Savinjske
Pogovor z Alešem Ilcem, predsednikom uprave Mednarodnega trgovskega podjetja Kovinotehna d.d.
Stran 11-12
Šlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713250
m
A VTODEU (^)
mONROET
amortizerji /
Letnik 2, št. 43, 4. 12. 1996
Cena 150 SIT
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
OEVETKA'
ŠPORTNA TRGOVINA POLZELA
PRAZNIČNI POPUST
MKE
copati že za 7.970,00 HEMMM
copati že za 6.920,00 CdDNVEIKSE
copati že za 5.990,00
BUNDE TRESPASS -VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE!
COnVERSE
^asics
RUSSELL ATM L ETI C
I (J-S-A.
Odprto: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00 sob. 8.00 - 13.00
\ .
• •
termotehnika
KRONOVSEK tel&fax: 063/702 247
OBČINSKA KNJIŽNICA
CELJE
Muzejski trg Ha 3000 CELJE
(PRENOČIŠČA PR! ZAJCU - VELENJE)
•VAS
GRUČA.
TRGOVINA
& ELEKTROSERVIS
Tel./Fax. 063 /831-203 Hofbauerjeva 2 3330 MOZIRJE
Uinkiia.
IACK Sl DECKER ITbosch Iskra 1]
RIDGIP\SymTCnfeiTiT^^
Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 23.00
petek, sobota od 8.30 do 2.00 zjutraj nedelja od 8.30 do 18.00
Za Vas vsak dan: - dnevno sveže malice in kosila
- nedeljska kosila
- aia card
VaBimo fte na jpreAmp&lkflm §ify(£$itirMPm](g m novoletni
Informacije in rezervacije na tel.: 063/856-827, fax: 063/861-671
OPEL-©- AVTOHIŠA JAKOPEC
POOBLAŠČEN SERVIS - PRODAJA VOZIL
IZKORISTITE (IGODNOSTIV MESECU DECEMBRU!
%
FKONTERA
popust
5000 DEM .
manM ^
popust
2000 DEM
S $
MTTIM EN CdDMA
popust
500 - 1500 DEM
KUB&fF M LEAHMOi QO g Life
Avtoličarska in avtokleparska dela ter originalni rezervni deli!
Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975 in 0609/643-883 Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909
f
GOLDING
GOSTINSTVO-TURIZEM p.o., ŽALEC
\y
% 'l/toiti to MM Mi (a ftoMb U uetotje. Hudi (a dneh
toto ‘Vam m uAtfo % jetfo, mm Mfanete ^dvzoi in toecni tudi Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož, Kovinotehna in z vsemi, ki prihajajo).
> Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic,
ki ste jih pridobili za certifikate (Lek, Krka, Cetis, Pivovarna Laško...)
> Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank.
Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111.
Veselimo se sodelovanja z vami!
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249
VAM V NOVEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA
- za a vista vloge, vezave nad 15 dni, nad 31 dni, nad 90 dni, nad 6 mesecev in nad 1 letom
OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ
Savinjske
PRENOVLJENA BLAGOVNICA SAVINJA V MOZIRJU
V petek, 22. novembra, so v Mozirju odprli prenovljeno blagovnico Savinja podjetja Savinja Mozirje. Kljub slabemu vremenu se je na otvoritvi blagovnice zbrala množica ljudi, ki so bili z novim izgledom in razširjeno ponudbo vidno zadovoljni.
Kolektiv blagovnice Savinja z direktorjem Savinje g. Gregorjem Verbučem na otvoritvi prenovljene samopostrežne. Foto: S. J.
Trgovsko podjetje Savinja Mozirje si je za cilj zastavilo kupcem ponuditi kvalitetno in pestro izbiro blaga v tako urejenih prodajalnah, da bodo kupcem čim bolj prijazne.
Blagovnico Savinja v Mozirju so obnavljali tri tedne, nanjo pa so se
ZNAMKE IN KOVANCI
Zavod za kulturo Žalec in Filatelistično društvo Žalec sta v ponedeljek, 2. decembra, pripravila odprtje razstave znamk in kovancev, posvečene obletnici Prešernovega rojstva in peti obletnici samostojnosti Republike Slo\>enije.
Filatelistično društvo Žalec letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Članstvo društva se na žalost bistveno ne spreminja, čeprav si društm želi pritegniti tudi mlajše filateliste. V 30-ih letih dela so žalski filatelisti dosegli mnogo uspehov, čeprav je bilo društvo večkrat v finančni stiski. Predsedniki in tajniki društva so v preteklih 30-ih
letih biti: Matija Meznarič, Jože Rasiemz, Ivan Rak, Vojko Vučcr, Dominik Vrbič, Vinko Virt, Tine Vučer in Štefan Žafran.
Razstavo znamk in kovancev si bo v Občinski matični knjižnici Žalec moč ogledati do ponedeljka, 9. decembra.
TALIJA M.
pripravljali tri mesece. Med prenavljanjem je bila blagovnica ves čas, razen dveh dni, odprta.
“Za prenovo blagovnice Savinja v Mozirju smo se odločili predvsem zaradi iztrošenosti opreme, saj je bila hladilno-zamrzovalna tehnika potrebna že precej popravil, vitrin in skrinj pa je bilo premalo. Prav tako smo v obnovi blagovnice Savinja videli možnost pomembnega povečanja prodajnega prostora, ki je zdaj kar za tretjino večji, kot je bil pred prenovo,” je dejal Gregor Verbuč, direktor trgovskega podjetja Savinja Mozirje. “Razvoj
trgovine je zelo hiter, mi pa se mu skušamo kar najbolje prilagajati in našim kupcem ponuditi vse tisto, po kar so včasih hodili v Trst, Celovec in drugam preko meje. Ker skušamo kupcem ugoditi tako z opremljenostjo in izgledom trgovin kot tudi s kakovostnimi izdelki in ugodnimi cenami, mislim, da skoraj ni več razlike med našo blagovnico in podobnimi trgovinami v tujini. V naših trgovinah je tudi mogoče dobiti izdelke, ki jih kje drugje nimajo.”
Prenovljena blagovnica Savinja obsega preko 500 m2 prodajne površine, v njej pa so delikatesni oddelek, kotiček za male živali, program zamrznjenih živil, oddelek z bio hrano ter nov, samopostrežni način izbire sadja in zelenjave. Prav na tem oddelku, ki je med kupci vzbudil veliko zanimanja, ponujajo več kot 40 vrst svežega sadja in zelenjave. V obnovo blagovnice je podjetje Savinja Mozirje vložilo okrog 28 milijonov tolarjev.
“Današnji velik obisk prenovljene blagovnice gotovo dokazuje, da Mozirčani takšno blagovnico potrebujejo,” meni direktor Gregor Verbuč. “Blagovnica Savinja je bila že pred obnovo velika, v njej pa je bila pestra izbira artiklov. Marsikdoje rekel, da je na področju od Žalca do Logarske doline tu največja trgovina in največja izbira. Mozirčani so sami spremljali obnovo, mi pa smo krajane iz ožje in širše okolice osebno povabili v prenovljeno blagovnico Savinja.” Ob načrtovanju prenove blagovnice Savinja so v trgovskem podjetju Savinja Mozirje izdelali ekonomski elaborat, v katerem so načrtovali določeno povečanje prometa. S tem naj bi se investicija v obnovo blagovnice povrnila v treh do štirih letih.
“Letos smo že prenovili štiri
Množica zadovoljnih kupcev ob naložbe.
otvoritvi potrjuje pravilnost
Na zelenem oddelku vsak dan sveže sadje in zelenjava.
trgovine, v glavnem prehrambene,” je dejal Gregor Verbuč. “Načrtujemo, da bomo morda že v naslednjem letu prenovili vse naše trgovine. Stroškovno največje obnovitve smo opravili letos, prihodnje leto pa bo šlo bolj za menjavo opreme. Do konca tisočletja želimo izvesti tudi dva velika projekta. Eden bo izgradnja nove bencinske črpalke v Nazaijih, v kar bomo investirali preko milijon DEM. Nekaj pa moramo storiti tudi na področju tehnike in gradbenih materialov.” “Podjetje Savinja Mozirje o-gromno naredi tudi za obnovo kraja ter za vso zgornjo Savinjsko dolino, saj tudi tam obnavlja svoje trgovine. Obnovljene trgovine pa pritegnejo več kupcev in investitorjev, kar je v pomoč gospodarskemu in turističnemu razvoju vsakega kraja,” je ob otvoritvi prenovljene blagovnice dejal Jakob Presečnik, župan občine Mozirje. “Mozirčani predvsem želimo obnoviti mozirski trg; letos delamo predvsem na projektni dokumentaciji, v naslednjih letih pa bo verjetno prišlo do realizacije obnove trga. V trškemu jedru Mozirja bi radi predvsem oblikovali trgovsko, turistično in gostinsko dejavnost. K temu obnova blagovnice Savinja veliko pripomore. Sama ureditev trga brez ustreznih lokalov in trgovin bi bila namreč brez pomena, saj bi našim krajanom in drugim obiskovalcem Mozirja radi ponudili trški prostor, kjer bi lahko posedeli, se družili in tudi nakupovali.”
NATAŠA VERČ
Ob otvoritvi prenovljene blagovnice Savinja v Mozirju je vse presenetil velik obisk kupcev, ki so bili s prenovljeno prodajalno zadovoljni.
MARINKA ŽUNTER, Mozirje: “Zelo pozitivno je. Všeč mi je, saj je večja, pregledna. Takšno trgovino smo potrebovali."
Marta KOPUŠAR Mozirje: Sem redna stranka in lahko rečem, da vidim kar precejšnjo razliko med blagovnico prej in zdaj. Zdaj so zaloge večje in dosti večji pa je tudi prostor. Z novo trgovino sem zelo zadovoljna. ”
SLAVICA POZNIČ, poslovodkinja v blagovnici Savinja: “Ob ot\>oritvi so mi privrele solze v oči, tako sem bila ganjena. Ves čas prenove Prodajalke delale v slabših pogojih, prav tako pa so kupci kupovali slabših razmerah. Vendar smo t vsi potrpežljivi in zdaj vidim, da jc le res Izplačalo. Današnji velik obisk Prenovljene veleblagovnice nam Pomeni veliko priznanje in upamo, da nas bo tudi v prihodnje obiskalo toliko zadovoljnih strank.”
v
bili
VSE ZA OTROKA, OD PLENICE DO ČEVELJCEV
Družinsko podjetje Gabrijele in Antona Petka “Pega” TMT proizvaja in prodaja otroška oblačila ter dodatke. Avgusta 1994 so odprli trgovino v Mozirju, ko pa so ugotovili, da lahko obe zaposleni, sicer trgovki, opravljata tudi delo šivilje, so se lani odločili pričeti z lastno proizvodnjo. Prostore so si poiskali v Gomilskem 85, na poti proti Grajski vasi, nedavno pa so v sklopu proizvodnje odprli še eno trgovino. Nekaj več o njihovi dejavnosti in ponudbi nam je povedal Anton Petek.
“Pri nas je poudarek predvsem na kvaliteti lastne proizvodnje, ne pa toliko na kvantiteti, kot je to primer pri nekaterih, bolj konfekcijsko usmerjenih podjetjih. Prej bi rekel, da je naša dejavnost bolj obrtna kot industrijska,” pove Anton Petek. “Med artikli, ki jih proizvajamo, bi izpostavil predvsem otroške trenirke do številke šest, pa otroško konfekcijo za dojenčke, bodije, majčke, kapice in različne dodatke iz pliša ter bombaža. Povedati pa moram, da uporabljamo samo materiale slovenskega porekla, saj smo v praksi ugotovili, da se domači proizvodi bolje prodajajo. Mere naših izdelkov ustrezajo evropskim standardom, pri proizvodnji pa navdih črpamo iz tuje literature, predvsem pa iz izvirnih idej naših delavk.
Prav tako se trudimo biti raznoliki, zato izdelke spreminjamo iz serije do serije. Kroj sicer ostaja bolj ali manj isti, spreminjamo pa barve, nekatere linije in seveda motive, saj poskušamo iti v korak s časom. Kot zanimivost naj povem, da modra in rožnata barva nista več povsem prevladujoči pri oblačilih dojenčkov, starši radi izberejo kaj bolj pisanega, na primer zeleno, oranžno ali vijolično opravo otrok, mi pa v proizvodnji sledimo tudi modnim barvam. Ljudje se namreč hitro zasičijo monotone enakosti, zato se radi v svojo ponudbo vnesemo spremembe in pestrost,” razloži Anton Petek.
Podjetje “Pega” TMT ima v svoji proizvodnji 31 različnih artiklov, na policah njihovih dveh trgovin pa jih je najti kakšnih petsto. Specializirani so namreč za oblačila in vse vrste dodatkov za otroke do sedmega leta starosti, zato poleg izdelkov lastne proizvonje ponujajo še igrače, pisarniški material, vse za šolo, pripomočke za hranjenje in nego dojenčka, posteljice, stajice, hojice, dude in še marsikaj bi se našlo. Poslovne partnerje imajo iz cele Slovenije, njihove izdelke pa je mogoče kupiti tudi v celjski trgovini Metro.
Blago imajo na zalogi, čeprav pa trenutno delajo bolj za sprotne potrebe in ne nameravajo odpirati novih izpostav podjetja. Zaradi povpraševanja se ukvarjajo tudi z veleprodajo za druge trgovine in delajo za pet takšnih naročnikov. Podjetje ima pet zaposlenih, vendar Anton Petek navkljub velikim stroškom, ki jih zahteva ureditev novih prostorov, vseeno vidi možnost, da bi v bodoče zaposlili še kakšne štiri šivilje. Svoje izdelke bodo kmalu lahko predstavili tudi v katalogu, poskušali pa bodo biti prisotni tudi na spomladanskem sejmu “Vse za otroka“ v Celju in
morda še na vsakoletnem celjskem Mednarodnem obrtnem sejmu. Njihove cene so konkurenčne, veliko pa dajo tudi na prijaznost in usposobljenost trgovcev. Kupcem nudijo možnost plačila na več čekov ali zamik čeka za 30 dni, v prid pa jim je tudi urejen parkirni prostor poleg prostorov trgovine.
Obiščete jih lahko vsak delavnik med 9. in 17. uro, ob sobotah pa so vam na voljo od 8. do 12. ure. Anton Petek pravi, da so se z igračkami in oblačilci dobro pripravili tudi za prihajajoče praznike. D. S.
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
UNIVERZUM d.o.o.
MARIBORSKA 68, CELJE, TEL.: 063/ 412-076 (Stara prodajalna Emo posode)
UNIVERZUM trgovina presenečenj Vas ponovno vabi!
Nudimo Vam:
<=> veliko izbiro snežnih verig <=> ANTIFRIZ
(3 l)
=> OLJE CASTROL (5 l)
=> podložene A VTOPRE V LE KE od CTS°SSX[Dc(iD^I> naprej m vse vrste akumulatorjev za osebne avtomobile Že od CT^(ilXB¥B^> naprej => in ostale rezervne dele za motorna kolesa THOMAS, PIAGGIO => avtodele FIAT, LADA, ŠKODA => SUPER CENE za MAKI BRILE za armature
»ABIVMMMA mmMM VELIKIM
mamjmsja univekzum ceije.
M SILVESTROVANJE V GOSTIŠČE AS
Gostišče AS s Prenočišči pri Zajcu je velik in prijazen objekt, ki stoji tik ob regionalni cesti med Velenjem in Celjem, na Celjski cesti 43 v Velenju.
Prijeten ambient in dobra hrana vračajo
“Gostišče AS obratuje v okviru našega zasebnega podjetja Hit, d.o.o.,” je povedala lastnica, Andreja Pak - Likavec. “V gostiš-
V Gostišču AS se že pripravljajo na silvestrovanje in na novoletni ples.
Silvesterski meni bo bogat, saj bo nudil aperitiv AS, obloženega lososa s kaviarjem, govejo juho z rezanci, svinjsko pečenko z rožmarinom, puranji “Orly” zrezek, dušeni rostbief v kapmi omaki, zelenjavni riž, pražen krompir, krompirjeve ocvrtke, sestavljeno solato, rezine presenečenja in sarmo s krompirjem v kosih. 7.a prijetno vzdušje in show program bo poskrbel ansambel Celjskih 5, poleg tega pa bodo v Gostišču AS za veselo pričakovanje novega leta pripravili še ognjemet, srečolov in polnočno presenečenje. Cena silvestrovanja v Gostišču AS je 4.200 SIT po osebi, zaželjene pa so rezervacije na telefon 063/856-827.
Novoletni ples z večerjo se bo pričel 1. januarja po 20. uri. Meni bo obsegal aperitiv AS, govejo juho z rezanci, svinjsko ribico s šampinjoni, puranji zrezek po mlinarsko, pečen krompir, krompirjeve krokete in zelenjavni riž kot priloge, nato pa še rezine presenečenja. Za prijetno vzdušje in show program bo poskrbel ansambel Stanka Mikale. Cena novoletnega plesa in večerje je 1.600 SIT po osebi, prav tako pa so zaželjene rezervacije.
- zadovoljni gostje, ki se radi Foto: S. J.
ču je osem redno zaposlenih, v restavraciji pa je piribližno 220 sedežev. To je velik prostor, zato v njem pripravljamo tudi razna slavja za večje skupine. Z obiskom smo zadovoljni, saj imamo zlasti ob petkih, sobotah in nedeljah polno zasedenost in so takrat potrebne rezervacije.”
Da bi bilo gostom čim bolj prijetno, vsak petek in soboto poskrbijo za živo glasbo, zlasti iz zvrsti evergreenov in zabavne glasbe. Ob glasbi je mogoče tudi zaplesati. Da pa bodo večeri v Gostišču AS še bolj zanimivi, bodo v prihodnje prirejali tudi srečanja z znanimi osebnosti, kot so priznani slikarji in pisatelji.
V Gostišču AS so si že pridobili stalne goste, ki se večkrat vračajo. Med njimi je veliko poslovnežev, na sploh pa so med gosti mladi in tisti srednjih let. Privabijo jih odlična postrežba, prijeten ambi-jent, prijazno vzdušje in seveda bogata izbira jedi, ki so skrbno pripravljene in vselej sveže.
“Naša kuhinja je res internacionalna, saj ponujamo ribje specialitete, divjačino, jedi z žara in ražnja, vegetarijanske specialitete, svoje hišne specialitete ter sladice, ki jih pečemo sami,” je dejala Andreja Pak -Likavec. “Da pa bi bila naša ponudba jedi še pestrejša, se trudimo vsak mesec pripraviti specialitete kuhinj, ki so v naši okolici morda nekoliko manj poznane. Priredili smo že dneve prekmurske kuhinje in dneve dalmatinske kuhinje. Za primerno vzdušje poskrbimo tudi s primerno glasbo.”
Kuhar Ivo Grofelnik še posebej priporoča steak AS, ploščo AS, izvrstno prekmursko gibanico ter seveda palačinke Vroče ljubezni s sladoledom in višnjevim prelivom, ki so le eno izmed presenečenj in hišnih specialitet Gostišča AS. Le-to je tudi eno izmed redkih gostišč, ki ima tako bogato ponudbo jedi za vegetarijance.
