človeka in v smeri resničnega in vsestranskega človekovega napredka, zahteva neko miselno razčiščenje.
Prvo vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je vprašanje, kakšnega človeka si pravzaprav želimo in načrtujemo za bodočnost? Etika namreč predpostavlja antropologijo.
Pri etičnem razmišljanju nujno prihajajo na dan pojmi kot »dobro« in »slabo«, »pravično« in »krivično«. A pri tem se začenja hudo zatikati. Živimo pač v pluralistični kulturi, ki zagovarja različne antropologije (različne poglede in pojmovanja človeka). Vsaka antropologija nudi različen sistem moralnih vrednot, različne
Bivši koprski škof dr. Janez Jenko se je v sredo 27. maja v spremstvu urednika »Ognjišča« msgr. Franca Boleta vrnil iz Argentine, kjer se je mudil dober mesec, vse od 25. aprila. Letalo ju je prineslo iz Buenos Airesa najprej v Frankfurt, kjer sta prenočila, naslednji dan pa sta nadaljevala pot v Slovenijo. Bila sta prepolna naj lepših vtisov.
Že sprejem na letališču Ezeiza je bil veličasten. Pričakalo ju je več sto Slovencev, med njimi kakih 70 v narodnih nošah. Po izrečenih pozdravih je škof Jenko izjavil, da tako veličastnega sprejema v svojem življenju še ni doživel. »Nisem vreden,« je dejal, »ne potreben, a naj bo to izraz vaše velike vere in narodne zavesti.«
Naslednji dan se je udeležil z msgr. Boletom 32. Slovenskega dne na pristavi v Castelarju. Pobudnik zanj je bil pokojni primorski rojak inž. Albin Mozetič. Že zgodaj so se začeli zbirati rojaki, ob 11. uri pa je g. škof opravil sv. mašo ob somaševanju delegata dr. A. Starca, msgr. Boleta, urednika »Katoliških misijonov« Ladislava Lenčka CM in več drugih duhovnikov. V pridigi je položil Slovencem na srce, naj vztrajajo v zvestobi Cerkvi in narodu in tudi otroke vzgajajo v krščanskem duhu. Med mašo so peli združeni zbori.
Popoldne se je zbralo na Pristavi nad 1200 Slovencev iz Vel. Buenos Airesa. Osrednja točka je bila igra »Poslednje ustoličenje«. Ta odrski prikaz umestitve koroških vojvod je bil napisan še pred zadnjo vojno, za to uprizoritev pa ga je predelal in skrajšal za množične nastope Miha Gaser, ki ga je tudi režiral. Nastopajočih je bilo 93, pevcev 110. Bogate obleke so bile vse izdelane na Pristavi. Posebna zanimivost so bili vojaki na konjih. Igra je bila zelo doživeto podana.
Na koncu je škof Jenko čestital vsem nastopajočim, nato pa še nagovoril poslušalce, ki so pričakovali njegove besede. Med drugim je dejal: »Take velike in uspešne igre na prostem še nisem videl. Res me je prevzela. Vse je bilo izredno; igralci, zbor, scena, režija. To ustoličenje nas spominja na težave, ki jih imajo danes Slovenci na Koroškem. Vam pa želim, da bi vztrajali pri svojem domovinskem delu in nas podprli tudi v Sloveniji.«
Razpis novega nagradnega natečaja SKA
Za čim višjo raven revije Meddobje in za zdravo reševanje slovenske problematike SKA (Slovenska kulturna akcija v Bs. Airesu, Argentina) spet razpisuje nagradni natečaj za eseje ali razprave. Nagradni natečaj sta s svojim darom omogočila dr. Peter Urbanc in g. Vinko Levstik, slovenski hotelir v Gorici.
Pravilnik:
etične poglede, različne moralne sodbe o enem ali drugem posegu, če hočemo ostati na zdravstvenem področju.
Ker živimo drug ob drugem v istem prostoru in času, moramo iskati neka skupna stičišča in izhodišča, ki so nujno potrebna za skupno blaginjo. Pri tem edino človeka vredno sredstvo je dialog, tj. predlaganje svojega nazora in sicer s čim bolj prepričljivimi argumenti v prepričanju, da moralne in antropološke argumentacije niso matematično razvidne, temveč le bolj ali manj prepričljive.
Vsekakor se moramo varovati dveh skrajnosti, dogmatizma in skepticizma. Dogmatizem trmasto zagovarja svoje stališče, skepticizem pa dvomi o vsem. Dialog ne sme iti na račun odpovedi tistim načelom, ki so za nas kristjane bistvene važnosti. Vsekakor, tudi če ne pridemo do skupnih pravil vedenja, je že veliko, če si skušamo priostriti čut za etična pravila tudi v območju zdravja in biološke znanosti in skušamo reševati vsaj tista vprašanja, ki jih lahko rešimo; če se naučimo živeti in si oporekati tudi s tistimi, ki ne dopuščajo skupnih rešitev.
Terapevtska izvedenost in etično sojenje, ki sta se v medicini razšla in se je pri tem prva ogromno razširila, drugo pa se žal atrofiziralo, se porušilo, se morata ponovno srečati in povezati v prid človeka. »V imenu človeka« bo dejala humanistična etika. »V imenu človeka«, ki je božji otrok, od Boga poklican v življenje, ki mu ga je Bog izročil in bo dajal račun zanj; v imenu človeka, k! je poklican v deleženje božjega življenja, tako bo dejala krščanska moralka.
DR. O. SIMČIČ
1. Natečaj je za izvirni esej ali razpravo na temo: »Povezava treh Slovenij«. Pisatelj si lahko poljubno izbere katerokoli kulturno področje ter ga prilagodi osnovni temi natečaja, ki naj nakazuje možnost, potrebo ali težave pri iskanju obstoječih ali novih vezi med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom; namen, pravice in dolžnosti pri tej povezavi. Vrsta razpravne proze ni predpisana, pač pa mora ustrezati smislu 3. člena pravil ustanove: »Idejni temelj Slovenske kulturne akcije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru.«
2. Obseg dela naj ne bi bil manjši od 10. tiskanih strani revije Meddobja ali
5.000	besed.
3. Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov SKA - Natečaj razprav in esejev - Ramon Falc6n 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
4. Če bi avtor tako želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti. Prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
5. Tipkopise je treba oddati ali odposlati (datum poštnega žiga) najkasneje do 31. decembra 1987.
6. Nagrade so sledeče: 1. nagrada 1.000 dol.; 2. nagrada 600 dol.; 3. nagrada 400 dol. Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nepo-deljeno.
7. SKA bo objavila nagrajena dela, za nenagrajena pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
8. Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu v marcu 1988. Odločitev ocenjevalne komisije bo SKA razglasila v Glasu SKA in Meddobju.
Buenos Aires, december 1986
Slovenska kulturna akcija
Poimenovanje ulic po Slovencih v Argentini
V Buenos Airesu so poimenovali ulico v Slovenski vasi (Villa Eslovena) po msgr. Janezu Hladniku. Glasi se: Mons. Juan Hladnik.
V mestu Rio Gallegos pa so poimenovali ulico po slovenski salezijanski sestri Ivani Perovšek, ki je prišla v Argentino leta 1923 in tam umrla leta 1978; ulica se imenuje: Calle Hermana Ivana Perovšek.
★
■	Na Dunaju sta bila obsojena na dosmrtno ječo palestinska terorista, ki sta se lani 27. decembra na dunajskem letališču hotela polastiti izraelskega potniškega letala, kar pa jima ni uspelo. Pri tem sta ubila tri osebe, kakih 40 pa ranila.