K dobri hrani pa seveda sodi tudi izbrano vino. “Trenutno ponujamo 35 vrst buteljčnih vin in šampanjcev iz Ijutomersko-ormoškega okoliša, z Radgonsko-kapelskih goric, iz mariborskega okoliša in iz Primorja,” je dejal
Danijel Grudnik, šef strežbe. “K vsaki jedi priporočamo ustrezno vino, seveda pa je izbira odvisna od okusa gosta. Ponujanje buteljčnih vin je precej delikatno, saj veliko gostov izbiro prepusti natakarju.”
Gostišče AS vabi na malice, kosila, nedeljska kosila in večje svečanosti od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 23.00, v petek in soboto od 8.30 do 2.00 naslednje jutro ter v nedeljo od 8.30 do 18.00.
Še zlasti ob petkih, sobotah in nedeljah ter za večja slavja so zaželjene rezervacije na telefon: 063/856-827.
Andreja Pak - Likavec pa že misli na prihodnost, saj meni, da se je potrebno vedno razvijati in nikdar mirovati.
Izrazila je tudi upanje, da se bodo v prihodnje velenjski gostinci in drugi turistični delavci tesneje povezali, saj so v preteklem mesecu dobili turistično pisarno. Ta bo morda pospešila razvoj turizma v Velenju.
NATAŠA VERK
Prijetno in sproščujoče ob glasbi v lokalu.
Foto: S. J.
A
CITROEN
Avto hiša KOS
Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 701 060
NISSAN
AVTOHISA KOS, POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL NISSAN, VAM S PONOSOM PREDSTAVLJA NOVO NISSAN PRIMERO Z VSEMI NOVOSTMI! CENA VOZILA ŽE OD 29.400 DEM. Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med konkurenti!
NISSAN ALMERA že od 22.990 DEM.
PRI NAKUPU ALMERE VAM POKLANJAMO ZIMSKE GUME GOODYEAR.
NA ZALOGI NOVO VOZILO CITROEN XANTIA 1.61,
MET. BARVA, CENT. ZAKLEPANJE IN KLIMA NAPRAVA.
______ Na zaIocI rudi RAblitsa voziU! ____ ____
AVTOHIŠA KOS JE VSEMU KOS!
Pogovor z Alešem Ilcem, predsednikom uprave Mednarodnega trgovskega podjetja Kovinotehna, d.d.:
mM n m litnk aur
Aleš Ilc, predsednik uprave Kovinotehne, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil v Službi družbenega knjigovodstva v finančni kontroli oziroma v finančni inšpekciji, kasneje pa v Javnih skladiščih, kjer je opravljal tudi sodno prakso. Takrat se je pričela organizacija regionalnih zbornic in Aleš Ilc je prevzel konstituiranje celjske regionalne zbornice, pod katero je takrat spadala tudi velenjska regija. Leta 1978 se je Priključil Občinskemu komiteju Zveze komunistov kot izvršni sekretar za področje gospodarstva. Delal je na sanaciji nekaterih Večjih podjetij, nato pa je bil do leta 1982 partijski sekretar. Po letu 1982 je Aleš Ilc delal v Kovinotehni, kjer je postal generalni direktor, hkrati pa je bil še osem mesecev član sanacijske ekipe v podjetju Gorenje TGO - Tovarna gospodinjske opreme. Po letu 1983 je Aleš Ilc svojo profesionalno kariero posvetil samo Podjetju Kovinotehna.
Aleš Ilc: “Maloprodajo širimo tudi izven meja Slovenije.” Foto: S. J.
Osnovni dejavnosti Kovinotehne sta grosizem in maloprodaja poleg teh pa imamo še celo vrsto spremljajočih dejavnosti.
so tako imenovane servisne ejavnosti, finance, inženiring na področju izvajanja investicijskih del v tujini ter v socialnem Programu šolstva in zdravstva v loveniji. Poleg tega so tu še 'nančne usluge, saj so pri rgovini tako velikega obsega, je Kovinotehna, finance eoen bistvenih in najpomemb-
nejših delov. Potem so tu še skladišča, kjer opravljamo poleg dela za svoje potrebe tudi storitve za tretje osebe.
Glede na to, da je Slovenija izredno majhen trg, se je treba bolj specializirati oziroma foku-sirati na posamezne dejavnosti. V Kovinotehni se predvsem osredotočamo na področje maloprodaje, ki jo širimo izven meja Slovenije. V grosizmu zmanjšujemo obseg posameznih blagovnih skupin, s katerimi se
ukvarjamo in jih razvijamo v globino. To pomeni, da v posameznih blagovnih skupinah, za katere smo se odločili, ponujamo čim več asortimanov. Teh skupin je sedaj šest, v vseh pa želimo biti prvi ali drugi kot lokalni trgovec. Naša edina konkurenca na tem področju je v Sloveniji pravzaprav Merkur, vse ostale slovenske tehnične trgovine pa so na bistveno nižjem nivoju. To še zlasti velja, odkar smo konkurenčno Jeklo-tehno kupili in jo vključili v naš poslovni sistem."
“Ali vas je izguba trga na območju nekdanje Jugoslavije močno prizadela?”
“Prav gotovo. Izredno malo gospodarstev, ki je čez noč izgubilo 50 do 60 odstotkov svoje tržne menjave, vseeno preživi. Mislim, da je nekaj slovenskih podjetij - predvsem tista, ki so bila orientirana v izvoz - dokazalo, da lahko opravijo prestrukturiranje in preusmerijo izpadli izvoz drugam. To smo v glavnem podjetja, ki smo preživela in smo prehod opravila z mehkimi variantami, torej z iskanjem kompromisov, ne pa z masovnimi odpuščanji zaposlenih.
Zdaj so v modi srednja in mala podjetja, vendar v njih ni razvoja in mislim, da bo to ena izmed strateških razvojnih problematik Slovenije. Mala in srednja podjetja so izključno le posnemovalci, niso pa nosilci lastnega razvoja in tehnologije. To vodi v dolgoročno podrejenost Slovenije z izjemo morda farmacevtske industrije - kot svetel primer lahko izpostavim podjetje Rotomatika, d.o.o., iz Idrije, ki je nosilec lastne tehnologije. Takšnih podjetij je v Sloveniji malo, kar mislim, da je eden od razvojnih problemov, s katerim se mora in se bo morala tudi v prihodnosti soočiti Slovenija."
“Ali ste torej zagovornik velikih podjetij in nasprotnik njihove drobitve?”
“Sem zagovornik normalne strukture gospodarstva z velikimi, srednjimi in malimi podjetji. Mislim, da v svetu ni gospodarstva, ki bi imelo samo mala in srednja podjetja. Ne vem, zakaj bi bila pri tem Slovenija izjema.”
“Na katere tuje trge ste se preusmerili ob izgubi trga v nekdanji Jugoslaviji?”
“Naši največji partnerji so Italija, Avtrija in Nemčija. Poleg
tega smo prisotni tudi v deželah CEFTE, še posebej na Češkem, saj Kovinotehna veliko posluje s črno metalurgijo. Sodelujemo tudi z deželami nekdanje Sovjetske zveze, zlasti z deželami v evropskem delu tega področja. Krog pa je nekako logično zaključen z našim sodelovanjem s Turčijo, preko katere si želimo sodelovati z južnimi republikami nekdanje Sovjetske zveze, ki se bodo tako ali drugače navezale na Turčijo. Ta namreč postaja velika regionalna politična, ekonomska in vojaška sila.
V svoji razvojni strategiji in viziji smo se dovolj jasno opredelili in prešteli naše naravne resurse. Vidimo, da je eden izmed ključnih omejitvenih faktorjev kadrovski potencial. Delovna sila znotraj Slovenije je zelo slabo mobilna, saj se ljudje niso pripravljeni voziti v službo, še manj pa so pripravljeni iti delat v tujino. Pritožujejo se nad slabimi plačami ter slabimi pogoji dela in življenja, za 5000 dolarjev pa niso pripravljeni iti na delo v tujino. To je eden izmed zaviralnih faktorjev, vendar nad tem ne gre obupovati, pač pa se je treba s tem pač sprijazniti. Slovenci smo se pač navajeni gibati v okolici do 600 kilometrov za dan ali dva, več pa že težko prenesemo."
“V zadnjem času je Kovinotehna odprla precej novih trgovin tako v Sloveniji kot tudi v tujini.”
“V svetu je v maloprodaji trend zmanjševanja števila prodajnih mest, močno pa se povečuje število kvadratnih metrov prodajnih površin. Zaradi tega se je Kovinotehna odločila samo za večje prodajne centre, predvsem, ker nam tu privatna iniciativa in privatni kapital ne moreta konkurirati, saj je v večje prodajne centre potrebno vlagati bistveno več denarja. Smatramo, da smo z otvoritvijo prodajnega centra v Ljubljani in februarja še v Velenju osnovni investicijski ciklus v Sloveniji zaključili.
Prodajni centri v Sloveniji so bolj namenjeni široki potrošnji.
Naši prodajni centri na področju nekdanje Jugoslavije in nekdanje Sovjetske zveze pa so orientirani bolj na profesionalne kupce. To so obrtniki, montažerji in razna gradbena podjetja, ki zavzemajo približno 70 odstotkov naše prodaje,
klasični maloprodaji pa v tujini namenjamo okrog 30 odstotkov. Mislim, da bo tudi razvoj v Sloveniji, kjer so prodajni centri bolj orientirani na individualnega kupca, šel v tej smeri ločitve hobby in profesionalnega programa. V Sloveniji zaenkrat oboje še ponujamo mešano.
Na področju nekdanje Sovjetske zveze načrtujemo tudi v prihodnje odprtje še nekaj velikih trgovskih centrov, v Sloveniji pa smo investicijski ciklus zaključili. Če se bo
pojavila še kakšna ugodna lokacija, bomo dali absolutno prednost Ljubljani, saj ta v tem trenutku predstavlja okrog 60, po nekaterih raziskavah pa celo okrog 70 odstotkov kupne moči Slovenije."
“Kako bi ocenili stanje gospodarstva na Celjskem?”
“Celjska regija in v njej še
zlasti Celje je bilo naklonjeno tradicionalni industriji, ki je z izgubo trga nekdanje Jugoslavije ogromno izgubila. Povsod, kjer je bil delež izvoza relativno majhen, so nastali veliki problemi, saj smo si z jugoslovanskim trgom ustvarjali ekstra dobičke, ki jih zdaj ni več
mogoče ustvarjati. Po osamosvojitvi je Slovenija relativno hitro postala popolnoma ekonomsko odprta država brez
kakršnih koli zaščit, po asociacijskem sporazumu pa bomo še bistveno bolj odprti in začel se bo drugi ciklus težav v proizvodnjih organizacijah. To bodo občutila vsa podjetja, ki so manj kot 50-odstotno naravnana v izvoz.”
“Kako je potekalo lastninjenje v Kovinotehni?”
“Prvo lastninjenje Kovinotehne je bilo opravljeno po Markovičevem zakonu, ko je bilo olastninjenih preko 30 odstotkov podjetja. Vmes je bila opravljena še dokapitalizacija v višini 7 milijonov DEM s strani naših poslovnih partnerjev. Po slovenski zakonodaji o privatizaciji se je olastninilo 70 odstotkov podjetja. Ta proces smo zaključili v letošnjem letu in se takoj uvrstili na borzo. Bistvene razlike s preteklim časom ne vidimo, saj smo vseskozi navajeni, da se opiramo na lastne sile.
Naš model lastninjenja je bil kombinacija internega odkupa in javnega razpisa. Zaključitev lastninjenja nam pomeni veliko razbremenitev naših strokovnih služb, ki so se s tem ukvarjale dve leti. Zdaj se spet lahko posvečajo dejanskim in realnim problemom, torej kontaktiranju z okolico, z našimi kupci, ne pa več ukvarjanju s samim seboj. Strinjam se s tistimi
kritiki, ki trdijo, da bi moral proces lastninjenja teči hitreje. Začel se je uporabljati neekonomski kriterij pravičnosti privatizacije, čeprav privatizacija s pravičnostjo nima nič skupnega. Pravičnost ni ekonomska kategorija. Ko se bo ta faza privatizacije končala, se bo pričela tista prava privatizacija,
nastaja izredno velika kolekcija slik in nekaj plastik. Po oceni umetnostnih kritikov je to ena največjih zbirk evropske sodobne umetnosti v Evropi.
Z Ministrstvom za kulturo se dogovarjamo, da bi del naših skladišč, ki so na Mariborski 17 v Celju in so pod spomeniškim varstvom, mi pa jih dolgoročno
“Še naprej bomo podpirali umetnost in šport.” Foto: S. J.
torej dejanski nakup in vlaganje denarja, ko razne transakcije in spolitiziranost ne bodo imele več moči.
S pravo privatizacijo, ki se zdaj šele začenja, se bo tudi nadaljeval proces razslojevanja v Sloveniji, zaradi česar bo v družbi prišlo do določenih napetosti, še posebej, če upoštevamo znano slovensko nevoščljivost. Če želimo biti sestavni del Evrope, se bomo morali navaditi na bogate ljudi." “Kovinotehna podpira umetnost in šport. Kako na to reagirajo zaposleni v podjetju?”
“Podjetje, ki kraju nič ne da, ne opravlja svojega poslanstva, saj mora biti vsaka organizacija odprt sistem. Tudi naša strategija je, da se začne naša organizacija odpirati.
Dolgoročno se Kovinotehna nesporno usmerja k podpori kulture. Skoraj 10 let smo že sponzorji Mednarodnih slikarskih tednov. Pri teh sodeluje šest vrhunskih galerij iz Evrope, ki določijo umetnike, kateri pridejo na slikarske tedne. Istočasno s slikarskimi tedni
ne rabimo več, preuredili v center evropske sodobne umetnosti. Hkrati bi uredili še deponijo kalupov, saj za celo vrsto vrhunskih slovenskih umetnin kalupi niso spravljeni na enem mestu, zato jih je veliko že propadlo.
Kot dolgoletnega športnega delavca me je h košarkarskemu klubu Kovinotehna Savinjska Polzela pritegnil predvsem izredno velik entuziazem in nepo-
kvarjenost glede profesionalizma, ki je pri nekaterih drugih klubih že prisotna. Ljudje, ki delajo v klubu in trener Boris Zrinski delajo zelo kvalitetno, kar kažejo tudi rezultati kluba. Tudi krajani kažejo veliko pripadnost klubu.
Pred tremi leti, ko smo se odločili za sponzoriranje košarke, vsi v podjetju niso bili navdušeni nad temi našimi odločitvami. Zdaj je drugače, saj Kovinotehna Savinjska Polzela dosega dobre rezultate, uvrstila se je v evropski pokal in je nesporno drugi klub v Sloveniji-
Mislim, da bomo s sponzoriranjem kluba še nadaljevali, smo pa vedno selektivni pri odločitvah, koga bomo sponzorirali-Ker gospodarska kriza v Sloveniji vedno večja, so tudi želje po sponzorstvih vedno večje, vsem pa ni mogoče ugoditi.
Sponzoriranju namenjamo sredstva, ki so namenjena propagandi."
“Vaš slogan 'Nemogoče je mogoče’ je znan verjetno vsakemu Slovencu. Kako ste prišli do njega in zakaj ste se odločili zanj?”
“Nemogoče je mogoče je slogan, ki se je v Sloveniji prijel, morda tudi zaradi vseh zgodovinskih dogodkov, zlasti zaradi osamosvojitve Slovenije, saj je bil večkrat uporabljen prav v tistem časovnem obdobju. Dokončno se je prijel s serijo propagandnih sporočil, ki so bila posneta v Združenih državah Amerike. Na svoj slogan smo ponosni, saj je uporaben v vsakem primeru v različnih priložnostih.
Moram pa priznati, da ne vemo natančno, kdo je njegov avtor, saj je slogan nastal nekako spontano. Ne želim nikogar užaliti; prijavili so se trije naši sodelavci, ki naj bi si ga izmislili. Bil je pač lansiran v nekem določenem obdobju, sprejeli pa smo ga kot zaščitni znak Kovinotehne."
NATAŠA VERŠ
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK s.p.
Prežihova 1, 3310 ŽALEC Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443
si/opm posjitmim SB %A VAUPATltS
'M 1/AVt iSJ.mc 'VSčTKO POSACIMTZ 'USPS'%01/
tuv') ABrm
24. REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV V LIBOJAH
V nedeljo, 24. novembra, je bila v Libojah 24. revija domačih
ansamblov. Idejo o organizaciji revije je pred 24 leti dal Heri Kuzma - voditelj ansambla Veseli Libojčani. Zanimivost Liboj-ske revije domačih ansamblov je, da revija nima tekmovalnega značaja. Njeno bistvo je krepitev prijateljstva med ansambli.
Pomanjkanje prostora je Libojske organizatorje primoralo, da so revijo organizirali v dveh terminih - oba sta bila razprodana - kako tudi ne, saj so poleg vesele glasbe poskrbeli tudi za smeh s humoristom Ciganom ter Debelim Žanom 'n Suhim Franom, Mirom Klincem. S humorjem pa je Prireditev mojstrsko povezoval Jože Galič.
Na prireditvi je sodelovalo okoli 20 ansamblov: ansambel Rosa Franca Pogladiča, Meseč-niki, Slovenjgriški kvintet, Ble-8oš, Dan in noč, Hmeljarski instrumentalni kvintet, Vesele Štajerke, Vigred, Tri Svetlin, Rratje Slatinek, Libojski instrumentalni kvintet, Mladi prijatelji, Podkrajški _ fantje, Ekart, Galič Miro, Šaleški fantje, Vagabundi, Savinjskih 7, Brane Klavžar ter ansambel Mira Klinca.
Ob koncu prireditve so vsi nastopajoči ansambli dobili Priznanja in plakete, ki jih je Prispeval Kili Liboje. Organizatorji prireditve se zahvaljujejo vsem, ki so omogočili revijo. To Pa so: Kili Liboje, Zveza
kulturnih organizacij Žalec, Prodaja naftnih derivatov Frece Oboje, Društvo upokojencev Oboje, Intal Petrovče, Vrtnar-sRo Medlog, Biro Servis Rehar Colje ter lokalne radijske
Postaje.
Eden izmed organizatorjev revjje, gospod Miro Klinc, je o reviji dejal: “Vesel sem, da so Se ansambli tako množično odzvali našemu vabilu. Revija mma tekmovalnega značaja, nonoraijev ni, in tako smo vsi
ansambli tu zgolj zaradi želje po igranju, po druženju in krepitvi prijateljstva med nami.” Gospod Tone Mlinarič, tudi eden od organizatorjev, je dejal: “Obe reviji sta bili v celoti razprodani, kar je dokaz, da ljudje radi prisluhnejo domači glasbi. Zanimivo pa je, da je kar tri četrtine gledalcev tujcev - kar z drugo besedo pomeni, da niso domačini, temveč gostje od drugod.”
Dober glas pač seže v deveto vas, pravi stari pregovor. Kakor koli že, v nedeljo popoldan je bilo v libojski dvorani veselo. Občinstvo je navdušeno ploskalo in se zabavalo in kaj je lahko za organizatorje večji uspeh od zadovoljnega in nasmejanega občinstva?
Škoda le, da revije ni prenašala kakšna lokalna radijska ali TV postaja. Imeli bi kaj videti in slišati. Konec koncev bi za libojsko revijo lahko rekli kar “Vesela jesen” v malem.
ALENKA TURNŠEK
SREČA
Sreča,
iskala sem te, a si se mi izmuznila.
Sreča,
po tebi sem segala, a spretno si se umikala.
Sreča,
moledovala sem: Pridi!
Ti pa si se potajila.
Zaman!
Usoda je gospodar življenja.
Ni strnila najinih poti.
ŠTEFKA PETEK
JESEN ŽIVLJENJA
Megleni dnevi.
D* rosi.
Na vlažni stezi težki, trudni
■;; -v.
so koraki.
Čas hiti, nam šteje leta; čas,;
ko dobro s hudim se prepleta.
Končno vsi
smo en list na veji,
ki jeseni dozori;
v hladni sapi
se utrne,
pade,
mrtev obleži.
DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ
Pokrajinski muzej je pod naslovom Danes grofje celjski in nikdar več pripravil tri sklope razstav in prireditev, s katerimi želi obuditi spomin na celjske grofe.
V Likovnem salonu v Celju so že postavljena na ogled likovna dela, ki so prispela na javni razpis muzeja na temo celjskih grofov. Sodelovali so lahko tako akademski kot tudi ljubiteljski slikarji in kiparji. Razstava bo odprta do 3. decembra.
27. decembra se bo v Celjskem domu pričela slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate literarnega razpisa na isto temo kot pri likovnih delih. 11. decembra pa se bodo v Pokrajinskem muzeju zbrali slovenski arheologi, katerim se bo predstavil Center za srednjeveške in novoveške študije iz Celja, dr. Mitja Guštin pa bo predaval o arheologiji v Španiji.
11. decembra bodo v muzejskem lapidariju odprli razstavo renesančne keramike iz Vidma, ki izhaja iz istega obdobja kot celjski grofje.
KORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert, 3303 Gomilsko, Tel. 063/726-072
* Obnova starih dotrajanih oken
* Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...)
§)@t|3W| te? 1IPWK]
CENE SO IZJEMNO UGODNE!
IZ POLICIJSKE BELEŽKE
TRČIL V CISTERNO. 22. novembra oh 13.45 uri je 33-Ietni Gordan T. iz Ljubljane vozil tovorni avtomobil v koloni iz smeri Arje vasi proti Šempetru. Okoli 150 m pred razcepnim križiščem se je kolona vozil ustavila. Gordan pa je z vožnjo nadaljeval po levem voznem pasu in mimo stoječe kolone. V tem času mu je nasproti s tovornim avtom s polpriklojtnikom-cisterno
s 22 tonami BITUMNA, pripeljal 22-letni Manuel K. iz Ilirske Bistrice, ki je zaviral in se umaknil skrajno desno, da je preprečil trčenje z vozilom Gordana. Za njim je vozil tovorni avto s polpriklopnikom 40-letni Dušan S. iz Slovaške, ki je kljub zaviranju trčil v zadnji del cisterne. Iz poškodovane cisterne se je BITUMEN, ki se k sreči v stiku
z zrakom strdi, razlil na vozišče in v bližnji potok Godomlja.
ZAPELJAL NA DRUG PAS. 23. novembra ob 12.25 uri je 54-letni Ivan P. iz Hramš vozil KZM iz smeri Galicije proti Zavrhu. Med vožnjo po Galiciji je v levem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeči osebni avto 32-letne Jožice Ž. iz Železnega. V trčenju se je voznik Ivan huje telesno poškodoval.
POŠKODOVANJE TUJE
STVARI. 21. novembra okoli 22.40 ure je neznani storilec namerno poškodoval osebni avtomobil znamke Tavria, ki je bil parkiran na dvorišču pred stanovanjsko hišo na Praprotnikovi ulici v Mozirju. Z dejanjem je Helena B. iz Mozirja oškodovana za približno 50.000,00 SIT. Dejanja je osumljen njen bivši mož. Ker naj bi v tem letu na škodo iste osebe storil že več kaznivih dejanj je bil priveden k preiskovalnemu sodniku.
VLOM V GOSTINSKI LOKAL.
22. novembra v noči na petek je neznanec v Preboldu vlomil v gostinski lokal, ki še ne obratuje. Iz notranjosti je odnesel glasbeni stolp in devet nastavkov za doziranje žganih alkoholnih pijač. Lastnik Toni J. je oškodovan za
100.000. 00 SIT.
NENAJA VIJEN OBISK. 25. novembra med 6.30 in 14.10 uro je neznanec vlomil v stanovanje Alenke L. na Čopovi ulici v Žalcu. Ukradel je 40.000,00 SIT in nekaj deset čeških kron.
VLOM V HIŠO. 26. novembra so bili žalski policisti obveščeni, da je nekdo že v prejšnjem tednu vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo v Studencah. Oškodovanec Bojan K. iz Slovenj Gradca pogreša dieselski agregat, elektromotor, plinsko jeklenko, manjšo količino alkoholnih pijač in priklop za prikolico, vse skupaj vredno okoli 150.000,00 SIT.
UKRADLI ČRPALKO. 27. novembra ponoči je nekdo z delovišča v Gotovljah ukradel večjo vodno črpalko z dieselskim motorjem. Črpalka je težka preko 600 kg in je na kolesih, zato predvidevajo, da je tat moral uporabiti vlečno vozilo. Lastnik, italijansko podjetje Pontello Tirrena, je oškodovano za več kot
1.100.000. 00 SIT.
VLOM V STANOVANJSKO HIŠO. 28. novembra preko dneva je neznani storilec vlomil v stanovanje na Aškerčevi ulici v Žalcu. Po temeljitem pregledu
prostorov je odnesel nekaj gotovine in dve okrasni pištoli. Lastnika Tomaža K. je oškodoval za dobrih 12.000,00 SIT.
ROJSTVA
Blanka KUGLER
iz Gomilskega - deklico Natalija VERDEV iz Gotovelj - fantka Nataša HERODEŽ iz Šempetra - fantka Manuela ŽEBELJ iz Gornjega Grada - fantka Nada VENEK iz Nazarij - fantka Nataša KAVČIČ iz Mozirja - fantka Mateja REMIC iz Nazarij - deklico Karmen ŽOHAR iz Prebolda - fantka Agata BRIC
iz Šmartnega ob Dreti -deklico
Romana BOROVNIK
iz Žalca - deklico Zdenka MUŽUL iz Griž - fantka
Mihaela OCVIRK
; iz Prebolda - fantka
POROKE
Boštjan KOTNIK iz Sp. Grušovelj in Marijana BREŠKI iz Žalca
Dušan TRAVENŠEK in Andreja LESJAK, oba iz | Vinske gore.
SMRTI
Vinko ELLERO iz Liboj, 47 let Ana BELE iz Liboj, 88 let Janez LEBER iz Kasaz, 81 let Ana ŠKOBERNE iz Rakovelj, 84 let Justina TURNŠEK iz Žalca, 84 let Simeon GOLAVŠEK iz Kasaz, 26 let Julijana VERDNIK iz Migojnic, 87 let Silva CENTRIH iz Zabukovice, 74 let Elizabeta DOŠLER iz Gotovelj, 81 let Ciril Jožef GANONI iz Pernovega, 74 let Marija Katarina JAZBEC iz Prebolda, 82: let Stanislav ROVŠNIK iz Prescrij, 87 let Janez PODKRAJNIK iz Gornjih roj, 76 let
VELIKO TRUŠČA OB PRIJETJU MATJAŽA PODMILJŠAKA
CELJE - Po prijetja osumljenega Matjaža Podmiljšaka, za katerim je bila razpisana tiralica, v petek dopoldne pred sodiščem v Celju, sc spletajo razne čudne zgodbe. Načelnik UNZ Celje je zato sklical tiskovno konferenco,: kjer so postregli s podrobnostmi.
Na tiskovni konferenci, pri kateri je sodeloval tudi načelnik Uprave kriminalistične službe Mohorko, smo izvedeli, da je bilo prijetje osumljenca povsem regularno. Prijetju se je Matjaž Podmiljšak upiral, njegova odvetnica Nosanova pa naj bi celo hotela prijetje preprečiti z vpitjem in oviranjem policistov pri delu. V nekaterih medijih je bilo mogoče prebrati, da je Nosanova celo zahtevala suspenz g. Mohorka kot odgovornega za prijetje Matjaža Podmiljšaka. Načelnik je povedal, da je njena zahteva neupravičena,: na UNZ pa bodo zoper njo napisali ovadbo zaradi oviranja policistov: pri opravljanju službenih dolžnosti ter blatenja delavcev pregona in podobno.
Kot je znano, so v petek prijeli Matjaža Podmiljšaka iz Levca, starega 24 let, zaradi upravičenega suma organiziranega kriminala, in sicer zaradi tatvine osebnih avtomobilov težje kategorije. V priporu so tudi njegovi sodelavci: 17-lctni Miroslav S. iz Žalca, 18-letni Sebastijan S. iz Žalca in 23-letni Ivan H. iz Žalca. Osumljena sta še 32-letni Zdravko K. iz Slovenske Bistrice in 19 letni Žiga G. iz Šentjurja, ki pa se bosta zagovarjala s svobode. Zadnja dva naj bi po naročilu demontirala avtomobile.:
Zaradi tega umazanega dela je bil Matjaž Podmiljšak prijet že leta 1995. Letos mu je potekel preiskovalni pripor, glavna obravnava pa je bila preložena zaradi zaslišanja še dodatnih prič. Kot so povedali, je to pravzaprav glavnina skupine, sumijo pa jih še šest, saj so bile tatvine opravljene po Mariboru in Ljubljani.
Kot dokaze: so zasegli dele 27 avtomobilov, ki so jih razrezali in prodajali po delih, zasegli pa so 5 kompletnih avtomobilov ter orožje, maskirno obleko ter specialno orodje za izvrševanje kaznivih dejanj. Zasegli so tudi kar za dva kontejnerja raznih avtomobilskih delov, saj so vozila tudi predelovali, da bi prikrili njihovo poreklo, za njih pa priskrbeli tudi ponarejene dokumente. Skupna vrednost ukradenih vozil presega 50 milijonov SIT, Matjaževe sodelavce' so prijeli od 6. do 9. novembra, sam pa se je skrival,: čeprav se je dvakrat javil po telefonu in se hotel pogajati, da ga ne bi prijeli.
Uro po prijetju Matjaža Podmiljšaka so ga izročili preiskovalnemu sodniku zato, da pravosodni organi ne bi mogli ugovarjati, da ne sodelujejo z njimi, čeprav bi po zakonu lahko Matjaža imeli 48 ur priprtega in ga zaslišali. To bodo opravili še v preiskovalnem zaporu.
Na vprašanje, ali so omenjeni vpleteni tudi v požige policijskih avtomobilov, so povedali, da v to smer še tečejo preiskave kakor tudi zaradi drugih kaznivih dejanj. Ko bodo zbrali vse obremenilne dokaze, bodo še to dodali. Tako so povedali, da imajo še sum za 16 raznih drugih kaznivih dejanj, čeprav jih je že sedaj kar 41. Policija ima tudi kaseto, na katero so posneli demontažo enega od ukradenih avtomobilov.
Ker gre za zelo nevarno združbo, izgleda, da bo celo zadevo prevzelo Državno tožilstvo za težke delikte, katerega vodi Barbara Brczinger.
____________________________________________________/. JURHAR
+ Vreforjet/a 2, lel.:063/m4S6,115405
mnmmmm ^ w omim-m
SLOVENIJA BREZ ZELENIH...
Volitve 1996 so za nami in Zeleni Slovenije nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj smo računali, da bomo presegli prag za v Parlament. Če pogledamo po Evropi, lahko vidimo, da imajo Zeleni precejšnje število poslancev v parlamentu, in tako lahko bolj vplivajo na odločitve o ekoloških vprašanjih v državi. Menim, da so slovenski volilci premalo informirani o pomembnosti ekologije. Zeleni Slovenije smo edina stranka, ki se bori zato, da bi Slovenija imela bolj čist zrak, čisto vodo in zemljo, v kateri ne bi bilo pesticidov. Vsa onesnaženja povzročajo visok odstotek raznih alergij in ostalih bolezni prebavil in dihal.
Smatram, da Zeleni Slovenije nismo imeli dovolj močne predvolilne kampanje v primerjavi 2 ostalimi strankami in da je med drugim tudi to bil vzrok Poraza na volitvah. Zeleni se bomo kljub porazu organizirali 'n delovali še naprej tako, kot smo do sedaj. Vprašanje pa je, kaj in koliko bomo lahko odse-§li, ker država gleda predvsem na reševanje svojih ciljev, ne glede na to, koliko je s tem Prizadeta ekologija. Brez poslancev se bo težko boriti proti 0bijem, ki jim ni mar, kaj vse uničijo za dosego svojih ciljev. V državi brez Zelenih se lahko nakopiči toliko ekoloških in 0stalih problemov, da bodo v°lilci na naslednjih volitvah Primorani drugače razmišljati. V Savinjski dolini smo imeli že do sedaj ogromno raznoraznih problemov; odlagališča za smeti -[ugalna in črna, pitna voda, Clsrilna naprava v Petrovčah, da Posebej ne omenjam avtoceste ‘n s tem v zvezi novih lokacij kamnolomov, škropljenja hmelja !n ostalih poljščin. Vse to pa Jf povzročilo, da imamo v avinjski dolini kar za cca 25 odstotkov več obolenj za rakom, ot je republiško povprečje, kkse, kar negativno vpliva na °kolje in uničevanje naravne
dediščine, smo skušali Zeleni Spodnje Savinjske doline preprečiti, vendar nam vsega ni uspelo, saj se v občini gleda predvsem na cenejše variante, pa čeprav imajo dolgoročne ekološke posledice, kot je primer pri izgradnji avtoceste. Prav zaradi tega se bomo Zeleni Sp. Savinjske doline organizirali v vseh krajevnih skupnostih in računam, da bomo pridobili cca 50 novih članov in simpatizerjev naše stranke. S sosednjimi občinami se Zeleni tudi povezujemo pri načrtovanju ohranjanja okolja in ostale problematike, ki nas povezuje.
Omenil bi še ribnik v Vrbju, ki je nekako prevzel nalogo naravnega habitata v Savinjski dolini, saj so vsi naravni habitati vsled agromelioracij in ostalih posegov v naravo v dolini uničeni. Zato menim, da bi bilo pravilno, da se ribnik razglasi za naravni spomenik in se tako prepreči razne posege v njega, kakor tudi v njegovo neposredno okolico.
Na koncu pa bi se rad zahvalil vsem volilcem, ki so dali glas Zelenim, saj brez podpore krajanov - volilcev problemov ne bomo mogli reševati.
STANE GROBELŠEK
1111
Lahko bi rekli, da če ne bi piva varili v Savinjski dolini, bi to bila sramota. Ker tega ne počno, razen pri Cesarjevih nikjer, se je za to dejavnost odločil Franc Hren iz Dobletine 9 pri Nazorju.
obvarovati dovolj ogljikovega dioksida.
Vse to je torej potrebno pri tej proizvodnji, ki so se je lotili pri Hrenovih. Zaenkrat sodelujejo vsi domači, ko pa bo šlo bolj zares, bodo zaposlili še kuharja ali kuharico in ostalo. Do sedaj so veliko delali na promociji, ki pa se bolj slabo prime. Nekaj gostincev se je res odločilo za njihovo pivo, kar pa je občutno premalo. Zato ne skrivajo želja, da bi imeli svoj lokal v kakšnem večjem središču, kjer naj bi bila tudi diskontna prodaja, saj vse pivo zaenkrat embalirajo v 0,3 1 ali 0,5 1 in dvolitrske steklenice. ,Zato nameravajo širiti mrežo po Sloveniji za prodajo, interes za njihovo kvalitetno pivo pa so že pokazali Primorci.
Pivo, ki ga pri Hrenovih varijo, je izdelano po znani češki licenci Helles, slad pa seveda kupujejo v Mariboru ali pa ga uvozijo. Hmelj kot dovdatek je domač, iz Hmezada iz Žalca.
Ta malce grenka osvežujoča pijača, katero poznamo še iz antike, se na svetu vse bolj uveljavlja. Včasih so jo varili iz raznih žit vključno s prosom in mu dodajali razne dišave ter med, danes pa je to zvarek ječmena oziroma njegovega sklada, kateremu je dodan hmelj. Pri proizvodnji je vsekakor potrebno temeljito znanje, nekateri pa trdijo, da tudi dobra voda. Vse to pri Hrenovih imajo.
Pa poglejmo, kako pravzaprav nastaja ta osvežujoča pijača. Za njo je potrebno nekoliko faz.
Iz dobrega ječmena se z nepopolnim vrenjem dobiva tako imenovan sla-dor. Ta nastaja, ko se s fermenti v času klitja slada razgrajuje diastaza in ne-topljivi škrob v topljivi dekstrin, ki ga strokovno imenujemo maltoza, encimi pa topijo beljakovine, kar daje pivu poln okus in prijetno pivsko peno. Ta masa se segreva in precedi skozi filtre in dobimo tako imenovano sladko pivo.
To pivo se nato kuha, ko se mu dodaje tudi hmelj.
5 kuhanjem se prekine fermentacija, da se ne bi ves dekstrin predelal v maltozo, iz hmelja pa tedaj prevzame grenke in aromatične snovi, ki dajejo pivu značilen okus in pomirjajo. Po kuhanju se nadaljuje vrenje v bazenih. Včasih so to bile značilne hrastove kadi, danes so izdelane iz nerjavečih jekel. Tu dodajajo pivu kvasne glivice za varjenje in tekočina se vzdržuje na temperaturi od 4 do 10 stopinj do 10 dni. Tako dobimo mlado pivo, ki pa mora še dozoreti. Dozorevanje traja do
6 tednov, pri specialnih vrstah pa tudi dlje. Vse to se dogaja na temperaturi 0 stopinj pod malim pritiskom ogljikovega dioksida, nakar sledi polnjenje v sode in steklenice. Zaradi svežine se mora
Mesečne kapacitete so okoli 12.000 litrov, ki bi jih pa kaj kmalu lahko povečali. Žgradili oziroma razširili bi radi polnilnico in varilnico ter uredili mali prostor za degustacije za svoje stranke. Vse pa je seveda odvisno od tega, ali bo dovolj interesa za njihovo pivo, saj so ga doslej ponudili le v Zgornji Savinjski dolini in v Šaleški dolini, ki bi ju lahko tudi v popolnosti pokrivali, kar se je pokazalo na degustacijah. Pri prodaji pa so še vedno veliko prisotna klasična piva iz Laškega in Uniona, saj tudi pri pivopivcih velja tista: “Navada je železna srajca!”
-nko
TUDI V ŽALCU
KLUB BRIGADIRJEV
Po drugi svetovni vojni so organizirali mladinsko prostovoljno delo. Takrat so zapisali: “Borci so domovino osvobodili, brigadirji smo jo obnovili!” Delo se je nadaljevalo v raznih oblikah vse do leta 1990. Marsikatera akcija na podeželju se še danes opravi s prostovoljnim delom. Nosilci takih akcij so še vedno nekdanji brigadirji, ki so na delovnih akcijah pridobili vrlino delovne navade.