Poslanica na svetovno javnost
Kristjani v Rusiji postajajo vedno bolj pogumni, dasi so za svoj pogum pogosto zelo drago plačali: s pretepi, taborišči, odvzemom državljanskih pravic, celo s smrtjo.
Revija »Russkaja mysl’« v Parizu je objavila poslanico, ki so jo v Rusiji naslovili na svetovno javnost in ki je bila odposlana 27. marca v Anglijo (Keston Col-lege). Podpisalo jo je 20 Rusov, med njimi pravkar na svobodo izpuščeni Aleksander Ogorodnikov, ki ga je Zahod nekako »izsilil« iz Sibirije zaradi množice podpisov. Samo v Franciji je podpisalo za njegovo osvoboditev 200.000 ljudi, med njimi vsi francoski škofje, ko so zvedeli za poniževanje, zasmehovanje, trpljenje, pa tudi grožnje, da bo še na tri leta obsojen, ker se pred jedjo in po jedi prekriža. Povedali so mu: »Ali se boš uklonil in se nehal križati, ali ne boš nikoli več videl svobode«. Poslanica se glasi:
POMAGAJMO RUSKIM OTROKOM DO DUHOVNEGA ŽIVLJENJA!
»Ob tisočletnici sprejema krščanstva Rusije (leta 988) prosimo vse verske, svetne organizacije, vse vernike in sploh vse ljudi dobre volje, naj nam pomagajo doseči pri oblasteh Sovjetske zveze, da dovolijo vernim staršem več pravice do vzgoje svojih otrok.
Zgleden primer: v starosti 7-8 let postanejo otroci v Sovjetski zvezi brez dovoljenja roditeljev, včasih celo brez njihove vednosti, člani Zveze komunistične mladine, imenovane "Oktjabrjata" (ime, dano v čast oktobrske revolucije leta 1917), kar odvzame staršem možnost svobodno vzgajati otroke v krščanskem duhu.
Prosimo vse: molite in si prizadevajte, da sovjetske oblasti dovolijo:
1. da ne bodo otroci sprejeti v razna združenja in organizacije brez dovoljenja staršev.
2. da imajo otroci možnost prejeti versko vzgojo in svobodno prisostvovati pri krščanskem nauku. Roditelji bodo na ta način odgovorni za vzgojo svojih otrok, ti pa bodo čisto svobodno izbirali duhovne vrednote in bodo tako tudi sposobni kljubovati sredi idejnih bojev današnjega časa.«
(Sledi 20 podpisov, katere pa v SZ še zbirajo!).
Iz Slovenije
Enciklopedija Slovenije
Mladinska knjiga v Ljubljani je najavila izdajo I. knjige Enciklopedije Slovenije, ki bo prvič enciklopedično predstavila Slovenijo in Slovence v zaokroženi, sodobni podobi v trinajstih knjigah. Delo bo predvidoma izhajalo 13 let.
Okoli tisoč sodelavcev, znanstvenih delavcev in strokovnjakov z različnih področij bo v jedrnatih in razumljivih besedah predstavilo slovensko zgodovino, politični in družbeni razvoj, kulturo, znanost, gospodarstvo, pokrajine, naselja, ljudi ter njihovo vlogo in pomen v življenju in ustvarjanju slovenskega naroda. V dvanajstih knjigah bo prikazano vse, kar je bilo in je pomembnega v slovenskem etničnem, kulturnem, gospodarskem in družbenem prostoru, trinajsta knjiga pa bo zajela pregled imen in različnih pojmov.
Tako vsaj obljublja založba, ki nadalje zagotavlja, da bodo članki opremljeni s fotografijami, slikami, zemljepisnimi in tematskimi kartami, grafikoni in razpredelnicami. Barvne in črno bele ilustracije bodo zavzemale v vsaki knjigi približno četrtino prostora.
Založba napoveduje, da bo v enciklopedični obliki predstavila poleg 8000 stvarnih pojmov še 6000 osebnosti slovenskega rodu (tudi zamejce in izseljence), hkrati pa tiste ljudi drugih narodnosti, ki so s svojim delovanjem bogatili slovensko misel, umetnost, gospodarstvo in druga področja slovenskega narodnega življenja.
Pričakujemo, da bo takšno temeljno de-
lo	objektivno prikazalo celotno slovensko kulturo, zgodovino in stvarnost ter njene osebnosti in silnice, ki so ohranjale slovenski narod v številnih težkih obdobjih njegove razburkane zgodovine in so zanj značilne. Slovenci si namreč ne moremo privoščiti tako obsežno zasnovanega znanstvenega dela, ki bi v obravnavanju ne zdržalo objektivne sodbe v prihodnjih desetletjih.
Širite „ Katoliški glas“
■ Italija bo v dneh od 8. do 10. junija v Benetkah gostiteljica vrhunskega sestanka sedmih najbolj razvitih držav. V ta namen je ministrski predsednik Fanfani obiskal vladne šefe vseh teh držav. Pričel je na Japonskem, ta teden pa se je zglasil v Kanadi in ZDA. Povsod je razgrnil programske točke, o katerih naj bi se razgo-varjali. Sem spadajo problemi kot zadolžitev nekaterih držav v razvoju, ogromni javni primanjkljaj ZDA, razorožitvena pogajanja, položaj na Bližnjem vzhodu, sodelovanje v boju zoper bolezen Aids.
■ V Beogradu se je 25. maja na stadionu Jugoslovanske ljudske armade zaključil letošnji Dan mladosti, na katerem je sodelovalo 5.500 mladih z geslom »Prižgite luč!«. Prireditev je imela štiri dele, ki so simbolično prikazali 50-letnico Titovega prihoda na čelo komunistov, odločenost mladih, da hodijo po poti, ki jim jo je pokazal ter njih zaskrbljenost ob težavah, ki jih tarejo. Tudi drugod po Jugoslaviji so Dan mladosti proslavili z recitali, koncerti, nastopi plesnih in baletnih skupin ter z raznimi tekmovanji.
■ Tri dni je bil na obisku v Bukarešti sovjetski voditelj Gorbačov, ki ga povsod spremlja njegova elegantna žena Raisa. Kakor prej v Pragi in Budimpešti je hotel tudi romunskemu voditelju, 69-letne-mu Ceausescuju, razložiti novo smer sovjetske zamisli družbe, ki se razvija pod geslom »glasnost«. Vendar Ceausescuju ta smer ne prija, saj je Romuniji vsilil sistem osebnega češčenja. Vsa država je v rokah njega in njegovih bližnjih, med katerimi je najbolj vplivna žena Helena. Romunija je danes od vzhodnoevropskih držav najbolj nerazvita, ljudstvo pa trpi na pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin.
■ Senator Edvvard Kennedy, brat umorjenega severnoameriškega predsednika Johna Kennedyja, je obiskal Poljsko, kjer je prebil šest dni. V Gdansku se je sestal tudi z voditeljem razpuščenega delavskega sindikata Solidarnost Lechom Valenso. To je bilo za diktatorja generala Jaruzel-skega dovolj, da ga ni hotel sprejeti, čeprav je bil sprejem načrtovan. Ob svojem odhodu je E. Kennedy dejal, da so za narodno spravo potrebne tudi in predvsem gospodarske spremembe. Te pa so nemogoče, če vlada ne bo vzpostavila dialoga s Solidarnostjo. Iz Poljske je Ken-nedy nadaljeval svojo pot skupaj s člani družine v Italijo.
■ Vodja grških socialistov in ministrski
Etiopija in
Ta afriška država je bila v ospredju svetovne javnosti v letih 1985-86. Lakota, ki naj bi nastala zaradi pomanjkanja dežja, je pobrala na stotisoče ljudi. Pomoč Zahoda je rešila življenja milijonom prebivalcev. Pa je bilo že tedaj slišati, da ni toliko suša kot polomija režima bila temu glavni krivec.