Brigadirji iz Slovenije so na delovnih akcijah imeli kar velike uspehe. Zveznih delovnih akcij se je udeležilo kar 60.686 slovenskih brigadirjev, v Sloveniji pa je bilo na delovnih akcijah 108.740 brigadirjev. Ti so gradili proge in ceste, pomagali pri eletrifikaciji, pri regulaciji vodotokov, gradili nova naselja in tovarne ter zadružne domove, športne objekte, planinske domove, zdravstvene in dijaške domove, gradili na potresno poškodovanih območjih in še bi lahko naštevali. Pri vseh teh akcijah so se skovala nova prijateljstva. Ker so se po letu 1990 srečanja nekdanjih brigadirjev opustila, so brigadirji po vsej Sloveniji pričeli ustanavljati klube brigadirjev. To je povsem nepolitična organizacija, brez
obveznosti in brez članarine. Njihov cilj je le druženje in srečevanje ob pomembnih obletnicah. Letos so se tako udeležili srečanja v Semiču in Dornavi ob obletnicah delovnih akcij. V zahvalo za storjeno so jim na pomoč priskočile lokalne skupnosti, moralno pa jih je podprla ZZB, ki jim nudi prostore in potrebno administrativno pomoč.
Na Celjskem v večini občin že delujejo klubi brigadirjev. Težave so v tem, da ni izvirne evidence, saj je bila ta uničena zlasti v poplavi. Evidenca se tako ustvarja po spominu udeležencev. Ker bo naslednje leto 50-letnica modernizacije magistralne ceste Celje Vransko, so tudi v Žalcu ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev kluba brigadirjev.
Zato vabijo vse nekdanje brigadirje, da se prijavijo pri občinskem odboru ZŽB (uprava Juteksa), kjer jih bodo evidentirali, pristopniki v klub pa bodo podpisali pristopno izjavo. Vabijo vse nekdanje brigadirje z vseh akcij, da se prijavijo ob ponedeljkih in petkih. Z veseljem jih pričakujejo, saj so s svojim delom prispevali k lepi urejenosti Slovenije.
-n ko
ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC PRIREJA:
V SREDO, 4. DECEMBRA, predavanje Toma Križnarja, popotnika s kolesom, ki s spoštovanjem in občutljivostjo spoznava ljudi, njihova izročila in naravo. Tokrat bo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec ob diapozitivih pripovedoval o svoji poti, ki se je začela na Tahitiju in končala v Panami;
V SREDO, 11. DECEMBRA, bo v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec na sporedu predstava Lutkovnega gledališča iz Maribora. Prikazali bodo, kako zapuščene živali s pomočjo glasbenika pripravijo veliki koncert.
V TOREK, 17. DECEMBRA, bo Aleksander Jež v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu predstavil Ježkovo frizuro ter druge vesele pesmice Mete Reiner, ki jih je zbral na svoji
novi kaseti. Za čarovnije bo poskrbel Jani Jošovc.
V SREDO, 18. DECEMBRA, bo v Občinski matični knjižnjici predstavljena nova knjiga Devet zgodb in deseta desetnica izpod peresa Ervina Fritza.
V ČETRTEK, 19. DECEMBRA, bo v žalski knjižnjici skupina Duma izvedla božični koncert z naslovom Pred nebeškimi vrati. Klarisa Jovanovič bo pela stare ljudske pesmi o svetnikih in še o čem iz starih dni.
V PETEK, 20. DECEMBRA, bo v Občinski matični knjižnjici Žalec odprtje razstave ilustracij akademske slikarke Mojce Ceijak.
AKTIVNI UPOKOJENCI PETROVČ
Petrovški upokojenci so dokaz, da imajo ljudje tudi v zrelejših letih vse polno energije.
Vsako leto si pripravijo celoletni plan dela in aktivnosti, ki si jih porazdelijo po mesecih. Njihov plan zajema cel kup aktivnosti: kegljanje in streljanje, kolesarjenje, gobarjenje, razne piknike v naravi, srečanja upokojencev, rekreacijo v telovadnici OŠ, martinovanje, klepet ob kavi - kjer poleg prijetnega klepeta upokojenke predstavijo tudi svoje ročne in pekovske spretnosti, igranje šaha in kart, socialo in Rdeči križ. V okviru le-tega enkrat mesečno brezplačno merijo krvni pritisk, pošiljajo voščila ob rojstnih dnevih članov, obiskujejo člane starejše od 90 let ter nudijo pomoč na domu starejšim članom društva.
Posebno aktivni so upokojenci v planinski skupini, saj so letošnje leto obiskali že vrsto planinskih točk: Brnico, Cem-šeniško planino, Pohorje, Graško goro, Urško goro, Mozirsko planino in v mesecu oktobru kot letošnji zaključni pohod -Mrzlico.
Upokojenci se na teh izletih poveselijo, zapojejo in uživajo v čistem zraku naših planin. Veliko zaslug pri organizaciji in izvedbi planinskih izletov imata požrtvovalna zakonca Helena in Oto Jošovc. S celo vrsto aktivnosti petrovški upokojenci nedvomno dokazujejo svojo 'ljubezen’ do življenja, svojo pomembnost v našem okolju in so nenazadnje lep vzgled mlajšim rodovom.
ALENKA TURNŠEK
KAJ PA ZNANJE SLOVENŠČINE?
Vsak, ki je kdaj iskal
zaposlitev, ve, kako težko je ustrezati prav vsem opisanim pogojem za sklenitev določenega delovnega razmerja. Potrebno je imeti ustrezno izobrazbo, ponavadi še nekaj let delovnih izkušenj in še vrsto ostalih lastnosti, ki bodo pripomogle k boljšemu opravljanju določenega poklica. Vse to je
razumljivo in tudi utemeljeno v zakonu o delovnih razmetjih, saj selekcija mora obstajati. Težje pa je, ko se med razpisanimi pogoji pojavi kakšen tak, ki iskalce dela
diskriminira zaradi njihovega spola ali celo znanja tujega jezika, ki ga na primer
gradbenik pri svojem delu gotovo ne bo potreboval.
Tako je tudi Marjan Poljšak, poslanec državnega zbora, v enem izmed dnevnih časopisov v razpisu prostih delovnih mest za poklic pomožnega gradbenega delavca zasledil kot pogoj za zaposlitev znanje albanskega jezika. Ob tem delodajalec kot pogoj za sklenitev delovnega razmeija ni navedel znanja slovenskega jezika ali slovenskega državljanstva.
Znanje jezika je posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, zakon o delovnih razmerjih pa v tretjem odstavku 6. člena določa, da je znanje slovenskega jezika obvezno za delavce, ki opravljajo neposredno delo s strankami.
Znanje tujega jezika pa lahko delodajalec zahteva le, če bo delavec tuj jezik potreboval v stikih s strankami,; če bo delal v tujini, ali če bo pri svojem strokovnem delu uporabljal tujo strokovno literaturo.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je torej mnenja, da pri zaposlitvi pomožnega gradbenega delavca znanje tujega jezika - albanščine nima podlage v zakonu, prav tako pa se od pomožnega gradbenega delavca ne more zahtevati znanje slovenščine, saj ne bo imel opravka s strankami. Edini razlog za zahtevo delodajalca po znanju albanskega jezika je v tem primeru po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve le v ustvarjanju neenakih možnosti za zaposlitev. “Javna objava prostih delovnih mest za poklic pomožnega gradbenega delavca s posebnim pogojem znanja albanskega jezika (enako objava prostih delovnih mest barskih plesalk s posebnim pogojem znanja ruskega oziroma ukrajinskega jezika) ni v skladu z veljavnimi predpisi,” meni ministrstvo.
(Torej morajo 'barske plesalke’, če 'delajo s strankami’, obvladati slovenski jezik...)
Z LEPIMI KOLEDARJI V NOVO LETO
Tiskarna Golc iz Vrbja deluje ie 13 let. Njena lastnika,
Metka in Jože Golc, sta najprej pričela s sitotiskom in knjigo-veštvom kar v garaži domače hiše v Šempetru, pred šestimi leti pa se je posel tako razrasel, da je bilo potrebno zaposliti še nekaj novih delavcev in si poiskati nove prostore v Vrbju. Začetek je bil za Golčeva težak, saj o tiskarski dejavnosti nista vedela skorajda ničesar, vendar sta uspela premagati Začetne težave in osnovati uspešno podjetje. Le-to ima danes °sem zaposlenih, kot osnovno dejavnost pa so sitotisku in knji-goveštvu dodali še tako imenovani offset tisk z zelo širokim osortimanom izdelkov. Trenutno si je podjetje naložilo velike investicije v poslovne prostore, razmišljajo pa tudi o tehnološki Posodobitvi tiskarske opreme.
V tiskarni Golc tiskajo različne obrazce, razglednice in raznovrstne etikete, med reklamnimi tiskovinami pa zavzemajo pomembno mesto prospekti, barvni plakati dimenzije 70 x 50 cm, letaki, bančni slipi ipd. Izdelujejo mape različnih dimenzij, reklamne table ter zastave in tiskajo razna priznanja ter večja reklamna sporočila, tiskajo pa tudi na vse vrste tekstilnih materialov. Pohvalijo se ahko z bogatim programom za gostinstvo, saj tiskajo jedilne liste, Prtičke in skodelice za kavo, sitotisk pa uporabljajo tudi za •skanje na material, ki ga bodo Jtaročniki uporabljali za reklamo (kemični svinčniki, vžigalniki, obeski, rokovniki ipd.). V njihovo ojavnost knjigoveštva sodi oblikovanje zvezkov, spenjalnih lokov, brošur ali knjig.
^ Predprazničnem času pa je še Posebej zanimivo, da Tiskarna
Golc tiska koledarje. Tudi letos so pripravili izbor koledarjev, s katerimi lahko naročniki v novo leto pospremijo vse, ki so se jih namenili obdarovati. V tiskarni menijo, da je za poslovne partnerje primerno poslovno darilo 12-listni stenski koledar s slovenskimi narodnimi nošami, ki je delo akademske slikarke in kostumografinje Vide Zupan. Slike noš iz cele Slovenije predstavljajo tudi strokovno in avtentično upodobitev našega ljudskega izročila, v dopadljivi akvarel tehniki pa so
natisnjene na umetniškem papirju, velikosti 33 x 47 cm. Nadalje je kupcem na voljo namizni tedenski koledar dimenzij 59 x 40 cm, ki vsebuje 48 listov in ga krasi knjigoveški zavihek za dotisk logotipa podjetja, lahko pa izberejo tudi enolistni stenski koledar velikosti 70 x 42 cm, ki ima koledarski del, logotip podjetja in motiv iz dejavnosti naročnika v barvi. Njihova zadnja pridobitev je trodelni koledar z dimenzijami 60 x 30 cmb in s prostorom za dotisk naročniškega podjetja, ki je primeren predvsem za poslovneže, saj obenem nudijo pregled nad minulim, tekočim in prihajajočim mesecem. Koledarje je oblikoval studio Corner iz Celja, Tiskarna Golc pa kupcem želi, da bi jih pospremili v lepo novo leto.
DOMINIKA SAMBOLIČ
mmMmkFmjušmM.
Urarstvo Marjana Polajžerja iz Šlandrovega trga 19 v Žalcu letos slavi 20-letnico svojega delovanja. Ta visok jubilej so obeležili z obnovo prostorov, ki so sodobno urejeni in hkrati prijetni na pogled, v njih pa ponujajo ure za vsak žep in vsakogaršnji okus.
Marjan Polajžer v svojem urarstvu popravlja ure, izdeluje ključe, ure pa tudi prodaja. Ima eno največjih izbir ur, saj jih jc okrog 300 različnih, poleg tega pa ponuja še veliko izbiro budilk ter pasov za ure, med temi največ pasov slovenske svetovno znane znamke KUKI. V pestri izbiri so zelo zanimive tudi budilke, ki so radijsko vodene s signalom preko satelita. Za ure, ki jih prodajajo v urarstvu Marjan Polajžer, nudijo eno do dvoletno garancijo, reklamacije pa opravijo sami. Cene ur se gibljejo od 2.000 do 250.000 tolarjev.
“Mislim, da se danes prav za vsakega najde ura po njegovi meri,” je dejal Marjan Polajžer. “Ker je na voljo toliko različnih modelov v različnih cenovnih razredih, svojim strankam tudi svetujem pri nakupu. Pomembno je namreč vedeti, koliko določena ura zmore in koliko prenese ter glede na to kupiti takšno uro, ki bo opravljala vse funkcije, ki jih kupec pričakuje.”
Urarstvo nenehno napreduje, saj se vedno znova izboljšuje tehnologija, novostim pa je brez ustreznega dopolnjevanja v znanju kar težko slediti. Prav zaradi tega se Marjan Polajžer udeležuje raznih seminarjev, na katerih dopolnjuje svoje znanje. “Pred kralkirn sem bil na seminarju v Švici, letos pa
bodo zaradi velikega zanimanja slovenskih urarjev prvič prišli tamkajšnji strokovnjaki predavati v Celje,” je dejal.
Marjan Polajžer je bil tudi eden izmed pobudnikov za uvedbo učnega programa za poklic urarja na Šolskem centru Celje v okviru Poklicne in tehniške strojne šole. To je edina šola v Sloveniji, na kateri se bodoči urarji lahko izobražujejo za svoj poklic. Dijaki in profesorji učnega programa
URARSTVO MARJAN POLAJŽER
63310 ŽALEC ŠLANDROV TRG 19 TELEFON: 063 713-425
urarstva so se tudi povezali s sorodno šolo v nemškem VS-Schwenningenu. Zanimanja za poklic urarja je dovolj, še zlasti pri mladih, katerih starši se ukvajajo z urarstvom. Tudi pri Polajžeijevih je urarstvo družinska tradicija, saj se je lastnik Marjan urarstva naučil od svojega starejšega brata, Marjanov sin pa je že tudi izučen urar.
TALIJA M.
21. november 1996 - dan brez cigarete
18. novembra je pričel veljati zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, tretji četrtek v novembru pa je vsako leto kot dan Mednarodne lige za boj proti raku namenjen zmanjšanju kajenja. Letos je bil tako imenovani dan brez cigarete 21. novembra, prav na ta dan pa sta v celjskem Narodnem domu gostovali nacionalna koordinatorica za rak Maja Primic Žakelj in nacionalna koordinatorica SZO za tobak Viktorija Rehar.
REDNI KADILCI - SLOVENIJA 19974/75 - 1996
Leto % odrasle populacije % moških % žensk
19974/75 39,7
1978 35,8
1981/82 32,4
1988 34,1 41,7 27,3
1994 28,2 34,7 22,7
1996 26,4 33,2 20,5
(Raziskavo opravila FDV Ljubljana.)
Tretji četrtek v novembru imenujemo dan brez cigarete ali dan za cigareto manj, Maja Primic Žakelj pa je ob tej priložnosti še posebej opozorila na prvo priporočilo Evropskega kodeksa proti raku, ki pravi: “Ne kadite. Kadilci, prenehajte s kajenjem čim prej in ne kadite v navzočnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.”
KAJENJE IN RAK
Strokovnjaki ocenjujejo, da je 25 do 30 odstotkov vseh obolenj za rakom v razvitih državah povezanih s tobakom. Rezultati raziskav v Evropi, na Japonskem in v severni Ameriki kažejo, da gre tobaku pripisati 83 do 92 odstotkov pljučnih rakov pri moških in 57 do 80 odstotkov
Strokovnjaki zatrjujejo, da prenehanje kajenja pred obolenjem za rakom ali kako drugo resnejšo boleznijo zmanjša ogroženost z rakom zaradi tobaka, tudi če kadilce opusti kajenje šele v srednjih letih.
pljučnih rakov pri ženskah. Med 80 in 90 odstotki rakov v požiralniku, grlu in ustni votlini je vzročno povezanih z učinki tobaka, bodisi samega ali skupaj z alkoholom. Raki sečnega mehurja, ledvic in trebušne slinavke so tudi povezani s kajenjem, domnevajo pa, da kajenje prav tako prispeva k nastanku želodčnega raka, levkemij in raka na materničnem
vratu, na debelem črevesu in na danki. Zaradi dolge latenčne dobe oziroma časa med pričetkom kajenja in pojavom raka, so današnja obolenja za rakom v veliki meri posledica kajenja pred več kot dvema desetletjema. Zato tudi zmanjšanju kadilcev ne bo takoj sledilo zmanjšanje obolevanja za rakom.
Škodljivo je tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima iz okolja. Agencija za varovanje okolja v Združenih državah Amerike je leta 1992 proglasila, da je tobačni dim v okolju dokazano karcinogen za človeška pljuča. Nevarnost pljučnega raka je večja pri ženskah nekadilkah, ki so poročene z možmi nekadilci. Kaže, da tobačni dim v okolju povečuje tudi nevarnost srčnega infarkta, otroci kadilcev pa imajo pogostejšo in težjo astmo.
Tobak škodi zdravju na različne načine: s pljučnim rakom in z drugimi vrstami rakov, s srčnimi boleznimi in možganskimi kapmi ter s kroničnim bronhitisom in drugimi boleznimi dihal. Umrljivost v starosti od 35 do 69 let je pri kadilcih trikrat večja kot pri nekadilcih, ocenjuje pa se, da približno polovica rednih kadilcev umre zaradi te škodljive razvade. Mnogi med njimi niso prav hudi kadilci, bolj pomembno je, da so pričeli kaditi v najstniških letih.
Kajenje tako ali drugače zahteva smrtni davek treh milijonov ljudi na leto. Drugo polovico dvajsetega stoletja bo zaznamovalo 60 milijonov smrti zaradi tobaka v razvitem svetu. V številnih
državah se bodo posledice tobačne epidemije šele pokazale, predvsem v deželah v razvoju in med ženskami v razvitih državah, saj se je kajenje med njimi razširilo kasneje. Po podatkih, ki jih navaja Maja Primic Žakelj, bo verjetno okrog 500 milijonov današnje svetovne populacije umrlo zaradi škodljivih učinkov tobaka, 250 milijonov od teh pa jih bo umrlo že v srednjih letih.
V Sloveniji bi bilo vsaj tisoč primerov obolenj za rakom manj, če ne bi bilo cigaret.
Evropski kodeks proti raku:
1. Ne kadite. Kadilci, prenehajte s kajenjem čim prej in ne kadite v navzočnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.
2. Omejite pitje alkoholnih pijač.
J. Povečajte dnevno porabo zelenjave in svežega sadja. Pogosto jejte žitarice, ki imajo veliko vlaknin.
4. Pazite, da ne boste pretežki, povečajte telesno aktivnost in jejte čim manj mastnih živil.
5. Izogibajte se prekomernemu sončenju in pazite, da vas, predvsem pa ne otrok, sonce ne opeče.
6. Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim rakotvornim snovem, predvsem na delovnih mestih.
7. Obiščite zdravnika, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli (tudi v ustih), materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali neobičajno krvavitev.
8. Obiščite zdravnika, če vas nadlegujejo dolgotrajne težave, npr. trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno hujšanje.
9. Ženske naj redno hodijo na odvzem brisa materničnega vratu
10. Ženske naj si redno pregledujejo dojki, starejše od 50 let pa naj redno hodijo na rentgenske preglede dojk.
SLOVENIJA BREZ KAJENJA
■ V Sloveniji naj bi bilo po ocenah okrog 500.000 kadilcev, največ v starostni skupini od 31 do 40 let.
Leta 1992 je bil oblikovan projekt Slovenija brez kajenja, ki izhaja iz projekta SZO Evropa brez kajenja. Viktorija Rehar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je mnenja, da je potrebno do leta 2000 povečati število nekadilcev v Sloveniji na 80 odstotkov.