Leta 1986 je pet visokih etiopskih diplomatov šlo v politično begunstvo. Podatki, ki so jih ti in premnogi drugi begunci posredovali, prikažejo resnično sliko te nesrečne dežele. Odkar je bil odstavljen cesar Haile Selassie pred 13 leti, je 3 milijone beguncev zapustilo deželo.
Diktatura je neusmiljena, nobena opozicija ni dovoljena, edina izbira je, da ali si tiho, ali si v ječi, ali pa zapustiš deželo. Najmanjši znak kritike, nezadovoljstva je nevaren. Nihče ne ve, koliko je političnih pripornikov. Vsako soboto priporniki v Addis Abebi lahko dobijo paket od domačih; vrsta pred ječo je ta dan dolga en kilometer. Od desetih zdravnikov, ki končajo študije v inozemstvu, se vrne samo eden. Najmanj 6.000 dijakov, ki so študirali na Vzhodu, so končali kot begunci na Zahodu.
Da bi imela vlada kontrolo nad kmeti, jih koncentrira v novo zgrajenih vaseh. Suša je temu načrtu prišla kot nalašč. Organizacija preselitve je tako slaba, da je povzročila smrt stotisočev. Države, ki so darovale hrano, so zagrozile, da bodo ustavile pošiljke, ako vlada nadaljuje to prisilno selitev.
To je bežna slika najnovejše moskovske pridobitve v Afriki. Pri tem si velja zapomniti, da je Etiopija še vedno ena glavnih držav v organizaciji neuvrščenih držav.	P.	U.
Carigrajski patriarh bo obiskal papeža
Vatikansko glasilo »L’Osservatore Romana« sporoča, da bo carigrajski patriarh
predsednik sedanje levičarske vlade Andreas Papandreu je napovedal v zvezi s severnoameriškimi oporišči v Grčiji ljudsko glasovanje. Pogodba o oporiščih zapade 31. dec. 1988 in se lahko podaljša še za šest mesecev. V tem času bodo nove parlamentarne volitve. Sedaj ima Pa-pandeuova vlada krepko večino v parlamentu. To se je pokazalo tudi ob zadnjem glasovanju v poslanski zbornici. Prejela je na 300 poslancev 157 glasov, opozicijska stranka Nova demokracija pa 139. Vendar pa tarejo sedanjo vlado številne skrbi: inflacija narašča, industrija je paralizirana, brezposelnost močna, plače blokirane, zunanji dolg zelo velik.
■	Na Filipinih se nadaljujejo protesti nasprotnikov sedanje vlade, češ da je ponaredila izide volitev 11. maja. Vlada je namreč dobila presenetljivo veliko glasov. Protestirajo zlasti pristaši pobeglega bivšega predsednika Marcosa in odstavljenega obrambnega ministra Enrileja. Njuni pristaši so celo pozvali vojaštvo, naj se jim pridruži pri pouličnih sprevodih, a v tem niso uspeli.
Ponovno v Južno Ameriko
Komaj je papež Janez Pavel II. pripotoval v Rim s pastoralnega obiska v Urugvaju, Čilu in Argentini, je bila objavljena novica, da je za prihodnje leto ponovno povabljen v Urugvaj, obiskal pa naj bi še Paragvaj in Bolivijo. To je povedal paragvajski minister za vzgojo in kulturo Carlos Ortiz. Generalni tajnik paragvajske škofovske konference pomožni škof Jorge Livieres Banks pa je izjavil, da pričakujejo uradno potrditev od papeža. Med obiskom v Argentini so papeža povabili tudi na ponovni obisk v Peru.
Želijo si verskih knjig
Litvanski katoličani upajo, da jim bodo oblasti ob 600-letnici pokristjanjenja, ki jo praznujejo letos, dovolile natisniti doslej prepovedane najpomembnejše verske knjige. Želijo si 2.500 misalov, 11.500 izvodov Sv. pisma, 50.000 katekizmov, radi pa bi tudi 50.000 podobic z datumom jubileja pokristjanjenja pa še 25.000 koledarčkov, v katerih bi bili navedeni dnevni svetniki. Oblasti jim obljubljajo natis teh knjig, vendar ostaja zaenkrat zgolj pri obljubah. Dotlej pa se morajo zadovoljiti z vsakoletnim natisom koledarja. Ta je leta 1982 prvikrat izšel v 3.000 izvodih (za vso Litvo!), vsako leto pa naklado povišajo za 500 do 700 izvodov.
socializem
Dimitrij I. obiskal sv. očeta. Obisk bo od
3.	do 7. decembra letos.
Doslej je prišlo že do vrste medsebojnih obiskov. Prvo srečanje je bilo 6. januarja 1964, ko je papež Pavel VI. obiskal Palestino in se je v Jeruzalemu sestal s patriarhom Atenagorom I. Do ponovnega srečanja med njima je prišlo leta 1967, ko je Pavel VI. prišel v Carigrad. Še istega leta je patriarh Atenagora obiskal Vatikan in sicer od 26. do 28. oktobra.
Dve leti po izvolitvi je sedanji papež šel v Carigrad za praznik sv. Andreja 30. novembra 1979 in se tam sestal s sedanjim patriarhom.
Nepokorni nadškof
Apostolski sedež je ustanovil novo komisijo, ki bo preučila stanje v severnoameriški nadškofiji Seattle, posebej pa še učenje nadškofa Raymorida Hunthausena. Kot je znano, je Apostolski sedež že lansko leto nadškofu Hunthausenu odvzel del pastoralnih pooblastil, ker je zagovarjal nekatera sporna nravna stališča. Nadškof pa tudi po opozorilu iz Rima ne miruje in je pred kratkim ponovno ostro obsodil ameriško politiko jedrskega oboroževanja ter zagovarjal spolno svobodo.
Napeto ozračje v Salvadorju
Nadškof v San Salvadorju, Arturo Ri-vera y Damas, je obiskal Sev. Ameriko in na tiskovni konferenci dejal, da je trenutno položaj v državi takšen, da nobeni od pogajajočih se strani ni dosti do pogovorov o miru in spravi. V državi je zelo napoto ozračje, obe strani se razgo-varjata predvsem z orožjem v roki, za kar pa je po nadškofovih besedah delno kriv tudi neodločni predsednik Napoleon Duarte. Cerkev se pri tem stalno prizadeva izgladiti pot pogajanjem med oblastmi in opozicijo, a obe sprti strani bolj malo upoštevata njen glas.
Škof Jenko se je vrnil iz Argentine
Jubilejne prireditve so vedno prijetne svečanosti, na katerih se lahko občinstvu nudi bolj ali manj posrečen prerez delovanja organizacije, zbora, skupine. Na ta način zmore javnost nekako v primernem časovnem loku dojeti vso dejavnost in še enkrat zaobjeti pred dolgimi leti začrtano pot. Umetniška pot jubilejne skupine se tako lahko v vsem zgovorno in jasno zrcali v vsej jasnosti in v kar se da pristni podobi.
Vse to lepo velja tudi za nedavni slavnostni koncert moškega zbora Mirko Filej v Gorici, ki je bil v nedeljo 17. maja v Katoliškem domu. Na njem je zbor res prinesel svojo tipično pesem in poustvaril lep del svoje dvajsetletne tradicije zborovskega petja. Zato je povsem razumljivo, da je na tem koncertnem večeru tudi bil deležen vrste pozdravov in voščil s strani predstavnikov javnega in kulturnega življenja.
Goriškemu zboru in njegovemu dirigentu Zdravku Klanjščku so po vrsti čestitali predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin, predsednik Odbora za Katoliški dom dr. Kazimir Humar, občinski odbornik dr. Andrej Bratuž, pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan, predsednik SSO Marija Fer-letič, predsednik zbora Lojze Bratuž prof. Franka Žgavec ter predstavnik zbora Ru-pa-Peč.
Pozdrave pa so poslali še deželni svetovalec dr. Drago Štoka, deželni odbornik dr. Mario Brancati, predsednik ZCPZ s Tržaške dr. Zorko Harej in cerkveni zbor s Plešivega. Pozdravil je tudi predsednik zbora Seghizzi iz Gorice Giovanni Vezil, kot zasebnik pa še hotelir Vinko Levstik.
V	imenu žena oz. družin pevcev je zboru čestitala Marija Žgavec-Čevdek z nageljni za vse člane zbora, ki so jih izročili njih malčki.
V	začetku je zbrano občinstvo nagovoril in pozdravil predsednik zbora Viktor Prašnik, ki je tudi lepo podčrtal vlogo in pomen zbora v našem kulturnem življenju.
Moški zbor Mirko Filej je v svoj program vnesel celo vrsto skladb, osemnajst po številu in tako prikazal v dokaj sintetični obliki svojo dvajsetletno umetniško dejavnost. Polifonija, umetna in narodna pesem, izbor tuje literature — vse to je nudil na svojem jubilejnem konertu. Gotovo prav izbira programa ni lahka stvar, zlasti ne za tako obliko koncerta, ki ni običajen ali monografski, ampak slavnosten. Sledil je niz avtorjev od Mainerija in Gallusa iz renesanse prek vzhodne liturgije do slovenskih umetnih skladateljev, od starejših (Foerster, Volarič prek polpretekle dobe Prelovec, Pahor) do novejših. Posebej naj omenimo še naše gori-ške skladatelje (Lojze Bratuž in Mirko Filej), katerih več pesmi je imel zbor na sporedu. Naj še podčrtamo, da je bil koncert tudi posvečen dvema obletnicama in sicer 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža in 25-letnici smrti Mirka Fileja.
Vloga goriškega moškega zbora je v našem zamejskem prostoru točno določena in vsekakor pomembna. Mesto, ki si ga je znal ansambel pridobiti v našem zborovskem delovanju, pa je prav tako značilno. Jasno je, da odraža to tudi težnje in izbire v repertoarni politiki zbora. Mimo vsega je zbor Mirko Filej še danes ostal zvest svojemu prvotnemu programu, ki je Predvsem gojitev slovenske narodne in umetne pesmi. S to se goriški pevci najraje in tudi najuspešneje predstavljajo občinstvu, v to zvrst so vsa leta vlili svoje uaiboljše moči. Ne segajo po izrazito sodobni zborovski literaturi, ki jim verjetno tudi ne leži. Znajo pa marsikaj doživeto Poustvariti tiste slovenske umetne skladbe ‘z naše najboljše glasbene produkcije ter lun vdahniti občutenost, ki je včasih tehnično še bolj izvežbani in popolnejši zbo-tt vedno ne zmorejo. Prijetna domačnost,
pristna ljubezen do petja, smisel za izrazno toplino — vse to prihaja vedno na dan v tej naši pevski skupini. Seveda ne smemo niti mimo določene izoblikovanosti v tehničnem oziru in predvsem glasovni homogenosti, kar tudi daje zboru svoj pečat. Zbor tudi bogatijo dobri in sočni solistični glasovi, kar je zlasti pri njegovi programski usmeritvi pomembno.
Kot že rečeno, je bil program jubilejnega koncerta obsežen, pester in zanimiv.
V prvem delu je zbor odpel najprej tri skladbe duhovne vsebine, in sicer dva latinska moteta (Mainerijev Magnificat in Gallusovo Quam pulchra), nato še iz vzhodne slovanske liturgije Ipolita-Ivano-va Se ninje blagoslovite. Tudi naslednja bi spadala pravzaprav v ta niz s poglobljeno človečansko tematiko, namreč Karla Pahorja Oče naš, na znano Cankarjevo besedilo. Sledila je Tožba Mirka Fileja, ki vključuje L. Bratuža Kraguljčke, na vesedilo Ljubke Šorlijeve. Po vedrejši Vremšakovi Zimski vožnji in lirični Pre-lovčevi Sedem si rož je zbor spet segel po tragični vsebini, odpel je dramatično močno Delakovo Balado na znan Kosovelov tekst. Prvi del sporeda je zaključil Foersterjev Spak s pripovedno vsebino.
Po tem prvem izrazito umetnem delu je sledil drugi del sporeda z bolj narodno vsebino. Tudi tu je moški zbor Mirko Filej potrdil nekatere vrline in karakteristike, o katerih smo že prej pisali. Po Fi-lejevi živahni Slovenski fantje je sledila Bratuževa otožna Sonce. Nato znana Maroltova Tam za laškim gričem. Sledili sta dve furlanski oz. italijanski pesmi in sicer najprej La gnot d’avril (Aprilska noč), nakar vedno lepa tridentinska Mon-tanara. Še pozdrav s Koroške s Kernja-kovo Prinesel rož, pa spet prijetna File-jeva Jaz pojdem med polja. Še ena Ker-njakova (Pravljične oči) in zaključna Volaričeva Slovenski svet. Po navdušeno zahtevani ponovitvi je zbor Mirko Filej sklenil svoj jubilejni spored.
Zbor Mirko Filej in njegov dirigent Zdravko Klanjšček (ki je gotovo znal svojim pevcem vliti živ smisel za občuteno podajanje), sta tako nadvse dostojno proslavila svoj dvajseti jubilej. Kličemo jim zato še mnogo let v zvestobi in oblikovanju slovenske pesmi!
ab
V soboto 30. maja ob 20.30 bo v Nabrežini
MARIJANSKA PROCESIJA
ob petju, z lučkami, spremljavi godbe. Zaključek pred cerkvijo z več govori in molitvami. Procesija naj bi bila dostojen zaključek letošnjih šmarnic in obenem priprava na bližnje Marijino leto.
Kip Marije Pomočnice v Nabrežini, pripravljen za procesijo
Revija »Regione Cronache«
Tiskovni urad naše dežele izdaja med drugim revijo »Regione Cronache«. Z letošnjim letom je ta revija dobila še bolj prikupno zunanjo opremo. Tiskana je na dobrem papirju, krasijo pa jo številne barvne fotografije, ki imajo že kar umetniški čar.
Tudi vsebinsko je prva številka letošnjega letnika nadvse bogata. Posvečena je predvsem ptičji favni v naši deželi. Prikazano pa je stanje tudi drugod po Italiji, v Sloveniji in na Koroškem.
Župnija sv. Jerneja apostola - Opčine in mešani pevski zbor Sveti Jernej Opčine vabita na
KONCERT
ki bo v župnijski cerkvi v ponedeljek 1. junija ob 20. uri za slovesen zaključek šmarnic. Poleg domačih zborov bo kot gost nastopil mešani zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj. Izbor Marijinih pesmi gori-ške pesnice Ljubke šorlijeve bo podala skupina otrok.
Obnovitev tradicije na Pečah
Po daljšem zimskem premoru hoče tradicija, da se 17. maja obnovi prva od trikratne službe božje na Pečah. Druga bo avgusta, tretja in zadnja v tem letu pa oktobra.
Težki sivi oblaki so viseli nad Glinščico v popoldanskih urah. Ljubiteljev Marijine cerkvice pa to ni oviralo, da se ne bi povzpeli po odročnem kamnitem pobočju do tega starodavnega svetišča. Vendar ta edinstveni primerek gole cerkvice, sredi pomladnega smaragdnega zelenja, postaja čedalje bolj prizorišče nekulturnosti mnogih izletnikov. Ali še drži pregovor: Kjer osel leži, tam dlako pusti? Kje pa! Spričo kupov vsakovrstnih odpadkov škatel, steklenic, papirja in cunj je oslovska dlaka sila nedolžna!