Projekt omogoča iskanje in praktično uporabo novih idej, vsebin in aktivnosti ter vzpodbuja kreativnost posameznika. Nova znanja spodbujajo osebno rast, zagovarjajo potrebo po trajnostnem izobraževanju, posebej pri iskanju smisla življenja in pri ozaveščanju. Pozitivni miselni pristop naj bi pri tem krepil in pomagal pridobivati celovito samopodobo. “Nekajenje postaja nova filozofija, realnost in potreba nekadilskih generacij, zato nič več ne govorimo o kajenju,” meni Viktorija Rehar. Razumna tobačna politika naj bi vzgajala nekadilske generacije, pomagala pri odvajanju in opuščanju kajenja ter ustvarjala pogoje za družbo brez kajenja oziroma tobaka.
Da bi to dosegli in vzgojili nekadilske generacije, je potrebno vzgajati tako otroke in mlade, kot tudi tiste, ki le-te vzgajajo, poučujejo ali se z njimi kakor koli drugače ukvarjajo. Med sabo je potrebno povezati razne skupine, ki so pobudniki nekajenja, ter strokovnjake.
“Optimizem, pozitivna naravnanost, smisel življenja, humornost kot sestavine zdravega načina življenja, pridobljene v družini, pomagajo otroku pri vključevanju v socialno okolje, pri iskanju ustreznega načina obnašanja, pr> zagovarjanju, vztrajanju in odločanju za nekajenje,” meni Viktorija Rehar. “Premalokdaj ponudimo mladim drugačne pozitivne vzorce in modele obnašanja tudi brez cigarete. Vključevanje v različne interesne skupine mladih, v nevladne organizacije, društva, združenja, v programe SZO, v športno-rekreativne programe in dejavnosti v življenjskem okolju ustvarja ugodne pogoje za kakovostno sožitje.”
NATAŠA VERJŠ
li'J ODLOK PODUL HBUP
Na 18. redni seji žalskega občinskega sveta so svetniki v 16. točki dnevnega reda obravnavali predlog stališča občine k Prošnjam za oprostitev plačila komunalne takse, ki sta ju vložili podjetji KR LINE, d.o.o., in AIR LION, d.o.o., obe iz Žalca.
Ali se bo v Žalcu še kegljalo? Foto: S. J.
Podjetje RR LINE, d.o.o., je zaprosilo za odpis komunalne takse za leto 1995, ki je bila v višini 33.200 tolarjev predpisana za štiristezno kegljišče. Direktor Podjetja Roman Romih svojo Prošnjo utemeljuje z navedbo, oa je profitabilnost kegljišča, ki Sa ima sicer v najemu ZTKO Žalec, Kegljaški klub Žalec, vprašljiva.^ Ce torej ni v interesu Občine Žalec, da z odpisom komunalne takse kegljišče obdrži, ga bodo zaradi slabega Ponosa morali zapreti, je v svoji Prošnji še navedel direktor RR LlNEa.
Podjetje AIR LION, d.o.o., je zaprosilo za odpis komunalne takse za reklamne napise oziro-rtja table nad garažno hišo ob obvoznici Žalec. Direktor po-ojstja Leon Uratnik v seznamu
HOV NAKUPOVALNI center v MARIBORU
Koloniale, veletrgovina, d.d., v vtariboru bo predvidoma 5. de-embra na Tržaški cesti v Mariboru otvorila največji grosistični akupovalni center severovzhod-e Slovenije. V t. i. cash & carry ontru bo zaposlenih 35 delavcev, 5nn ba Pa nai bi bila vredna uu milijonov tolarjev.
j X nakupovalnem centru bo moč a mrati med več kot 12 tisoč /Okli, cene bodo grosistične, ■mpovati pa bo mogoče tako v /cJth kot tudi v manjših koli-'nah. Kupci bodo redno preje-/b tudi prodajni katalog z bKfualno ponudbo, vendar pa bo /kup mogoč le z nakupovalno /ptico.
usmerjevalnih tabel navaja šest tabel s površino 8 m in še štirinajst drugih tabel s skupno površino 60 m . Komunalno takso bi moral torej pfečati za dvajset tabel s skupno površino 108 m2.
Glede na dejstvo, da so komunalne takse vir prihodkov občine, je Davčna uprava Republike Slovenije (DURS), izpostava Žalec, prosila občino, naj zavzame stališče do obeh vlog za oprostitev. Občina je ugotovila, da v določilih veljavnega Odloka o komunalnih zadevah oprostitev plačila za oba zgoraj navedena primera ni predvidena, zato je oblikovala naslednji predlog in predlagala, da ga sprejme tudi občinski svet: “Določila odloka so zakonska določila občine in torej edina veljavna na območju občine Žalec, od katerih odstopanja niso dovoljena.” V mnenju občine je tudi navedeno, da se naj obe vlogi zavrneta kot neutemeljeni, saj iz njih ni razvidna dejanska finančna situacija podjetij oziroma vpliv velikosti odmerjene takse na uspešnost njunega poslovanja.
Občinski svet je sprejel predlog stališča o zavrnitvi obeh prošenj za odpis plačila komunalne takse, vendar je sklenil, da se podjetju RR LINE, ki je zaprosilo za odpis komunalne takse za kegljišče, sredstva povrnejo v okviru dotacije za šport.
Direktor podjetja RR LINE Roman Romih pravi, da so že
s samim ogrevanjem in popravili kegljišča precejšnji stroški, zato mu prinaša le izgubo. Kot je navedel že v svoji prošnji, je za odpis komunalne takse zaprosil zato, ker ne namerava s plačilom le-te izgube kegljišča še povečati. Zdi se mu sicer nekoliko nesmiselno, da mora komunalno takso najprej plačati, potem pa bo dobil denar povrnjen, vendar mu je bilo razloženo, da bi ugoditev njegovi prošnji za oprostitev komunalne takse verjetno sprožila val tovrstnih prošenj tudi drugih zavezancev s področja občine. Direktor Romih se je s takšno rešitvijo seveda sprijaznil, vendar opozarja občino, da ne namerava delati z izgubo še naprej, in bo zato verjetno slej ko prej prisiljen zapreti kegljišče. Kot lastnik edinega kegljišča v občini Žalec s strani občine same ne dobiva nobene podpore, pravi, da mu kvečjemu
le še kakšno poleno vržejo pod noge.
“Ko sem to kegljišče pred tremi leti kupil, sem občino zaprosil za odlog obveznosti, pa so mojo prošnjo zavrnili. Ko sem kasnil s plačili, so mi zaračunali 15 tisoč nemških mark obresti in še kazen sto tisoč tolarjev, ker se nisem mogel držati rokov plačil. Ravnanje občine res ni korektno.”
Vendar pa sedaj veljavni odlok o komunalnih taksah ne povzroča globola le zavezancem, z njim so nezadovoljni tudi na občini, zato je župan Milan Dobnik še na isti seji v prvo obravnavo občinskim svetnikom predložil tudi predlog novega odloka o komunalnih taksah in za njegovo obrazložitev pooblastil Slavka Šketo, vodjo oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve. D. S.
- CENTRALNO OGREVANJE
- VODOVOD
- OPREMA KOPALNIC
ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust c^= dostava na dom, montaža
ti
[fFERROm
EUROFIRE
... DA VAM BO TOPLEJE!
Jumbo plakati so del evropskega vsakdana. Kaj pa pri nas?
PODJETJE S TRGOVINO (jiZx?/
INSTALACIJE IN STORITVE v/dao
Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE
Tet.: 063/720-181, Fax & te!.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
OOSTlIČU ŠTOiMAN PA MČ«
Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je 25. novembra vse, ki so se prijavili na razpis za zgraditev objektov za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti na odseku Arja vas, lokacija Lopata, obvestila o izbiri ponudnika za izvedbo dejavnosti. Za zgraditev objektov za opravljanje vseh dejavnosti razen bencinskega servisa je bilo na lokaciji Lopata - jug izbrano podjetje Javico Logarska dolina, na isti lokaciji pa je postavitev in storitve bencinskega servisa DARS zaupal podjetju OMV Istrabenz iz Kopra. Na lokaciji Lopata - sever je bila sprejeta ponudba Petrola Ljubljana za zgraditev objektov za opravljanje vseh dejavnosti, vključno z bencinskim servisom.
Bodo zastave gostišča Štorman plapolale ob avtocesti? Foto: S. J-
Za zgraditev objektov za opravljanje vseh dejavnosti razen bencinskega servisa na lokaciji Lopata jug se je prijavilo tudi poznano Gostišče Štorman, vendar dobitnika večih turističnih in celo državnih priznanj za kvaliteto komisija DARS-a očitno ni štela za primernega ponudnika. Lastnik verige gostišč Štorman, Anton Štorman, je bil nad takšno odločitvijo seveda razočaran, in je 28. novembra v prostorih občine Žalec skupaj s svojimi sodelavci sklical tiskovno konferenco, ki se jo je udeležil tudi žalski župan Milan Dobnik.
“Odkrito lahko trdim, da nas je dejstvo, pred katerega nas je postavilo DARS-ovo sporočilo, prizadelo,” je povedal Anton Štorman. “To odločitev bomo skušali spremeniti v lastno korist, saj menim, da v turizmu ubiramo pravo pot in smo za turistično oziroma gostinsko ponudbo žalskega in slovenskega turizma že veliko naredili.” Razložil je še, da se je zadeva vlekla že kakšnih pet let in prehajala iz rok v roke, dokler je ni navsezadnje prevzel DARS. Pomočnik direktorja Gostišča Štorman Božo Radič je zbranim nadalje orisal postopek izbire ponudnikov za izgradnjo objektov za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti. Vlada Republike Slovenije je 30. aprila letos izdala odredbo o postopkih in pogojih za ureditev površin ob avtocestah. Gostišče Štorman pa se je takrat odločilo nastopiti kot ponudnik za izgradnjo vseh objektov razen bencinskega servisa na lokaciji Lopata - jug. Rok za pripravo razpisne dokumentacije je bil 16. oktober, ko so se lahko prijavili ponudniki za ureditev površin ob kakšnih 15 avtocestnih lokacijah, med katerimi je bila tudi Lopata. Takrat so imeli vsi ponudniki v Ljubljani sestanek in izkazalo se je, da se je za ureditev površin
ob na lokaciji Lopata prijavilo šest podjetij: Petrol Ljubljana, Agip S, OMV Istrabenz, Javico Logarska dolina, Shell Slovenija in Gostiščev Štorman.
Gostišče Štorman, ki se je na lokaciji Lopata - jug prijavilo za celotno ureditev površin razen bencinskega servisa, je moralo oblikovati gostinsko in trgovsko ponudbo s prenočišči, pa ponudbo za garaže, savne, fitness, bazen, prostore za rekreacijo in piknik, informacijski center ter - presenetljivo -celo avtoservis in avtopralnico in, nenazadnje, tudi promocijski center za potrebe države, ki naj bi ga DARS uporabljal za predstavitev avtocestnega križa po Sloveniji. Na sestanku se je izkazalo, da razpisnim pogojem ustrezajo vsi ponudniki, ki so morali predložiti svoje delovne reference, izpolnjevati pogodbene obveznosti in obveznosti do države ter zagotoviti izplačevanje letnih povračil za zemljišče, na katerem naj bi stali objekti. Zemljišče samo naj bi bilo namreč še naprej last države, ki bi ga ponudnikom dajala v najem. Objekti na zemljišču naj bi bili last ponudnika, po ocenah Antona Štormana pa naj bi stali od 10 do 12 milijonov mark. Vsaka cestna stran naj bi bila po ocenah države vredna 11 milijonov tolarjev letno, od česar naj bi načeloma polovico vsote padlo na gostinca, pol na črpalkarja. Gostišče Štorman je ponudilo okrog 6,5 milijona tolarjev, njihov neposredni konkurent Javico Logarska dolina, ki je ravno tako konkuriralo, pa 8,5 miljona tolarjev, torej približno 2 milijona tolarjev več.
Anton Štorman in sodelavci se sprašujejo, ali je bila višina ponujene vsote edino merilo razpisa in zakaj potem sploh ves ceremonial glede dokumentacije in vseh priprav. Lastnik Gostišča Štorman namreč meni, da je iz več razlogov boljši
ponudnik kot marsikatero podjetje, prijavljeno na razpisu. Kot enega takšnih razlogov Anton Štorman navaja število ljudi, ki jih zaposluje in tako pomaga reševati problem nezaposlenosti. Trenutno je v verigi gostišč Štorman zaposlenih 115 ljudi, v zadnjih treh letih pa se je število delavcev povišalo kar za 40. “Če bi dobili lokacijo ob avtocesti, bi lahko zaposlili še od 60 do 80 delavcev, ker bi bil kompleks odprt 24 ur na dan,” pove lastnik Gostišča Štorman in doda, da namerava zaposlovati ljudi še naprej, saj namerava v Velenju januarja odpreti še en nov, tokrat že šesti lokal. Vendar pa je njegov sodelavec Božo Kozjak poudaril, da bo v gostiščih Štorman, ki so na drugih lokacijah zaradi avtoceste 75-odstotni upad prometa, zato lahko celo kakšnih 40 zaposlenih izguubi delo. Če k temu dodamo še število tistih, ki sov pričakovali, da bodo delo pri Štormanu dobili v novem kompleksu, so številke lahko že precej visoke. V Gostišču Štorman namreč vedno poskrbijo, da zaposlijo vse, ki so pri njih
opravljali vajeniško dobo, ker tako pridobijo strokovni kader, ki ga nato prerazporedijo po lokalih verige gostišč Štorman. S strokovno usposobljenim kadrom na pravem mestu bi lahko prav v kompleksu ob avtocesti dosegli nek vrhunec v gostinstvu, saj se gosti radi vračajo tja, kjer bodo hitro in kvalitetno postreženi, skratka k priznani blagovni znamki, ki si ustvari dobro ime.
Anton Štorman še pove, da jim je bil dan samo tridneven rok za pritožbo na odločitev, ki pa so jo že vložili in obenem zahtevali, naj dobijo na vpogled ponudbo svoje neposredne konkurence, podjetja Javica Logarska dolina. Prejeli so le odgovor, da je ta ponudba skrivnost, vendar menijo, da takšne skrivnosti na javne razpise ne sodijo, saj sami ne najdejo razloga, da bi skrivali svojo ponudbo.
Ker je bila Lopata rangirana na četrti, najvišji zahtevani nivo storitev, je morala njihova ponudba prenočišč vključevati 120 ležišč oziroma 60 sob, medtem, ko naj bi bila restavracijska
Zakaj so Petru Kladniku na Ljubnem požgali lopo?
im i!MT n Msi mm
Peter Kladnik ni mogel verjeti svojim ušesom. Kmet iz Ljubnega je v začetku avgusta 38-letnemu kravarju na Ter prinesel poleg “cirnge” tudi vročo novico. Dobesedno takšno, saj se žerjavica na pogorišču nekdanje Petrove lesene lope, ki je služila kot shramba za orodje, še ni ohladila. Nekdo je izkoristil odsotnost lastnika barake v Planini na Ljubnem in zanetil o-genj. Peter v začetku ni vedel niti si ni upal pomisliti, da igračkanje z vžigalicami med njegovo odsotnostjo ni rezultat otroškega ali piromanskega uma...
Foto: F. F.
ponudba sestavljena jz 540 sedežev in v Gostišču Štorman so si jo zamislili v treh variantah: kot samopostrežno restavracijo, kot restavracijo a la carte in kot kavarno oziroma slaščičarno. Prav tako so se strinjali z izgraditvijo vseh že prej omenjenih objektov, tudi promocijskega centra za potrebe DARS-a.
Vsekakor bi merilo za izbiro moralo biti tudi dobro ime oziroma ugled, ki ga ponudnik uživa, o^ tem pa po mnenju Antona Štormana najbolje priča dejstvo, da jim je denar za gradnjo zagotovila Banka Celje, kar je v teh časih že kar lep dosežek. Glede na vse, se jim v Gostišču Štorman zdi, da jim Je bila z izbiro storjena krivica, 'n kot že rečeno, se jo bodo Potrudili popraviti.
Dobnik je izrazil ogorčenje občine nad takšno ^ odločitvijo DARS-a. Gostišče Štorman je po njegovih besedah prav gotovo eno tistih podjetij, ki je dalo Pečat razvoju gostinstva v žalski °bčini, njegove storitve pa bi bile prav gotovo v ponos Sloveniji in vzor za druga počivališča ob avtocesti. “Občina Žalec se je pri avtocesti zelo
angažirala, zato nas še toliko bolj boli, ker ne bo izbran Ponudnik z našega področja. Potrudili smo se, da so bila lokacijska dovoljenja čim prej izdana, pomagali smo pri gradnji in odkupih zemljišč, sedaj pa smo ogorčeni, da nas nihče ni vprašal niti za mnenje, ampak je izbor potekal popolnoma mimo nas.” Zupan je še dodal, da Jože Brodnik, predsednik DARS-a, nikoli ni dosegljiv, kadar ga na občini rabijo.
Občina Žalec Gostišče Štorman popolnoma podpira v prizadevanjih za spremembo te odločitve, saj menijo, da je boljši ponudnik od izbranega Podjetja Javico Logarska dolina jz več razlogov,v Po županovih besedah Anton Štorman in njegovo podjetje kot davkoplačevalk redno izpolnjuje svoje obveznosti, njegov odnos z dobaviteljev je nesporno dober, Prav tako tudi odnos do osebja, ki je pri njem dobro preskrblje-n°- O kvaliteti storitev in hitrosti ponudbe pa gotovo nekaj P°ve tudi to, da se je gostišče jdorman iz enega gostišča v Šempetru razraslo v celo verigo Prizanih lokalov.
Za konec naj povemo, da klARS morebitnim vlagateljem Pritožbe ni izdal roka razrešitve Pritožbe, a če naj bi bilo pravici zadoščeno, menimo, da več kot tri dni ne bi smel biti...
DOMINIKA SAMBOLIČ
Pri Cajnerju stoji le še hiša
Ko je ostareli Franc Cajner moral za vedno oditi s tega sveta, se je pisalo leta 1981. Ker sta njegova dva sinova še mladoletna izgubila življenji v drugi svetovni vojni, je lesena hišica s tablico, na kateri je pisalo Planino 23, polčetrti ar strmega zemljišča in pripadajoča lesena lopa pripadla Petru Kladniku. Na Kozlovega Petra, ki je v tistih časih plul kot mornar po vseh sedmih morjih sveta, se je že nekaj let pred smrtjo spomnil boter. Takrat Peter ni razmišljal o tem, da bo kdaj koli dediščino tudi zares uporabljal.
Toda usoda je obrnila tako, da se je mladenič naveličal slane vode in se vrnil nazaj v rojstno hišo. Na njegovi kmetiji pa se je marsikaj hudega pripetilo. Najprej je umrla bratova žena,
RADIO CELJE
nato še mati, in Peter je priskočil na pomoč. Pri Cajnerju se je oglašal le v toliko, da streha niti danes ne pušča, in da je okrog hišice lepo pokošeno. Splošnega videza v tisti znameniti soteski s še bolj znamenito gostilno pri Požarniku ali Rdečo dvorano Petrova domačijica zagotovo ni kazila. Niti po tistem, ko je pred kakšnimi petimi leti iz ene izmed dveh Požamikovih miniaturnih hiš nastal pravi pravcati bungalov...
Letos se je Petru ponudil ugoden zaslužek kravarja v Teru, kjer je skrbel za živali od junija do začetka septembra.
Kot naročeno, da je nekdo lahko izpeljal svoj podli načrt. Skratka, lesena lopa je neke noči zagorela in podnevi je že ni bilo več.
“V začetku nisem mogel povsem razumeti, zakaj se je moralo to zgoditi. Pozneje sem prisluhnil domačinom, seštel dva in dva in danes že z gotovostjo vem, kdo mi je lopo požgal in kdo je le-to dejanje naročil. Še vedno pa mi ni povsem jasno, s kakšnim namenom. Je lesenjača zgolj nekomu kvarila razgled ali je bila v napoto nekomu, ki se je namenil ob potoku Krumpah postaviti malo hidroelektrarno? Ne vem, če se zadevo sploh splača predati sodišču, saj so vanjo vmešani občinski in državni funkcionarji,” se danes sprašuje Peter Kladnik.
Le-ta namreč požiga ni šel niti prijavit na policijo. So pa možje postave klicali Petra na pogovor po prijavi nekoga, ki mu ni bilo vseeno, kaj se je pripetilo. Petra Kladnika so v Mozirju poučili, da je bila lopa na črno postavljena in samo še blagoslovili niso kleptomansko razpoloženih oseb. Peter je že tudi dobil sporočilo, da mu nameravajo dati kakšnega juija mark, da bi vso stvar pustil na miru.
Peter je dobričina in sprejema usodo takšno, kot pač je. Pravi, da bi mu pred požiganjem lahko vsaj sporočili namene, da bi iz lope pobral vse tiste Cajnerejeve krampe in lopate. Niti ne razmišlja niti ne omenja možnosti, da bi lahko šla v dim tudi od lope štiri metre oddaljena hišica. Tega se ni očitno zavedal niti akter nezaslišanega krojenja postav v občini Ljubno.
FRANC FURLAND
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri žel. postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI:
MIKLAVŽ VAM JE PRI NAS PRINESEL:
10% POPUST ,
ZA KVALITETNE IN
LEPE RADIATORJE
OBIŠČITE NAS, PRI NAS STE ZAŽEUEN PARTNER!
Stran 22
VOLVO S70 IN V70
S70 in V70 sta nova generacija zelo uspešnega avtomobila 90. let - Volva 850.
Z novimi linijami, popolnoma prenovljeno notranjostjo in izboljšano varnostjo predstavljata novo razvojno stopnjo pri Volvu. Svetovna premiera je bila v teh dneh v Kirkenesu na severu Norveške.
Popolnoma nov oblikovalski koncept pri Volvu je viden tudi v teh dveh modelih. Zaobljene
zunanje linije in prenovljena notranjost spominjajo na model C70 (o njem smo pisali v prejšnji številki).
Že tako pregovorna varnost je doživela nove izboljšave, ki vključujejo napreden sistem bočnih ojačitev.
Z novo linijo modelov (S70. V70 in C70 - črka označuje velikost avtomobila) stopa Volvo v novo obdobje, v skladu s tem bo tudi ime modela Volvo 960 spremenjeno v S90 in V90.
1
II I .
HVUNDAI SONATA -NOMINACIJA 7A NAJLEPŠI AVTO
Korejski avtomobil Hyundai Sonata jc bil nominiran na tekmovanju za »najlepši avto leta«, ki bo potekalo v Franciji. Tekmovanje bodo organizirali med avtomobilsko razstavo v Chamonku prihodnje leto.
Sodniki, med njimi so novinarji, dirkači, pravniki itd., so nominirali štiri avtomobile v kategoriji 4/5-vratnih limuzin, ki so bili predstavljeni v letu 1996. Nominirani modeli so: Mitsubishi Carisma, Hvundai Sonata, Fiat Marea in Citroen Saxo.
V izboru bo sodelovala tudi javnost. Televizijski programi v Franciji bodo predvajali spote nominiranih avtomobilov, gledalci pa bodo preko telefona in preko Interneta glasovali po svojem izboru. Pričakujejo okoli 200.000 glasov.
Zmagovalca bodo razglasili 31. januarja, ob koncu avtomobilskega festivala v Chamonku.
NOVOSTI PRI SSANGTONG U
Pred kratkim so pri Ssangyongu predstavili več novih modelov. Prvi je model KJ - terenski avtomobil s pogonom na vsa štiri kolesa. Ssangyong je investiral kar 158 milijonov ameriških dolarjev v razvoj tega vozila, za katerega pričakujejo, da bo šel dobro v
promet. Izvažati ga bodo začeli v začetku leta 1997, na korejskem trgu pa je že v prodaji.
Istana je model, nastal v sodelovanju med Ssangyongom in Mercedes-Benzom. Sodi med lahka tovorna vozila in je na voljo v štirih različicah: z dvema,
devetimi, desetimi ali petnajstimi sedeži. Tudi ta serija prihaja na trg prihodnje leto.
V sodelovanju z Mercedesom pa je nastal tudi luksuzni potniški avto »W«, ki ima Mercedesov motor. Ta model je trenutno še v fazi testiranja.
HVUNDAI COUPE
Hyundai Coupe 2+2 je novi model iz korejske tovarne Hyundai Motor Company (HMC), ki pridno širi prodajno mrežo tudi v Evropi (v primerjavi s prejšnjim letom so povečali prodajo v Evropi za 27%).
Novi Coupe odlikuje lastni oblikovni stil - čiste, elegantne in vizuelno prepričljive linije. Nizka in široka aerodinamična oblika avtomobila daje musku-lozen izgled, kot bi gledali predatorja, pripravljenega, da skoči na svoj plen.
Notranjost je prostorna in udobna, kot se za pravi šporni avto spodobi. Zelo pritegnejo tudi ergonomsko oblikovani
sedeži, ki omogočajo ure in ure udobne in sproščene vožnje. Armaturna plošča je oblikovana tako, da omogoča popolni nadzor in zadovoljstvo.
K aktivni in pasivni varnosti prispevata zračni blazini (tudi na sopotnikovi strani) in ABS, za doplačilo pa sta na voljo tudi daljinsko zaklepanje in avtomobilski alarm. Na voljo so tri različice kupeja: z 1,6-, 1,8- in 2,0-litrskim 16-valjnim DOHC motorjem, ki vam požene adrenalin po žilah.
S. L
PEČJAK
Šlandrov trg la Žalec
tel.063 715-640 odprto PO-PE 7.30 - 16.00
^Bvorne ploščice GOLF II. /Zavorne ploščice KADETT zun.zglob polosi GOLF
spr. blažilec KADETT spr. blažilec GOLF I
■'ipka kpl. R5/R9 .'omet LAGUNA Jaromet ASTRA zaganjač TRAFIC
ž.aau si i s
3 600 SITt4\ bati kpl.KADETT 1 3s 27.000 SIT
9 ooo SIT^p** batl kpl.GOLF diz. O.SOmm 37 800 SIT
♦*4L>atni obročki GOLF diz glava GOLF diz.-'86
6.120 SIT /N 5.130 SIT *
12.260 SIT ^spr.blatnik GOLF II 27.000 SIT o?.of spr.blatnik KADETT E 12.600 SIT 3- spr.odbijač GOLF II 42.480 SITSt c spr.steklo KADETT E
11.160 SIT 63.000 SIT
3.510 SIT 4.050 SIT 4.860 SIT 12.600 SIT
rezervni deli za VW-AUDI, RENAULT,OPEL)AUSTIN)CITROEN,BMW.ALFA
K AVTO UURŠIČ PO CmOiNOVA VOZILA
Velenjčanom, pa tudi prebivalcem širše okolice, je zelo dobro znan salon AVTO MURŠIČ, kjer sta pooblaščeni servis in prodaja vozil svetovno priznane znamke Citroen. AVTO MURŠIČ ''odi gospod Jože Muršič, ki se že tri desetletja ukvarja z avtomobili, zadnja tri leta pa vodi pooblaščeni servis in prodajo vozil francoskega Citroena. 30 let delovanja je zelo lep jubilej, ki ga ne doseže vsakdo. Za to so potrebni kvaliteta dela, pestra in odlična ponudba ter seveda prijazno osebje, ki se na svoje delo sPozna in je vselej pripravljeno ustreči svojim strankam.
Lepo urejen avtosalon Muršič Foto: S. J.
Citroenova vozila, ki jih Ponujajo v AVTU MURŠIČ, so ena izmed najbolj priljubljenih vozil, ne le pri nas, pač pa tudi v svetu. So namreč zelo kakovostna ter priznana po majhni porabi goriva, obenem pa so še zelo vzdržljiva in udobna. “Glede varnosti pri vožnji so vozila Citroen gotovo na prvem mestu,” pravi gospod Jože Muršič, ki se na trg avtomobilov zaradi svojih dolgoletnih izkušenj zelo dobro spozna. “Kdor enkrat kupi Citroenovo vozilo, Citroenu ponavadi ostane zvest.”
Vendar ni nikomur treba veijeti kar na besedo, pač pa se lahko o kvaliteti Citroenovih vozil kar sam prepriča. V salonu AVTO MURŠIČ so vsakomur na voljo nstrezno usposobljeni in prijazni Prodajalci, ki vedo odgovoriti na vsako vprašanje, kupcem pa so na voljo tudi razni prospekti in ostalo gradivo ter testne vožnje.
To pa še ni vse. Izjemno ugodni so pri AVTU MURŠIČ tudi
VI)I,IO ALFINI BOKSERJI
Lri Alfi Romeo so se po 24 {etih odločili, da opustijo izdelavo in vgradnjo bokser
es isrtrft*
Kodele 145 in 146 v letu
%&£££. stirimi ventili na valj, dvema odmičnima gredema v glavi in nočmi: 103 KM (1.4i), 120 KMjU>i) in 140 KM (l.Si).
plačilni pogoji. Do novega leta lahko pri njih ugodno kupite kombije še po stari ceni, saj bodo po izteku letošnjega leta Citroenovi kombiji dražji. Poleg tega se v servisu in prodajalni Muršič še posebej trudijo ustreči kupcem in se čim bolj prilagoditi njihovim kupnim zmožnostim. Prav zato ponujajo ugodne kredite, leasinge in do 3-odstotne popuste pri plačilu z gotovino. Popusti so seveda odvisni od vozil.
Za ceno, ki jo kupec plača ob nakupu avtomobila, pa ne prejme samo novega Citroena. Ob nakupu v vozila v AVTU MURŠIČ namreč nudijo še veliko več: brezplačni tehnični pregled, okvirje registrskih tablic, obvezno garnituro prve pomoči, preproge za avtomobil in prevoz avtomobila.
“Slovenci kupujemo vedno več avtomobilov in tudi boljše,” pravi gospod Jože Muršič. “V našem servisu in prodajalni pa se zelo pozna, da je francoski Citroen prevzel prodajo in servis. Od takrat so rezervni deli in avtomobili pri nas precej cenejši, dobava je hitra, pri nabavi rezervnih delov pa praktično ni problemov.”
Jože Muršič pa ne vodi samo prodajalne, pač pa se velja k njemu oglasiti tudi, kadar je treba avtomobil popraviti. V sodobno opremljeni delavnici z naj novejšo tehnično opremo
opravljajo poleg servisa Citroenovih vozil tudi vsa kleparska, ličarska in mehanska dela za vse vrste avtomobilov. Imajo tudi lakirnico avtomobilov, prodajajo rezervne dele za vse vrste avtomobilov, popoln ličarski material (barve), stekla, gume... -skratka hitro in kvalitetno postorijo prav vse, kar zahtevata vzdrževanje in popravilo avtomobila. V svoji širši okolici so edini, kjer je moč opraviti vse na enem mestu, zato njihove stranke porabijo manj denarja in tudi manj časa.
V AVTU MURŠIČ pa ponudijo roko tudi v nesreči. Za potrebe svojih strank so namreč dogovorjeni z zavarovalnicami Maribor, Triglav in Adriatic za oglede in cenitve. Ob primeru nesreče je tako lastniku avtomobila dosti lažje opraviti vse, kar je neprijetno, vendar potrebno.
Kljub tako široki in pestri ponudbi pa v AVTU MURŠIČ ne mirujejo. “V naslednjem letu načrtujemo še izboljšanje tako na področju servisiranja kot tudi na področju prodaje, saj Citroen zagotavlja še boljšo ponudbo,” se je že ozrl v prihajajoče leto
Jože Muršič
gospod Jože Muršič, ki si je s svojim znanjem, izkušnjami in delom že pridobil zaupanje številnih strank ne le iz Velenja, pač pa tudi iz širše okolice.
Zaradi pestre in kvalitetne ponudbe, zaradi uslug na visoki strokovni ravni ter tudi zaradi prijaznega osebja se ob nakupu ali popravilu avtomobila res velja oglasiti pri AVTU MURŠIČ!
N. V.
SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE
tel.: 063 856 852
Z NOVIM LETOM 1997 NOVOST V NAŠEM PRODAJNEM PROGRAMU
BEMLlNKiSM!
NA VOLJO KOT MANJŠI DOSTAVNI AVTO ali KOT KOMBI LIMUZINA
DO NOVEGA LETA POPUSTI ZA VSA CITROENOVA VOZILA. VIŠINA POPUSTA PO DOGOVORU!
O delu strelskega kluba Žalec 89:_______
STRELSTVO ZAHTEVA VELIKO ZBRANOSTI IN VADBE
Strelska družina Žalec 89 je na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo 28. septembra v Ljubljani, dosegla lepe rezultate. Prvo mesto med posamezniki je v^ kategoriji streljanja s puško velikega kalibra 100 m leže osvojil Žalčan Mladen Melanšek s 181 krogi, v kategoriji ekip pa je s 518 krogi drugo mesto zasedla ekipa kluba Žalec 89 v sestavi Andrej Čehovin, Franc Kotnik in Mladen Melanšek. Nekaj več o delovanju kluba sta spregovorila njegov predsednik Andrej Čehovin in blagajnik Avgust Mastnak.
Klub je bil ustanovljen leta 1990, danes pa ima 18 članov, od tega sedem aktivnih strelcev. Tekmovanj se udeležujejo predvsem člani, vse bolj pa je uspešna tudi pionirka Katarina Šafarič. Kot v večini podobnih organizacij pa je problematično financiranje. “Včasih je klub že ob sami ustanovitvi dobil nekaj sredstev, sedaj pa se moramo bolj kot ne najprej znajti sami. Mi smo pričeli zgolj na osnovi lastnih sredstev in opreme,” pove Avgust Mastnak. Po besedah predsednika Čehovina je sicer predvideno, naj bi vsako društvo dobilo neka sredstva, vendar pa je za pridobitev tega denarja potrebno Zvezi telesnokulturnih organizacij (ZTKO) predložiti finančni plan. “To smo vsako leto tudi storili, vendar pa od ZTKO nikoli nismo prejeli več kot 20 tisoč tolarjev, kar je komajda dovolj za administracijo, četudi smo v planu predvideli tudi do 1,5 milijona tolarjev, ki bi jih potrebovali. Zato smo se že lani odločili, da se nam sestavljanje finančnega plana ne splača in tudi letos ga nismo oddali. V letošnjem letu tako nismo prejeli še niti tolarja,” sta povedala oba člana kluba. “Večino stroškov si tako krijemo sami, še sploh potne stroške in prijavnino, vendar pa glede na pravilnik o nagrajevanju morda vendarle še lahko pričakujemo nekaj denarja, saj ZTKO sredstva dodeljuje glede na dober uspeh, tega pa smo letos prav gotovo imeli,” pravi Andrej Čehovin.
Po njegovih besedah si želijo predvsem nekaj več zagonskih sredstev za delo z mladimi. Vsem novincem, ki pridejo v klub, morajo namreč posojati lastno opremo, kar pa je dokaj problematično, saj jo tudi sami potrebujejo za tekmovanja. Zavedajo se, da je v klub potrebno pripeljati čim več mladih članov in menijo, da so lahko ti zelo uspešni. Dokaz za to je 13-letna Katarina Šafarič, ki v kategoriji pionirk tekmuje z zračno puško na ti. igrah prijateljstva. Mladi iz cele Slovenije se na sedmih tekmovanjih pomerijo v streljanju, Katarina pa po dveh kolih deli prvo mesto. Sicer je tudi regijska prvakinja v eni od
disciplin streljanja z malokalibrskim orožjem.
Sicer pa se lahko strelska družina Žalec 89 pohvali še z drugimi uspehi. “Z vojaško puško smo nadaljevali tradicijo dobrih strelcev v celjski regiji, ekipno pa smo bili prvaki že leta 1992 na prvem odprtem držav-
nem prvenstvu v samostojni Sloveniji. Tudi letos smo dosegli enak rezultat kot zmagovalna ekipa Trzina, vendar smo po pravilu zadnjih serij zasedli drugo mesto,” pove Avgust Mastnak. Prav tako je klub s standardno zračno puško že nekaj let tekmoval najprej v drugi, nato pa v tretji državni ligi in se uvrščal med prvo polovico dvanajstih tekmujočih. Vendar pa so se letos nastopu v državni ligi odpovedali, spet zaradi pomanjkanja denarja. “Stroški za opremo so naravnost ogromni. Puška sama stane okrog dva tisoč nemških mark, skupaj z osnovno opremo pa stroški narastejo do štiri tisoč nemških mark na strelca. Zelo verjetno je, da bomo zato presedlali na zračno pištolo, še naprej pa bomo tekmovali z vojaško puško,” pojasni Andrej Čehovin.
Da pa strelci kluba navkljub slabim pogojem še vedno dosegajo uspehe, velja po mnenju predsednika pripisati dolgoletnim izkušnjam nekaterih članov, ki so se prej kalili že v kar nekaj strelskih družinah, prav gotovo pa ima levji delež pri tem veselje do streljanja. Sicer pa je zanimanje za strelstvo spet v porastu. “V prejšnjem sistemu je
bilo strelstvo v žalski občini na zelo visokem nivoju, strelske družine so čutile tudi podporo iz vojske, kar se je kazalo že v strelivu, ki ga je bilo predvsem za vojaško puško na voljo več kot zadosti. Z osamosvojitvijo je izginilo mnogo strelskih družin, vendar pa se strelska društva počasi spet vzpenjajo na raven nekdanje kvalitete. Seveda pa ima Slovenija strelca Rajmonda Debevca, ki pa je v samem svetovnem vrhu,” pove Avgust Mastnak.
Je pa v Žalcu problematično tudi strelišče. Strelišče za žalsko osnovno šolo ima le devet mest, namenjeno pa je streljanju z zračno vpuško na deset metrov. Klub Žalec 89 ga deli še s strelsko družino Juteks Žalec,
občasno pa jim za vadbo daje na voljo svoje strelišče tudi strelska družina iz Braslovč. Žal je pri nas nasploh malo strelišč na sto metrov, ki so potrebna za streljanje z vojaško puško. Vendar pa se v Žalcu načrtuje gradnja novega strelišča z 20 mesti, ki naj bi bilo postavljeno na prostoru sedanjih slačilnic ob teniških igriščih. Na takšnem strelišču bi se lahko potem odvijala tudi nekatera državna tekmovanja in strelska družina Žalec 89 se novega strelišča zelo veseli. “Polovica načrtovanega strelišča naj bi bila namenjena za stalno strelišče, na katerem naj bi s strelnim orožjem med drugim vadili tudi policisti, polovica pa naj bi bila strelišče le po potrebi, sicer pa naj bi tam potekali tudi treningi karateja. Če se bodo načrti uresničili in bo strelišče zares zaživelo, bo^ to dalo nov zagon strelstvu v Žalcu. Sedanje strelišče je namreč precej odmaknjeno od oči, novo, opaznejše strelišče pa bi morda marsikomu dalo spodbudo poskusiti se v streljanju,” pravi predsednik kluba.