No, bližnji in daljni domačini so, kljub dežju in omenjeni nekulturnosti ostali zvesti temu prvemu pomladnemu srečanju pri Mariji. Med golimi stenami, z edino Marijino sliko nad oltarjem, so v topli ljubezni do Boga in Marije, utripala srca preprostih duš ob petju in poslušanju božje zesede pri mašni daritvi. Lepo je povedal g. Anton žužek: »Edino, kar je vredno človeka, je življenje, ki ga daje Kristus.« Povedal je tudi o zgovornem primeru nekega juda, ateista, ki se je bal še enkrat prebrati Jezusove blagre, da se ne bi spreobrnil.
Po zaslugi dežja se je tako nepričakovano lepo število vernikov zadržalo še za del majniške pobožnosti.
Pri vseh prikazovanjih priporoča Marija svojim častilcem doprinos žrtev. Naj sprejme tudi našo, čeprav skromno žrtev, pod dežjem opravljene božje poti, ki smo jo darovali v zavesti božjih otrok. - F. V.
Jurjevanje 1987
V	nedeljo 10. maja je bilo pri Devinu Jurjevanje tržaških skavtov. Kot je navada, se je dan začel s pozdravom načelnika Marjana Jevnikarja, nakar je g. žarko Škrlj daroval sv. mašo, ki smo jo izoblikovali skavti sami s petjem in mislimi. Temu je sledil blagoslov rut 38 novih članov, ki so se takoj nato po vodih razvrstili pred ostale brate skavte in obljubili zvestobo Bogu, domovini in načelom skavtske organizacije. Večina izvidnikov in vodnic, kateri so izrekli obljube, torej skavtov in skavtinj, ki spadajo v srednjo vejo naše organizacije, je po opravljenem izpitu vstopnega reda prestopilo iz mlajše veje volčičev in veveric. S tem so iz igrivega doživljanja skavtizma prešli na pustolovščine veje izvidnikov in vodnic.
Po daljšem odmoru se je začela orientacijska igra po okolici Devina. Vsaka skupina je morala v najkrajšem času prehoditi že vnaprej določeno pot in se ustaviti na postojankah, da bi odgovorila na razna vprašanja, ki so zahtevala nekaj skavtskega znanja in poznavanje Devina ter okolice. Na prvo mesto se je uvrstil vod Galebov, na drugo vod Volkov, na tretje pa vod Lisic in Antilop.
Kot zaključna točka je bil na sporedu taborni ogenj, toda žal brez ognja zavoljo strogih protipožarnih predpisov, ki so v veljavi v naši deželi. S starši, ki se tokrat niso odzvali povabilu po pričakovanjih, in z brati Goričani smo se ob skečih nekaterih vodov kar pošteno nasme-
jali in se pozabavali s petjem in skupnimi plesi. Med tabornim ognjem je bilo tudi nagrajevanje vodov, ki so se uvrstili na prva tri mesta v popoldanskem tekmovanju. Taborni ogenj in z njim celotno jurjevanje smo zaključili s Pesmijo slovesa, nakar smo se napotili na svoje domove.
Tako se je iztekel najvažnejši skavtski dan letnega delovanja. Vsak je ponesel na svoj dom lep spomin: nekdo je v noči od sobote na nedeljo prvič prespal na prostem, spet drugi je spoznal novega prijatelja ali sodeloval pri orientacijski igri. Vsi pa so lahko ob tem praznovanju občutili skavtski duh, ki tesno povezuje vsakega skavta s svojim sobratom skavtom.
Sladkosnedna Panda
Popravilo cerkvice pri Ferlugih
Pri Ferlugih se v tem času ukvarjamo s problemom, kako prenoviti cerkvico, ki ni v najboljšem stanju. Omet se kruši, za oltarjem, ker je del zgradbe pod zemljo, pronica voda, streha ni preveč trdna. Prav pri strehi se mislijo lotiti popravil, ko bo prišlo ustrezno dovoljenje.
Poleg najnujnejših vzdrževalnih del cerkvene stavbe bi bilo potrebno tudi zgraditi manjši prostor, kjer bi se lahko vaška skupnost zbirala ob raznih priložnostih in razpravljala o svojih vprašanjih. S tem bi se lahko vsaj malce obudila prosvetna dejavnost, ki je pri Ferlugih že zdavnaj zamrla. Tega je največ krivo pomanjkanje ustreznega prostora. Vsa srečanja so sedaj v vaški gostilni. Tam seveda ni pravo mesto za morebitne verske, kulturne ali športne dejavnosti. Vaščani se še vedno z otožnostjo spominjajo časov, ko so bile ob tako imenovani »baraki« razne prireditve.
Da bi počasi prišla do svojega prostora, kjer naj bi bilo središče in zbirališče, v prvi vrsti za mladino, se je g. župnik Viljem Žerjal pozanimal na škofiji, ali bi bilo mogoče s pomočjo deželnega prispevka zgraditi vsaj manjšo dvorano na župnijskem zemljišču blizu cerkve. Upoštevali so tudi možnost, da bi zgradili dvorano v zgornjem delu cerkve. To pa je po mnenju izvedencev nemogoče, ker niso ne temelji ne zidovi dovolj trdni, da bi vzdržali tako breme.
Poleg tega je prišla na dan dokumentacija, ki dokazuje, da je zemljišče, na
Primemo je, da že uvodoma podčrtam, da je bil letošnji revijski koncert na nabožno tematiko, ki ga vsako leto sredi pomladi prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov, boljši kot vsa prejšnja leta. Opazno je hotenje po izbrani umetniški izvedbi, kakršno že vrsto let zaznavamo pri jesenski zborovski reviji.
Prejšnja leta so si vzeli zbori ta koncert preveč na lahko, kot običajno nedeljsko opravilo, kot nekaj vsakdanjega. Se pač poje nekje drugje, kar se poje doma in na način, kakor se tam poje, če ni potrebne organistove volje, ki varuje petje, da ne zdrkne na raven enoličnega, utrujenega in utrujajočega petja.
Organizaciji, ki ima v nazivu skrb za cerkveno petje, je mnogo na tem, da je v cerkvi lepo petje, ki dviga misli in čustva. Poleg tega so bile pri nas na Primorskem do zadnje svetovne vojne cerkve-noglasbene stvaritve številnejše kot posvetne. Zato se mi zdi prav, da skrbno in prizadeto gojimo cerkveno petje tudi iz spoštovanja do tistih, ki so nam to dragoceno premoženje ustvarili in tistih, ki so nam ga ohranili.
Zadovoljen sem torej nad tem, kar smo v nedeljo 17. maja slišali v rojanski cerkvi. S pozdravnim nagovorom, ki ga je imel v imenu rojanske farne skupnosti prof. Humbert Mamolo, je koncert trajal približno uro in četrt.
Koncerti, kakršen je bil rojanski in kakor smo že povedali in zapisali, so tematski. Vsakoletni koncert je ubran na eno temo. Tako smo že imeli koncerte na velikonočno, evharistično, darovanjsko, priložnostno in marijansko temo. Toda letos ni šlo za ponovitev Marijinih pesmi, marveč, kakor smo napisali v okrožnici zborom, za ljudske Marijine pesmi. Tega odborovega navodila se niso vsi zbori držali. Skoda.
Takih pesmi imamo Slovenci, kot Ma-
PD Mačkolje vabi na
25. PRAZNIK ČEŠENJ
30., 31. maja in L junija
V	nedeljo ob 16. uri je na sporedu bogat kulturni program. Od 20. ure dalje prosta zabava z ansamblom Ottavia Brajka.
katerem stoji cerkev, kot tudi tisto zraven cerkve v resnici državna last. Do sedaj so bili vsi uverjeni, da je župnija odkupila zemljišče od družine Mantovan. Po župnikovem mnenju je to stanje najbrž posledica takratnega državnega prispevka. Zadevo je treba seveda razčistiti. Vsekakor menimo, da mora država dovoliti gradnjo in uporabo prostorov, ki sicer ostanejo njena last, če so le namenjeni javni koristi ali verski dejavnosti.
V	pričakovanju jasnejše slike sedanjega stanja bi tu še omenila praznovanje lurške Matere božje, ki je zavetnica cerkve pri Ferlugih. Na njen god 11. februarje maševal župnik Viljem Žerjal. Sledila je krajša družabnost.
Ada Markon
Kaj delajo naši misijonarji
Nova bolnišnica. Graditi so jo začeli v Nangomi, kjer delujejo slovenski jezuiti. Gradnjo je podprla belgijska ustanova COMIDE, ki daje podpore za razvoj Tretjega sveta. Pomoč iz Belgije pa zahteva, da morajo sami domačini prispevati z delom ali v denarju eno četrtino stroškov. Ker so si domačini bolnišnico želeli, bodo tudi zanjo prispevali.
Blagoslovitev semeniške kapele bodo imeli na misijonu, kjer delujeta minorita p. Ernest Benko in p. Miha Drevenšek. Semenišče je že polno. Opremo kapele so v celoti izdelali gojenci bogoslovja pod vodstvom p. Miha, ki je sam napravil tudi žago na motorni pogon.
S. Zora Škerl se je ustavila v Lusaki na poti v Adis Abebo. Tam se je udeležila medafriške konference o nalogah katoliške ustanove Caritas. O Adis Abebi pravi: »Adis Abeba pomeni "Novi cvet”. Upam, da je ta cvet skrit v srcih ljudi, kajti zunanjost mesta me bolj spominja na utesnjenost, onemoglost, sivino, trpljenje...«
Za Veliko noč so imeli v Zambiji krste. P. Radko Rudež je krstil 12 odraslih, p. Mlakar 58, p. Mujdrica pa 44. Vsi trije so jezuiti.
To poletje prideta domov na počitnice p. Rudež SJ in Ivan štanta CM.
rijin narod, kakor nas nekateri definirajo, veliko in so med njimi pravi biseri; od najstarejših, še srednjeveških, kakor sta »Je angel Gospodov« ali »Lepa si, roža Marija«, ki ju še danes slišimo na romanjih in ljudskih praznikih; tistih, ki jih vsebujejo pesmarice Ambrožiča, Redeschini-ja, Lavrenčiča, Paglovca iz 18. stol., prek tistih, ki so jih napisali Rihar in sodobnika Potočnik in Dolinar, od katerih so nekatere ponarodele, do Hladnikovih, Pre-mrlovih in Kimovčevih ponarodelih Marijinih pesmi.
Toda tudi na poti med temi mejniki so nastajale pesmi izobraženih glasbenikov in preprostih Marijinih častilcev. Iz tega bogastva so nekateri izbrali premišljeno, drugi vzeli, kar je bilo pri roki, da se je razgrnil pred poslušalce pisan spored od Marija, mati ljubljena, kjer ni označen zapisovalec. Ena tička, Lepa si, roža Matija in Vse najlepše cvetke v harmonizaciji Ubalda Vrabca, preko Marija gre na božjo pot in Marija, bod’ češčena, neznanih zapisovalcev, do Riharjeve Zdrava, zemlje vse gospa in Marija, ti poslušaj v Rapot-čevem zapisu in drugih pesmi.
Marijine^ zborovske skladbe so izvajali mešani zbori iz Rojana, z Opčin, Kolon-kovca, od Novega sv. Antona, dekliška zbora Slovenski šopek in Devin ter moški zbor Fantov izpod Grmade. Zbori so dokazali, kako lahko preproste ljudske pesmi, ki smo jih neštetokrat slišali, zablestijo v svoji prvinski žlahtnosti, da človeka ganejo. Zadovoljen sem, da se ta pobuda, ki je naravna za cerkvene zbore, tudi kakovostno utrjuje. Rojanski je bil v tem smislu lep koncert.
Organizacija koncerta je prikazala novost, da je vsak zbor predstavljal svoj spored sam, kar je popestrilo nastop in bilo všeč mnogim ljudem, ki so prišli poslušat izvajanje zborov.
Z. H.
Koncert Marijinih pesmi v Rojanu
Prve pobude Odbora za Marijino leto
Nadškof p. Bommarco je ustanovil Odbor za Marijino leto. Vodi ga generalni vikar msgr. L. Ristits. Odbor se je že sestal in na prvi seji nanizal nekaj pobud za začetek Marijinega leta. Tako naj bi se po župnijah nadaljevalo s šmarnično pobožnostjo tudi v dneh od 1. do 6. junija. Pri tej pobožnosti naj se seznanijo verniki z osnovnimi mislimi, ki jih vsebuje papeževo pismo, s katerim je oklical Marijino leto.
Kot izraz duhovne priprave vabi nadškof vernike na škofijsko romanje na Sv. goro v nedeljo 31. maja popoldne. Ob 16. uri bo somaševanje, ki ga bo vodil g. nadškof.
Vsaka župnijska skupnost naj posveti na večer v soboto 6. junija nekaj časa molitvenemu bedenju in se tudi v duhu pridruži binkoštnemu molitvenemu bedenju mladine, ki bo letos v Tržiču.
Uradno odprtje Marijinega leta je določeno za ves katoliški svet na binkoštno nedeljo 7. junija. Nadškof p. Bommarco bo to storil najprej v goriški stolnici med mašo ob 10.30. Obred bo ponovil v Tržiču ob 16. uri ob sklepu mladinskega bin-koštnega molitvenega srečanja in končno v oglejski baziliki ob 18. uri med birmansko sv. mašo.
PRISPEVAJTE ZA NOVO TELOVADNICO V GORICI! S TEM POMAGATE OHRANITI NAŠ ROD ZA PRIHODNJE TISOČLETJE.
Slovenska duhovnija v Gorici
V	nedeljo 17. maja smo imeli prvo sv. obhajilo 16 otrok v cerkvi sv. Vida na Placuti. Maševal je škofov delegat za našo duhovnijo g. Cvetko Žbogar, ki je otroke tudi pripravljal skozi sedem mesecev. Pel je zbor Kekec, berila in ostalo pa so otroci sami pripravili.
Pred izvedbo mogočnega oratorija »Amor vincit«
Priprave za izvedbo se bližajo h koncu.
V	sredo 27. maja je bila ob 11. uri dopoldne v kulturnem centru »Stella matutina«, ki ga vodijo jezuiti, tiskovna konferenca, na kateri je bila predstavitev dela samega in mirovne pobude, ki ga spremlja. Prisoten je bil tudi avtor prof. A. Ipavec.
Isti dan je kot prvi prispel v Novo Gorico otroški zbor »Maria Regina« z Dunaja, ki pogosto nastopa v tujini in je sodeloval tudi ob izvedbi oratorija o sv. Frančišku v Assisiju. Duša tega zbora je s. Leticija Peischl, polna globokega razumevanja do bližnjega brez ozira na jezik in narodnostni izvor. Ta četrtek je zbor obiskal škocjanske jame, Lipico, koprskega škofa M. Piriha, ob povratku pa se je ustavil v Trstu, si tam ogledal grad na griču Sv. Justa, nato obiskal mednarodno šolo v Devinu, kostnico v Redipugli in Doberdob. V petek zjutraj bo sprejet na
sedežu goriške pokrajine ter obiskal slovensko nižjo srednjo šolo »I. Trinko«, grad, muzeje in zavod »Naše gospe«.
Vsem priporočamo, da si pravočasno oskrbijo ustrezno knjižico. Prireditev naj bi se začela točno, saj bodo naslednji dan pevci morali že zgodaj na pot.
Sv. birma v Gorici
V nedeljo 24. maja je pri Sv. Ivanu v Gorici g. nadškof p. Bommarco podelil zakrament sv. birme 21 mladim Slovencem, ki žive v mestu. Vsa slovesnost je potekala zbrano in urejeno, tako da smo se v cerkvi res počutili kot prava družina, zbrana okoli oltarja. Z nadškofom sta so-maševala g. Žbogar in msgr. Močnik, ki je med pridigo z izbranimi besedami navduševal birmance za zvestobo Kristusu, g. Markežič je skrbel za urejen potek bogoslužja, bogoslovec Karlo pa je za orglami spremljal ljudsko petje.
Prijetno domače vzdušje se je nadaljevalo tudi po maši, ko smo bili povabljeni na vrt za cerkvijo in se zaustavili v prijetnem klepetu ob kozarcu in obloženih mizah. Za to simpatično, že tradicionalno pobudo so tudi letos poskrbele članice župnijskega sveta in skrbne mame birmancev. V imenu slovenske duhovnije v Gorici izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da smo doživeli to lepo slavje.
Nastop ansambla Lojzeta Hledeta na Koroškem
V soboto 16. maja je ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana nastopil na povabilo društva »Alpski klub - Obir« v Selah - Borovnici na Koroškem. V dvorani ob gostilni Trki je ob prisotnosti številnega občinstva pa tudi drugih gostov potekel najprej kulturni program, v katerem so poleg števerjanskega ansambla s krajšim koncertom nastopili še Obirski vižarji, mešani zbor iz Sel, Plazniška dekleta, družina Lipusch, moški zbor »Kralj Matjaž«. Sledila je plesna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Hledeta. Naj povemo še, da je ta ansambel v pevskem sestavu nastopil tudi na letošnji reviji Primorska poje in sicer v Piranu. - N. K.
Nagrajevanje učencev za cestno vzgojo
V soboto 23. maja je bilo na goriškem trgu Battisti vse živo mladeža goriških osnovnih šol. Vršilo se je namreč nagrajevanje zmagovalcev tečaja cestne vzgoje, ki ga je tudi letos priredila goriška občina in katerega se je udeležilo nad 600 šolarjev četrtih in petih razredov osnovnih šol. Nagrade je prejelo prvih dvajset uvrščenih in sicer bicikel in pokal.
Zelo dobro so se izkazali tudi otroci slovenskih osnovnih šol, ki so odnesli pet nagrad, od katerih tri so šle otrokom četrtega razreda štandreške šole »Fran Erjavec«, po ena pa šolama »France Bevk« in »Oton Župančič«.
Nagrade sta izročila goriški župan in odbornik za promet dr. Andrej Bratuž. Prisotne in vozila je blagoslovil msgr. Luigi Ristits.
Nove perspektive za slovensko skupnost v Italiji
Dileme slovenskega volivca danes
Pričujoče besedilo ni izraz določenega političnega stališča, niti noče biti političen dokument, ampak je prispevek in obenem vabilo za stvarno in odprto razpravo.
Ob splošni ugotovitvi, da se je politično-institucionalni okvir za Slovence v Italiji v zadnjem desetletju bistveno spremenil (manjša ali večja nenaklonjenost raznih političnih strank do Slovencev, ustanavljanje raznih odborov za »italijanstvo«, postopna razpršenost slovenskih glasov, občutek nemoči ob razlaščanju slovenske zemlje, kriza Enotne slovenske delegacije, parola »Boj za globalno zaščito« v tem trenutku ne zadošča več, neučinkovite in neperspektivne predstave tradicionalnih ustanov in njihovih glasnikov o kritičnem razvoju dogodkov), čutimo potrebo po novih kulturnih in politično-institucionalnih modelih.
Zato se nam zdi primemo, da povabimo k skupnemu omizju nekaj široko razgledanih intelektualcev, ki so sicer vraščeni v naši stvarnosti, a istočasno na tekočem s podobnimi trendi v Italiji, Sloveniji, Evropi.
Ti na podlagi svojih osebnih izkušenj in izhajajoč iz sredin, v katerih so dejav-
V cerkvi Srca Jezusovega v Gorici bo v petek 29. maja ob 20.30 oratorij
AMOR VINCIT Marijina skrivnost v podobi in glasbi
Avtor Avgust Ipavec; 400 izvajalcev; orkester RTV Ljubljana; zbori: »Maria Regina« z Dunaja, »Audite nova« iz Starancana, ter iz Slovenije: dekliški zbor (Tolmin, Ljubljana), mešani zbor (Tolmin, Most na Soči, Volče, Šturje, Ajdovščina, Budanje, Breznica, Brezje, Mengeš); moški zbor oktetov iz Mengša in Domžal. Solisti: Franjo Petrušanec - bariton, Neven Bela-marič - bariton, Irena Vremšak-Bar - sopran, Jurij Reja - tenor. Nastopi dramska skupina Kirchschlag, NO - Avstrija.
Mednarodni odbor za mir
ni, lahko sprožijo aktualno razpravo o novih motivacijah za politično aktivnost cele slovenske nacionalne skupnosti in o novih kulturnih in politično-institucionalnih modelih, ki si jih moramo omisliti za naš obstoj in nadaljnji razvoj.
V	razpravo bodo uvedli: sociolog D. Bratina, sociolog F. Clavora, pisatelj A. Rebula, časnikar M. Tavčar, slavist I. Verč.
Razprava je odprta vsakomur; posebno vabljeni politični in kulturni delavci ter izvoljeni predstavniki s Tržaškega, Goriškega in Videmskega.
Do sedaj so zagotovili svojo udeležbo: M. Špacapan, A. Sirk, I. Komel, I. Bratina, K. Humar, R. Frandolič, A. Rupel, K. Cernic, M. Rener, M. Primožič, P. Devetak, M. Terpin, A. Bratuž, I. Jevnikar, B. Brezigar, M. Sturm, D. Cotar, S. Bukovec, M. VValtritsch, K. Devetak, R. Dolhar, D. Legiša, D. Paulin, M. Brecelj, A. Lokar,
1.	Gradnik, N. Košuta.
Razprava bo 2. junija ob 20.30 v Kult. domu v Gorici. Vabita Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub (SMReKK) in Klub slovenskih univerzitetnih študentov (UNIFAX).
Ob odhodu »Pastirčka" oo oočitflico
Z osmo, tj. majsko številko je Pastirček zaključil letošnje šolsko leto; en mesec prej kot otroci je odšel na počitnice. Te si je po pravici zaslužil, saj je zvesto in točno spremljal otroke celo šolsko leto in jim pripravil knjigo, ki ima 228 strani brez platnic. To je pa že nekaj. Celo leto jih je zabaval s svojimi pripovedmi, zlasti tisto o Tomiju. Verjetno bo Tomi tudi prihodnje leto osrečeval svoje prijatelje, saj je že napovedal »pravljico o piščančku Zlatem puhku«. Gotovo ga bodo veseli, kot so bili veseli njegovih dosedanjih potegavščin.
Pa ne samo Tomi, tudi prispevki Zore Saksida so bili otrokom in tudi starejšim v zabavo.
Pastirček je tudi učil pisati in risati, razlagal je nedeljske evangelije, slovensko izražanje v športu. Pripovedoval je o slovenskih možeh in ženah. V zadnji številki npr. o koroški pesnici Milki Hartmanovi, ki je obhajala 85-letnico življenja. Poglavje zase je bila ilustrirana zgodba o Mar-celinu, ki se je z majsko številko zaključila. Primemo bi bilo, da bi Pastirček to zgodbo izdal v posebni knjižici in, če mogoče, v barvah, da bo bolj prikupna.
Med poučne sestavke spadajo tudi sprehodi po Krasu Eveline Pahor, ki je zaljubljena v Kras kot vsi Tržačani. Goričani smo manj zagledani vanj.
V	Pastirčku so bile nadalje pesmi, zlasti L. Šorlijeve in Z. Saksidove, legende, pravljice in veliko drobiža. Mislim pa, da zasluži Pastirček posebno mesto v našem mladinskem tisku zavoljo prispevkov otrok samih, oz. zaradi njih sodelovanja pri listu. Vzel sem v roke zadnjo številko in preštel: v njej je 32 pisemc in sestavkov, ki so jih prispevali otroci; urednica pa omenja, da so še drugi otroci posla-
li	svoje spise, a niso bili objavljeni iz raznih razlogov. Torej v eni sami številki se je nad 40 otrok oglasilo s svojimi spisi. Potem so tu še risbice. Pastirček jih je v zadnji številki objavil 17. Nekatere so kar čedne. Pravilno je uredništvo namenilo prispevkom otrok kar 8 strani. Tako je list še bolj njihov.
K sodelovanju otrok pri reviji spadajo tudi rešitve ugank. Vseh reševalcev v zadnji številki je bilo 170. če prištejemo 40 pisemc in pesmic, dobimo, da je pri majski številki aktivno sodelovalo nad 200 otrok. To gotovo ni malo in znači, da se je Pastirček med otroki udomačil, da ga imajo radi in zlasti še, da tudi katehetje in nekateri učitelji pri tem pomagajo, saj je znano, da otroci nimajo veliko lastnih pobud. So še premladi. To je videti tudi iz tega, da z nekaterih številčno dokaj močnih šol ni bilo celo leto skoro nobenega prispevka. Zato smemo reči, da je Pastirček skupno delo otrok, katehetov, učiteljev in seveda urednikov, ki list urejajo, da je iz leta v leto prikupnejši. Naj bi tako bilo še v prihodnje.
Nune France
6. Slike na zaslonu so skoraj vedno privlačne, a ne spoštujejo vedno družinskih vrednot. Vzbujajo želje po tem, kar vidimo, kar pa si sami ali družina ne moremo privoščiti.
7. TV ne sme ubijati v nas ljubezni do branja in razgovora.
8. TV ne sme biti prvi način razvedrila, saj jih družina in okolje nudita v izobilju.
9. Starejši ali mlajši, zasidrani pred zaslonom, ne nudijo več od svojih izkušenj in duhovnega bogastva mlajšim.
10. Vedi, da je za zaslonom vedno nekdo, ki ti hoče vsiliti svoje mišljenje.
OBVESTILA
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu
prireja za vzgojitelje niz predavanj o življenju v koloniji. Predavanja bodo na sedežu organizacije, ul. S. Nicolo 31/11 v dneh 28. maja, 3., S., 9. in 11. junija ob 17. uri.
V	cerkvi v Rojanu bo v nedeljo 31. maja pri maši po radiu ob 9. uri pel študentski zbor mariborske stolnice pod vodstvom Marjana Potočnika. Ob 11. uri bo zbor pel še v salezijanski cerkvi na Istrski ulici.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: A.
T., Gorica 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N. ob prvem obhajilu Helene, Patrika in Nikolaja 100.000 lir.
Za slovenske goriške skavte: N. N. 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: razni
291.000 lir.
Za novi tlak v cerkvi sv. Mihaela na Vrhu: N. N. za eno petino celotnega tlaka (skupni stroški so 3.000.000 lir); Z. D. 100.000; I. C. 100.000; M. G. 100.000; N. N.
100.000 lir.
Za obnovo Marijanlšča na Opčinah: N.
N., Breg v spomin pok. g. F. Štuheca SDB
15.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: žena Marija in hčerki Ada in Dorica ob četrti obletnici smrti Jožeta Žagarja 60.000; Ivana Keber 100.000; Katarina Kozman 70.000; M. O.
50.000 lir.
Za Marijin dom v Trstu, ul. Risorta 3:
sestra Marija v spomin na brata Romana Kenda 200.000 lir.
Za misijone: Marija Malnig 50.000; M. O.
50.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Podgora 100.000 lir. Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 31. maja do 6. junija 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Skriti dnevnik«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.10 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci. 15.00 Senjam beneške piesmi v Lješah. 17.30 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Lado Premru. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček - Janez Bitenc: Srečanje z novo pesmico. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Tržaški oktet v Kult. domu v Trstu. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Tržaški oktet v Kult. domu v Trstu. 18.00 L. Morandini: »Iorjeve blodnje«. Dramska pesnitev.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 O razvoju filma v Sloveniji; opoldanska rubrika.
13.20 Primorska poje. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Dirigent in skladatelj Bogomir Leskovic. 18.00 Kulturni in družbeni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jezik; film, kultura, realnost. 14.10 Otrok in šola. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ženski zbor Vrhnika in PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane.
18.00 Zgodbe Lipeta Kosca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Hiša in vrt; od Mont Blanca do prostega plezanja.
13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik.
14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma.
16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ženski zbor Skladatelj Ipavci iz Šentjurja pri Celju in mešani zbor Svoboda iz Šoštanja. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka; oddaja iz Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Naš lepi okrogli svet«. 14.30 Klepet ob glasbi. 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Uršič: »Franc in njegovi«. Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst
sporoča svojim članom, da bo maša za edinost v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v ponedeljek 1. junija ob 17.30. Sledi prikaz diapozitivov.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V Katoliški knjigarni v Gorici bo v sredo 3. junija ob 17.30 predstavitev nove številke revije
»GLAS KOROTANA«
Predstavila jo bosta izdajatelj p. Ivan Tomažič z Dunaja in prof. dr. Jožko Šavli iz Gorice. - Vabi Katoliška knjigarna.
Zveza slovenske katoliške prosvete priredi v četrtek 11. junija ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici
skupno zaključno prireditev GLASBENIH ŠOL
iz Doberdoba, Jamelj, Krmina, Gorice, Štandreža in števerjana.
Deset pravil za gledalca televizije
1. Televizor ni kot druga oprema v stanovanju, zato ga je treba uporabljati po malem In previdno.
2. Človek ali družina ne živi samo od TV.
3. Otroci naj ne gledajo sami TV, potrebni so jim odrasli, da presodijo oddaje.
4. Neprestano menjavanje kanalov ovira, da bi se poglobili v to, kar vidimo.
5. Nedostojnosti In neslanosti so obsojanja vredne tudi na zaslonu in jih je treba odklanjati.
PD »ŠTANDREŽ« prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota, 30. maja
20.00 odprtje in prosta zabava
Nedelja, 31. maja
16.00 slikarski ex tempore
19.00 nastop štandreške baletne in ritmične skupine. Nato prosta zabava
Sobota, 6. junija
20.00 prosta zabava
Nedelja, 7. junija
19.00 nagrajevanje ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora »Rupa-Peč« in veseloigra
»ZDRAVA PAMET« v izvedbi članov PD »Štandrež«; sledi prosta zabava.
Na voljo odlični šparglji, domača pijača in jedača. Za ples igrata ansambla »Prijatelji« in »Harmony«.