Sicer pa strelstvo zahteva veliko mero samodiscipline in skoncentriranosti od tistega, ki se ga loti. Strelstvo je namreč zelo statičen
šport, saj tekmovanje včasih zahteva od tekmovalca, da uro in več stoji pri miru, ko meri na cilj. “Predvsem mlade, ki pridejo k nam, moramo poučiti, da je zadeva lahko tudi nevarna, vendar pa do strelstva tako pridobijo tudi določeno mero spoštovanja,” zaključi Andrej Čehovin.
Član kluba Žalec 89 pa je tudi Mladen Melanšek, letošnji prvak v streljanju s puško velikega kalibra 100 metrov leže.
“Žalsko strelstvo je prav gotovo na visoki ravni, saj smo skupaj samo v Žalcu imeli že štiri državne naslove. Zelo dobri so tudi Celjani, s katerimi se vedno kosamo^ za nekaj krogov, prav tako Storčani in strelci iz Braslovč,”v pove Mladen Melanšek. “V Žalcu je res problematično strelišče, ki zame ni preveč uporabno, saj streljam le z vojaško puško, povrh pa je težavno dobiti tudi strelivo in paziti moram dobesedno na vsak naboj.
Zato treniram tudi kar “na suho”, kar pomeni da doma ležim v strelskem položaju kakšno uro. To je precej naporno, in če ne bi bil privajen, bi me kaj hitro pričele boleti mišice. Vendar pa je potrebno vaditi vsak dan, drugače ni rezultatov. Pri velikem kalibru je zelo pomembna rutina, pomembne so izkušnje in praksa, ker se pri razdalji 100 metrov vsaka napaka pozna. Zase lahko rečem, da sem zadnji mesec vsak dan vadil, bodisi doma bodisi na strelišču. Na tekmovanju v Ljubljani, kjer je letos tekmovalo okrog 70 strelcev, sem bil v kategoriji posameznikov prvi že tretjič, imam pa tudi državni rekord, ki je v tem trenutku še neogrožen. Verjetno se prav zaradi pomanjkanja streliva rezultati namreč nekoliko slabšajo. Zato moramo biti pripravljeni še preden gremo na strelišče, saj ne kaže po nepotrebnem zapravljati streliva.
Po mojem mnenju je Slovenija v svetovnem merilu nekje med desetimi najboljšimi, vendar je to odvisno tudi od orožja. Imamo seveda Rajmonda Debevca, dobri pa so tudi naši strelci s pištolo. Jaz tekmujem v streljanju z vojaško puško M-98, ki je sicer podobna bolj poznani M-48, vendar pa ima podaljšano cev, bolj precizne merilne naprave in lepše oblikovano kopito, je pa kaliber 7,9.
Strelstvo zahteva precej koncentracije in predvsem veliko vadbe. Talent predstavlja le kakšno petino uspeha, potrebna je tudi kondicija, dober vid in mirnost, ostalo pa naredi trening in psihične vaje. Pred tekmo se moraš znati zbrati in obvladati.”
DOMINIKA SAMBOLIČ
RIBNIK VRBJE - NARAVNI SPOMENIK
društvo Radoživ si že precej časa prizadeva, da bi zakonsko uredili varovanje ribnika Vrbje, Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve pri Občinskem svetu Občine Žalec pa je Pripravil predlog odloka o razglasitvi ribnika za naravni spomenik ter ga posredoval v obravnavo Občinskemu svetu Občine Žalec.
Na ribniku Vrbje in v njegovi bližnji okolici je 117 vrst ptic, od katerih jih na ribniku ali v bližnji okolici gnezdi 35 vrst. Med ogrožene vrste spada 9 vrst ptic. Preko spodnje Savinjske doline potekata dve pomembni selitveni poti ptic selivk, veliko število ptic pa najde selitveno postajo prav na ribniku Vrbje. V času selitve in prezimovanja je ribnik pomemben predvsem za vodne vrste, za tri (črna liska, zelenonoga tukalica in žvižga-vka) pa je v tem času ribnik Vrbje pomemben celo v nacionalnem merilu.
Ribnik pa ni pomemben samo za ptice, saj živi v njem ali ob njem tudi šest vrst dvoživk in pet vrst plazilcev. Vse vrste dvoživk in plazilcev ribnika Vrbje sodijo med ranljive vrste.
V odloku o razglasitvi ribnika Vrbje za naravni spomenik je Odbor za okolje, prostor in komunalne zadeve oblikoval cilje njegovega zavarovanja. Ti so ohranitev vodnega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, znanstvenoraziskovalno in študijsko delo ter popestritev turistične ponudbe tega območja. Če bo odlok sprejet tudi v drugi obravnavi, bo dovoljeno uporabljati ribnik za obstoječe ribogojstvo, gibanje obiskovalcev po kolovoznih poteh ali s strokovnim vodstvom ter vzdrževalna dela kolovoznih poti in obstoječih objektov, če dela ne bodo spreminjala zunanjega videza objektov. Dovoljena naj bi bila tudi košnja nasipov med 1. oktobrom in 1. decembrom ter izpraznjenje ribnika za 21 dni v letu med 15. septembrom in 1. februarjem. S predhodnim soglasjem spomeniškega varstva naj bi bilo mogoče urediti sprehajalne poti in postaviti informacijske table ter opraviti manjša hidrotehnična dela, kot so ureditev brežin, plitvin, otočka, zasaditev grmovnih pasov in podobno.
Odlok predvideva prepoved izvajanja vseh del, ki bi imela škodljive posledice na ribniku in njegovih živalskih vrstah. Prepovedano naj bi bilo odstranjevanje dreves in grmov, preganjanje živali, povzročanje hrupa, čolnaijenje, onesnaževanje in še vrsta drugih aktivnosti, ki so naravi škodljive. Za kršitve so v odloku predvidene denarne kazni, ki segajo od 5.000 SIT do 360.000 SIT.
Ribnik Vrbje je nastal na območju nekdanjih gramoznic in divjih odlagališč med potokom Strugo in reko Savinjo. Med leti 1973 in 1980 so na pobudo Hmezada Žalec to področje sanira-l'> v letu 1980 pa ribnik uredili za V2rejo krapov. Dve leti kasneje je kil na širšem območju ribnika sPrejet zazidalni načrt, po katerem Je bilo to območje namenjeno za ureditev ter zgraditev objektov in uuprav za izletništvo in športno rekreacijo. Dokončno so uredili ribnik z bazeni za vzrejo rib na Severo-zahodu, do ostalih ureditev Pa ni prišlo. Poplave v letu 1990 so Poškodovale bazene za vzrejo rib, Zato se je ta preselila na celotno območje ribnika. Pojavilo se je Praznenje ribnika v pomladanskem casu, kar je ogrožalo nekatere vrste rib in plazilcev.
Zaradi agromelioracij v spodnji Savinjski dolini je ribnik Vrbje eno 'Zmed zadnjih mokrišč v Savinjski dolini. Čeprav ni nastal po naravni Poti, ima ribnik Vrbje velik eko-ioški pomen in je zato enakovreden naravnim mokriščem. To potrjuje tudi raziskovalna naloga “Kartiran-le habitantnih tipov v okolici ribnika v Vrbju pri Žalcu”, ki jo je opravil Milan Vogrin.
^Vinjska košarkaška liga
RELAX POLZELA 98
7. KROG (8.12.1996)
MOZIRJE : VELENJE POLZELA : PREBOLD LAŠKO : GARANT
CELJE
NAZARJE
GRIŽE GOMILSKO
prosti: GORNJI GRAD vodji kroga: D. Kralj M. Škrabe
8. KROG (15.12.1996)
GRIŽE : NAZARJE GARANT : CELJE PREBOLD : LAŠKO VELENJE : POLZELA
gornji grad : mozirje
prosti: GOMILSKO vodji kroga: D. Zavašnik ______M. Blagotinšek_______
N. V.
MLADI PLANINCI IZ BRASLOVČ ODLIČNI 6. NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU V TRZINU
Vse skupaj se je začelo kot vsako običajno pripravljanje mladih na kviz, s to razliko, da smo se planinci iz OŠ Braslovče letos prvič odločili za ta korak. Že v mesecu juliju je bilo treba odposlati prijavnico o udeležbi, nato pa smo nestrpno pričakovali nadaljnih informacij oziroma teme, iz katere bomo odgovarjali. Kar nekam dolgo je trajalo, da smo končno dobili gradivo, si ga razdelili na štiri dele in pričele so se priprave, oziroma bolje rečeno - učenje. Bolj se je bližal 16. november, bolj smo bili resni pri delu, v šoli pa smo z mentorico dober teden vsak dan po pouku pridno preverjali naše znanje. Edina predstavnica ženskega spola, Savina, je k sreči imela ravno tečaj prve pomoči na šoli in je hočeš nočeš morala na kviz, saj res nihče ni dobil opravičnega izostanka.
Sobota, 16. novembra 1996, je napočila. Jutro je bilo deževno, nič kaj prijazno, cesta do Trzina je bila polna prometa, vmes celo dve nesreči. Sproščenost proti cilju je pojenjevala, saj smo vzeli knjigo in glasno brali, da bi vsrkali še zadnje znanje. In končno - cilj OS Trzin, kraj, ki je bil ta dan namenjen jtrever-janju naših možganov.: Že sam sprejem je dal čutiti organiziranost na vsakem koraku, kar se je v nadaljevanju še potrdilo. V veliki telovadnici je zmanjkalo prostih sedežev ob velikem številu mladih tekmovalcev, mentorjev in spremljevalcev.
Po uvodnem pozdravu in kulturnem programu smo odšli v razrede na reševanje testov. Vprašanja so bila iz knjige Planinska šola in iz gorniške literature, vseh je bilo 40. V nekatera vprašanja smo se poglobili nekoliko bolj, v glavnem pa
Tekmovanja se je udeležilo 60 ekip, med njimi 2 iz Gornjega grada, 2 iz PD Zabukovica, 2 iz PD Ljubno ter ekipa iz PD Braslovče. V finale sta se uvrstili ekipi iz PD Ljubno in PD Braslovče, ki sta v finalu napravile le po eno napako. PD Ljubno je zasedlo odlično 5. mesto, PD Braslovče pa 6. mesto.
dih planincev OŠ Braslovče. Čestitamo!”
Prvi trenutek šok, presenečenje, nato neizmerno veselje, sreča in čestitke od vsepovsod! Po pravici povedano, kaj takega nismo pričakovali. Seveda pa nas je čakalo še finalno tekmovanje, čeprav ne bi imeli nič proti, če naši ekipi ne bi bilo potrebno tekmovati v finalu. Trema, ki je prej sploh nismo občutili, se nas je polotila iz vseh strani, mrzlično smo prelistavali gradivo in vadili najlonski vozel. Mentorica nam je dopovedovala, da je ogromen uspeh že, da smo se od 65 ekip uvrstili med prvih osem najboljših, a z osmim uspehom; le nismo hoteli biti zadovoljni. Prišli so tudi s televizije, novinarji so slikali, napetost je naraščala vse do finala.
smo test presenetljvo hitro rešili in kar med prvimi ekipami odšli v telovadnico. Sledilo je zani-nmivo predavanje alpinista in himalajca Toneta Škarje. Med tem časom pa smo tu in tam ugibali o našem testu in o uvrstitvi. Prav prilegla bi se nam uvrstitev med prvih osem ekip, kajti v tem primeru nam je_ naša mentorica obljubila pizzo. Če pa bi bili med zadnjimi, pa bi pizzo častili mi. Končno smo dočakali razglasitev prvih osem ekip polfinalnega tekmovanja. Torej še ene ekipe. Le kateri šoli se je uspelo uvrstiti v veliki finale? Zaslišali smo napoved: “Ekipa, ki je pravilno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja in je zasedla L mesto, je ekipa Mla-
Finalno tekmovanje osmih ekip je potekalo tako, da smo pravilne odgovore napisali na kartone, komisija pa je skrbno bdela nad pravilnostjo rešitev. Vse se je odvijalo tako hitro, da smo ob obilici treme komaj dojemali resnost položaja in v tem stanju tudi pogrešili pri štirih odgovorih. Po končanem seštevku smo pristali na odličnem šestem mestu, .čeprav smo bili tisti trenutek malo razočarani, a resnično smo dojeli naš uspeh šele kasneje, saj je za nas vreden skoraj toliko kot zmaga (no, pa saj je v polfinalu tudi bila).
Mladi planinci OŠ Braslovče: Savina Sečki, Urban Jeriha, Nejc Jezernik, Gregor Grenko z mentorico Ireno Kumer
Piše LIDIJA COKAN
PRIHOD V DELLPLAIN HALL
Tako smo se po približno petnajstih minutah vožnje pripeljali v univerzitetno mesto in pred naš študentski dom, ki se je imenoval DellPlain hali. Vse nam je bilo čisto tuje, čeprav so nas vsi sprejeli zelo ljubeznivo. Prijavili smo se ter dobili ključ in številko sobe, magnetno kartico za odpiranje vrat študentskega doma in kombinacijo za odpiranje poštnega nabiralnika. Vsak posameznik je namreč imel svojega. Najbolj zanimivo pa je bilo odpiranje le-tega in mene je postopek še najbolj spominjal na vlamljanje v bančni trezor. Kakor koli že, tega se nisem nikoli naučila, so pač stvari, v katerih Evropejci Američanom nismo kos. Dobili smo tudi posteljnino, ki pa so jo vsi, razen nas, morali prinesti s seboj. Dali so nam tudi malico, nato pa so nas mentorji v naših nadstropjih pospremili v sobe. Glede iskanja sob obstaja v Ameriki preprosto pravilo: prva cifra številke je vedno tudi številka nadstropja. Številka moje sobe je bila 236, kar pomeni, da sem stanovala v drugem nadstropju.
Enako pa velja tudi za vse druge zgradbe, hotele in podobno. Ko sem končno prišla v sobo, sem se tam gotovo najbolj razveselila postelje, tako zelo sem bila utrujena. Kar v kavbojkah, pa saj česa drugega nisem niti imela, sem se zrušila na posteljo in zaspala kot ubita.
DELLPLAIN HALL
DellPlain Hall je študentski dom, imenovan po človeku, ki je za izgradnjo le-tega prispeval del denarja. Vrata se - kot tudi v ostalih domovih odpirajo z magnetno kartico - s čimer se poveča varnost. Tudi DellPlain je, enako kot vse druge zgradbe v univerzitetnem mestu, prilagojen uporabi invalidov na vozičku in slepim. V pritličju je nahaja glavni dnevni prostor, ki je tudi edini s klimo, tam pa so tudi okrepčevalnica, prostor z igralnimi avtomati in avtomati za pijačo in prigrizke, ter pralnica s pralnimi stroji in sušilniki, ki delujejo na kovance. Tri dvigala te iz pritličja odpeljejo v vseh osem nadstropij. Vsako nadstropje je razdeljeno na dve krili ter ima dve študijski sobi
in dnevni prostor. V dnevnem prostoru vsakega nadstropja je tudi televizor, mikrovalovna pečica in pomivalno korito.
Udeležence poletnega univerzitetnega programa so namestili v šest nadstropij, po katerih smo bili fantje in dekleta tudi ločeni. Vsako krilo je imelo enega mentorja, torej dva mentorja v enem nadstropju. Nadstropja so bila v stilu teme, ki sta jo mentorja izbrala, te teme pa so bile: risanka Zvonar iz
Notredama, film Misija nemogoče, olimpijska vas in televizijske nadaljevanke. Na vratih vseh sob so bila imena njihovih stanovalcev, prav tako v stilu teme nadstropja. Sobe so bile dvoposteljne in razdeljene z omaro po sredini. V vsaki polovici sobe je bila postelja, predalnik, omara, pisalna miza in police za knjige. Sobe so bile ravno prav velike, imel pa si tudi zadostno mero zasebnosti. Za življenje v domu so veljala določena pravila, deset glavnih pa je bilo v vsakem nadstropju napisanih na velikih plakatih, ki si jih vedno opazil najprej, ko si stopil iz dvigala. Glavna pravila so bila “tihe ure”, ko si moral biti še posebej obziren do sostanovalcev. Trajale so od devetih zvečer do devetih zjutraj ter “policijska ura”, ki je bila med tednom ob polnoči, med vikendi pa ob enih zjutraj. Strogo je bilo prepovedano tudi uživanje mamil in alkohola, spolno in fizično nasilje, pa še nekaj manjših pravil. Naj povem še to, da so bili prepovedani tudi spolni odnosi med udeleženci programa, kar je nekatere precej motilo. Na vprašanja v zvezi s tem, ki smo jih zastavljali našim mentorjem, so nam odgovorili, da so to naredili zato, da bi pomirili naše starše. Kakor koli že, večina je kaj kmalu ugotovila, da se da večino manjših pravil uspešno kršiti in to smo tudi
pridno počeli. Pravila so vendar za to, da se kršijo, kajne? Sicer pa nismo mogli trditi, da nas imajo preveč na vrvici in zato smo se z
vsemi mentorji tudi zelo dobro razumeli.
ČASOVNA RAZLIKA
Vsa utrujena sem se torej že okrog osmih, ko je bilo zunaj še svetlo, s tisoči vprašanj in dvomov odpravila spat. Vendar pa kljub temu, da sem s časovno razliko vred prebedela skoraj štiriindvajset ur, navada ostane železna srajca, in tako sem se zbudila že ob treh zjutraj po ameriškem času oziroma devetih zjutraj po evropskem času. To je bila namreč ura, ko sem se pred odhodom ponavadi zbujala in tudi tam po tej uri nisem in nisem mogla zaspati. Moja sostanovalka in večina udeležencev programa je prišla šele naslednji dan in tako sem v grobni tišini DelIPlaina opazovala, kako se zunaj dani. Poskušala sem urediti vse dotedanje vtise, največ časa pa sem preživela ugibajoč, kako se bo teh šest tednov, ki so se začeli tako zanič, izteklo. Ko sem zjutraj odšla pogledat, kako je z Majo, sem ugotovila, da je imela enake probleme kot jaz, prav tako pa tudi vsi ostali, Ema, Goce, Lana, Igor in drugi. Že v nedeljo so nam v jedilnici, imenovani Haven Dining Hall, postregli s kosilom, nakar smo odšli na orientacijski sestanek, katerega so se lahko udeležili tudi starši in kjer smo izvedeli za vse podrobnosti v zvezi s programom. Sploh smo prve dni tam imeli ogromno sestankov: Sestanek vseh Soros študentov z Vero Todorovo, sestanki po nadstropjih v domu in še in še. V ponedeljek pa smo se prvič srečali z našimi profesorji, saj smo morali vpisati predmete, ki smo jih izbrali. (se nadaljuje)
METRSKO BLAGO TfOZAMENTERUA TMODNI DODATKI
V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
VAM
NUDIMO:
X
&
P
K
A
t
'K
K
P
K
A
|
velika izbira kvalitetnega jesensko/zimskega blaga umetno krzno velika izbira svile termo velurji 1.490 SIT nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrofibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrojibre in viskoze vse barve diolenov in voln 1.990 SIT velika izbira gladkih žametov svilene rute
več kot tisoč vrst gumbov
Kvaliteto
prodajamo poceni!
KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC
K
P
A
t
K
Vt
P
&
A
PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM
iš'in,j'šr[A
telovadnica
V žalski šoli smo dobili prenovljeno telovadnico, zato sem nekatere učence vprašala, kaj jim je sedaj najbolj všeč. Dobila sem naslednje odgovore:
“Najbolj všeč mi je to, da je telovadnica sedaj svetlejša in prostornejša.” Eva, 7.e “Všeč mi je to, da so tla višja kot prej, in tako zdaj lažje zadenem na koš.” David, 7.e “To, da so nova tla in bo zdaj manj poškodb.” Helena, 7.d v “Skoraj vse. Jaz sem prej namreč hodila v šolo na Ponikvo. Tam sploh ni bilo telovadnice.” Adrijana, 5.c .“Ja, odgovorila bom obratno. Ni mi všeč. Če padem na kolena, me potem zelo pečejo.” Mojca, 8.b
“Všeč mi je parket, prebeljena garderoba, koši.” Suzana, 7.e
“Kar v redu je. Ne vem namreč, kakšna je bila prej. Prvo leto hodim na to šolo.”
Alen, S.c
______ MATEJA, 7 e, OŠ ŽALEC
{nesrečna gostilna
Mamica mi je pripovedovala zgodbo, kako sta se s prijateljico igrali gostilno.
;. To ni bila navadna gostilna, saj je bila na | jedilniku zelenjava iz vrta. Ko je moja jnamica prišla v gostilno kot gost, je naročila jedi po jedilniku. Ampak kar koli si naročil, s> dobil paradižnikovo solato. Ker je mamica Prišla šestkrat v gostilno, je morala pojesti šest porcij paradižnikove solate. Ko sta iz službe prišla starša, sta jo poklicala h kosilu.
! Mami je s polnim trebuhom odšla na kosilo. To pa še ni bilo dovolj, saj je za prilogo spet bila paradižnikova solata. Starša sta se hudovala, zakaj ne kosi, ona pa ni hotela ■zdati njune igre. Če bi jo zaupala, se nikoli več ne bi igrali gostilne. Potem ji je bilo ves dan slabo. Drugi dan pa je bila na vrsti njena prijateljica. Njej pa ni bilo slabo, ker Je je jedilnik bistveno spremenil. Na njem je [Se bila paradižnikova solata, vendar je bila [Zraven tudi druga zelenjava.
Se zdaj, kadar imamo za kosilo Paradižnikovo solato, je mamica ne je, ker J1 povzroča kislino. Vzrok pa je zagotovo ta nesrečna gostilna.
MAJA TOIILAK 6. e OS ŽALEC
\v PREMISLEK
Milijone let smo se borili za svoj obstoj, Sadili smo si cesarstvo. Gradili smo ga dolgo, in sedaj, ko je končno skoraj Popolno, bo izginilo. Izginilo bo zaradi nas, •^Uadi naše malomarnosti, zaradi naše moči nad svetom. Narave ni več, ni več nedotaknjene zemlje, ni več tistega zraka, ki .i ga z veseljem vdihnil in ga sploh ne 'zdihnil. Ali je še sploh kje narava ali pa je ^se samo človek? Močan in nepremagljiv, bogat in reven. Bogati želi osvojiti svet, fevni želi biti bogat. V milijonih let smo dosegli napredek, da se predmeti lahko Premikajo, pogovarjamo se lahko na neskončne razdalje.
Ampak naš imperij še ni končan. Kaj pa takrat, ko Zemlje sploh ne bo več? Takrat b° postalo naše cesarstvo popolno!
„ MAJA HRŽICA, 8. a OŠ Vere Šlander, Polzela
STARŠI PORAŽENI
Na osnovni šoli Slavko Šlander iz Prebolda sta se 28. novembra odvijali dve zanimivi košarkarski tekmi: učenci dveh športnih razredov so se pomerili s svojimi starši.
Ob 15:30 so se staršem po robu postavili učenci 7.a razreda, ki so ga zastopali Boris Korun, Jože Čvan, Brane Valenčak, Orlando Sardini, Borut Tomaš in Ervin Korun. Tekma se je končala z rezultatom 31:29 v korist sedmošolcev. Čez 45 minut si je bilo mogoče v akciji ogledati učence 8.a, ki so košarko s starši zaigrali v postavi Stane Hribernik, Kristijan Markovič, Alojz Jager, Srečko
Mladi, gibki in vitki niso imeli posebnega dela z starostjo in modrostjo. Starši, tu in tam bi bilo treba tudi na rekreacijo!
Haladeja, Samo Zelene, Matjaž Štorman in Janez Jager. Zopet so tekmo so dobili učenci športnega razreda, vendar je ta ekipa starše porazila z nekoliko višjim rezultatom 27:17. Za popestritev obeh tekem je bilo vsem ekipam osnovnošolcev omogočeno, da jim pri igri pomagata dva znana slovenska košarkarja. Tako sta se prireditve udeležila Blaž Ručigaj, mlad in perspektiven kadet Košarkarskega kluba Polzela, ki je na prireditvi tudi zaigral, žal pa je bila pomoč državnega reprezentanta Tovornik Matjaža, člana Košarkarskega kluba Pivovarna Laško, omejena na nasvete, saj mu poškodba ni dopuščala, da bi se udeležil tekem. Organizatorjem je na pomoč priskočil tudi Košarkarski klub Polzela, tekmo pa sta sodila nekdanja učenca preboldske šole, Jani Laznik in Leon Brodar.
Športni pedagog Matjan Plavčak je povedal, da je ta prireditev nekakšen vrhunec večletnega dela športnega oddelka, ki je bilo v mnogočem navezano na sodelovanje s starši učencev. Zmaga ekip športnih razredov je bila po njegovih besedah sicer pričakovana, toda starši so se izkazali za presenetljivo trd oreh, zato je bila pomoč s strani Blaža Ručigaja zares dobrodošla. Tudi v prihodnje še pripravljajo podobne prireditve in v načrtih imajo že odbojkarsko tekmo, v kateri se bodo dekleta pomerila s svojimi mamami, bolj rekreativno in zimskemu času primemo pa so si zamislili tek na smučeh. Pedagog Plavčak pravi, da skušajo izkušnje, pridobljene v aktivnostih športnih razredov, prenašati na celotno osnovnošolsko populacijo, pozitivne posledice tega pa so se že pokazale na tretji šoli v naravi, ko se morajo sedmošolci izkazati v nekakšni šoli preživetja.
DOMINIKA SAMBOLIČ
MEGLENO JUTRO
Ura je 6 zjutraj. Ko sem se predramil kot star maček, sem pogledal skozi okno. Nisem mogel veijeti svojim očem, saj mi je pogled malo dlje stran onemogočala pred oknom razprta bela ijuha. To ni bila ijuha, to so bile le debele, nevsakdanje plasti megle.
Ob misli na odhod v šolo me je kar streslo. Vendar ni bilo pomoči, v šolo je bilo treba. Ko sem stopil na hišni prag, me je spreletel čuden občutek. Okoli mojih nog so se vili mrzli, že skoraj zimski vetrovi. Hoja se je zdela skoraj nemogoča, vendar sem se s težkimi nogami odpravil proti šoli. Potovanje skozi meglo je bilo kot v filmu. Prvo je megla z vso hitrostjo diijala proti tebi, se nato hitro izmuznila in se ustavila zopet zadaj. Bila je tako gosta, da skoraj nisi videl poti pred sabo. Zato si nemalokdaj zavil s poti v kakšen jarek. Ko si povlekel nogo iz jarka, je bila čisto mokra. Hlače so kmalu postale trde, kot kakšen kamen. Ob poti so se ves čas oglašale ptice in druge živali, ki so se prebudile od ropota mojih nog. Vedel sem, da so to gozdne živali, a vendar je bil vrišč tako grozen, da sem imel občutek, kakor da me megla straši, želi napasti in me bo zdaj zdaj pojedla, jaz pa sem še vedno bežal proti njenim ustom. Vse bolj ko sem se približeval vrhu hriba s s krošnjami sklonjenima drevesoma, tem bolj me je bilo strah. Tam sem si namreč zamišljal usta te grozljive pošasti. Pribežal sem do njenih ust, se ustavil in nato z vso močjo tekel skozi nje. Nič se ni zgodilo, razen tega, da je nenadoma grozljiva pošast izginila.
Oddahnil sem si, obrisal pot in mirno nadaljeval pot. Občutek sem imel, da je bila megla danes nad našim krajem samo zato, da sem se lahko prepričal v svoj pogum.
SAŠO HRIRAR, l.c OS Prebold
RAZMIŠLJANJE...
POLETJE
Ljubim poletje, poletne mesece, ko se čas ustavi. Rada imam morje in vonj po soli, ki je povsod prisoten. Kadar brodim po morju, ki mi šega le do kolen in iščem školjke in polžje hišice ali kadar se z družbo potepamo po starem obmorskem1 mestecu, katerega ulice so stisnjene in ceste tlakovane, in ko grem na sladoled, sem srečna. In ko pade topel, sladek poletni mrak, ki ves prostor ovija z modrino in je sonce le še velika oranžna krogla, ki tone in se potaplja v morje, ki mu ni konca, vem, da se bom teh trenutkov še dolgo spominjala.
JESEN
Vsak dan je bolj hladen.
Sivi oblaki prekrijejo nebo. Res škoda.
Kje so z jagodami obloženi vinogradi, rumeno-rdeče barve listja...
Da rumeno listje zaživi, da ga ne uniči jesensko deževje, da ne utone noga v blatu, da poti postanejo prijetne za sprehode.
Daj toplote, Jesen!,
da se stopi hladen oklep, v katerem je vklenjeno življenje vseh narodov, da sonce znova zaživi.
POLONA JELEN, OŠ ŠEMPETER
Iz bontona
KADILCI IN NEKADILCI: VOJNA STOLETIJ - 2. DEL
KAJENJE V NARAVI
Goreč ogorek lahko povzroči v naravi požar c hudimi posledicami, za katerega je vstorilec kazensko odgovoren. Če nimate žepnega pepelnika, zmečkajte ogorek med dvema kamnoma in se prepričajte, da res ne tli več. Nikar vsebine pepelnikov ne stresajte v naravi. V nekaterih parkih, nasadih in
vrtovih so pogosto
postavljena opozorila, ki prepovedujejo kajenje. Teh opozoril se je treba držati.
KAJENJE V ZAPRTEM PROSTORU
Vsakokrat, ko vstopite zaprt prostor (stanovanje, urad, dvigalo, kino, gledališko dvorano ipd.), takoj ugasite cigareto. Tako se boste ognili zadregi, kam s cigareto v naslednjem trenutku.
JAVNI PROSTORI
• V ambulantah, bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah ne kadimo, tudi če ne vidimo napisanih prepovedi. Kadar so v čakalnici postavljeni pepelniki, je to navadno znamenje, da je kajenje dovoljeno, vseeno pa se skušajmo zadržati ali ga vsaj omejiti. Najobzirneje je stopiti na hodnik ali cesto in tam pokaditi svojo cigareto.
• V bolniški sobi, na obisku pri bolniku, nikoli ne kadimo. Kajenja se vzdržimo tudi v navzočnosti bolnega človeka, ki sicer kadi, zato da mu ne zbujamo želje po kajenju.
• V šoli učitelji ne kadijo med poukom.
• Tako iz varnostnih in zdravstvenih razlogov kakor zaradi olike se ne sme kaditi v kinu, gledališču, na koncertu, v športni dvorani, pa sploh na nobeni prireditvi v zaprtem prostoru.
• Med pogovori na televiziji naj udeleženci ne kadijo preveč. Če se oddaja snema v živo, naj strastni kadilec kadi diskretno, po možnosti, kadar ni v kadru. Voditelju, še posebej voditeljici, se ne spodobi kaditi. Oddaje, ki se prikazujejo kasneje, bi ne smele vsebovati prizorov kajenja. Se posebej to velja za oddaje, v katerih nastopajo popularne osebnosti, ker njihovo ravnanje gledalci posnemajo, zlasti še mladi.
(nadaljevanje prihodnjič)
11. STARE
... pisalo se je leto 1925
KUHARICA
JAGODOVA TORTA:
Mešaj 20 minut 8 dkg sirovega masla, 4 rumenjake in 12 dkg sladkorja; prideni sneg 4 beljakov, 5 dkg drobno zrezanih orehov ali lešnikov, 5 dkg drobtin in 10 dkg moke; to vse narahlo zmešaj in stresi v naazani in z moko potreseni tortni model in peci v srednje vroči pečici 3/4 ure. Pečeno torto še gorko namaži z oslajenimi jagodami, in ko se ohladi, jo postavi na mizo.
ZASMEH
SLABA VEST:
Mati: “Tonček, vstani, šola gori.”
Tonček: “Ali je učitelj že zgorel?”
ZMAGAL JE:
Na Ruskem so se prepirali pravnik, medicinec, inženjer in komunist, čigava veda je starejša.
Pravnik dokazuje: “Moja veda je najstarejša. Kajti pravna veda se je rodila že takrat, ko je Kajn ubil Abela.”
Medicinec ugovarja: “Že
takrat, ko je Bog ustvaril Evo iz Adamovega rebra, se je izkazala kirurgija.”
“Dovolite gospodje,” je rekel inženjer. “Nobeden vaju nima prav. Moja veda je še starejša. Potreba inženjerske vede se je pokazala že takrat, ko je Bog urejal svet iz splošnega kaosa (=zmešnjave).”
SKRINJE
“In komunizem ni vendar nič drugega kot kaos,” je zmagoslavno pripomnil komunist. IZKUPILA JO JE: Gospodična višje dekliške šole porogljivo svojemu učitelju: “Gospod profesor, ali je res, da je bil Vaš oče navaden pastir?” Učitelj: “Res. Zato pa moram tudi jaz, ki sem njegov sin, gosi pasti.”
ZRAK IN SOLNCE:
Za zdrav razvoj mladega telesa je nujno potreben svež in čist zrak in solnce. Vendar baš teh dveh marsikateri otrok občutno pogreša in le morebiti zaradi tega, ker se mati boji prehlajen-ja, če bi mali vdihaval nekoliko mrzlejši zrak, ali pa se boji celo za mlado kožico, če bi jo dosegli solnčni žarki.
Toda otrok naj se navadi na zrak in solnce, zato naj mati kar največ skrbi, da ju domača hiša ne pogreša. Zrak in solnce sta prva zahteva za spalnico; pa tudi sicer naj nosi in pelje otroka na solnce in na zrak, kjer naj se igra in uživa te največji dobrini. Poleti naj otrok brez skrbi tudi spi pri odprtem oknu in mati naj opusti strah pred vsako sapico. Pozimi naj je v sobi rajši hladneje kakor topleje.
Seveda pa naj pri vsem tem mati najde pravo mero. Tudi utrjevanja naj ne tira do nekakega športa. - Razumna mati gotovo ne pusti otroka, da bi razgret stal ali sedel v prepihu, pa naj bi mu to še tako ugajalo. In gotovo mu tudi ne dovoli, da bi molel glavo iz vlaka, četudi je vroče.
Seveda pa je umevno, da je treba z bolehnim otrokom tudi glede solnca in zraka previdneje ravnati kakor z zdravim in krepkim.
BOŽIČNA ZVEZDA (Poinsettia)
,
Nmmmmm.}
j' ’ Polzela
tel.: 720 319
Prihajamo v čas lepih družinskih praznovanj, kot so advent in nato božič. Advent je čas, ki se prične štiri tedne pred Božičem. V adventu si lahko okrasimo stanovanje z lepimi adventnimi venčki, ki so lahko viseči, da jih postavimo na mizo ali pa si ga obesimo pred vhodna vrata.
Toliko o adventu, sedaj pa o božični zvezdi. Božična zvezda je dobila ime leta 1828, ko je takratni odposlanec ameriških z-druženih držav v mehiškem višavju odkril skromno razraščen grmiček, pri katerem se je poganjek končal z rdečim cvetom. Vendar so s križanjem
drugih vrst zvezde poleg rdečih lahko še kremasto bele, rožnate, cinobraste ali karminasto rdeče.
Ta lončnica je izrazito sezonska rožica, morda najbolj značilna zimska cvetnica, pravi simbol decembrskih praznikov.
Božična zvezda potrebuje med cvetenjem redno zalivanje z mlačno vodo in previdno rosenje.
Enkratna presušitev in še radiatorsko ozračje sta za rastlino uničujoča. Rada ima enakomerno toploto in svetel prostor. Pri takšni legi se bo ta lončnica ohranila ne le do treh kraljev, temveč do svečenice in še dlje.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Sloveniji prijavljenih 14 novih primerov aidsa, kar je več kot v prejšnjih : letih. Število novih primerov okužb z aidsom se je po podatkih Inštituta za varovanje zdraha do leta 1994 gibalo med 0,5 do 3,5 na milijon prebivalcev, lani pa je bilo že sedem primerov na milijon prebivalcev.
Do zdaj je bilo v Sloveniji prijavljenih 58 primerov aidsa, po predvidevanjih pa naj bi jih bilo dejansko še več. Med obolelimi je 50 moških, šest žensk in dva otroka. Kljub temu kaže, da se eksplozivno siljenja aidsa pri nas še ni pričelo. Pomembno je vedeti, da se lahko znaki obolelosti; za i aidsom pokažejo šele po razmeroma dolgem času, pogosto v razponu do desetih let po okužbi. Zaradi tega točnih podatkov o okuženosti z aidsom ni.
Obsesija ali nedolžna zabava?_________________________________
m«) aMčummfl
V sedemdesetih letih so v tujini lokali za samske množično odpirali vrata, v osemdesetih so kot gobe po dežju rasle ženitne posredovalnice, v devetdesetih pa je Internet postal sredstvo za iskanje primernega partnerja med popolnimi tujci. Zdi se zelo enostavno, saj je preko Interneta omogočeno spogledovanje na daljavo, pri čemer se ni treba niti posebej urediti niti oditi od doma. Samo pritisniti je treba na eno izmed imen, ki se pojavijo na ekranu, natipkati vprašanje ali pozdrav ter nekaj trenutkov počakati na odgovor.
Spogledovanje preko Interneta lahko za marsikoga postane prava obsedenost in tako je bilo tudi pri Jane Green iz Velike Britanije. Nekega dne se je preko Interneta pričela pogovarjati z Jonom iz New Yorka, domnevno sve-tlolasim, zelenookim, nekdanjim profesionalnim tenisačem. Tako se je opisal sam.
“Natipkala sem 'Zdravo!’ in že čez trenutek se je njegov pozdrav zasvetil na mojem ekranu. Tisti večer sem cele ure sedela za računalnikom. Tipkala sem kot nora ter se smejala Jonovim domislicam. Bil je bister, zabaven in zanimiv, ampak ali je njegov zunanji videz res ustrezal njegovemu opisu? Po dveh urah sem Jona vprašala, kam bi se uvrstil na lestvici med ena in deset. Pripisal si je čisto desetko. ”
dane in Jon sta se pričela redno, vsak večer pogovarjati preko Interneta. Pričela sta si celo telefonirati in nekega dne je Jane prejela razglednico z 'Vegovim sporočilom: “Vem, da se zdi noro, ampak zaljubil sem se vate.” lane je bila presenečena in srečna. Preko računalnika ji je poslal še svojo riiko. “Kar obsedela sem pred ekranom; brez diha od razburjenja sem čakala, da se slika v celoti prikaže. Res je bil svetlolas, na žalost pa mi je Pozabil povedati, da ima en sam las na glavi. Tudi za očala mi ni povedal ‘n tudi ne za bradavico. V tistem trenutku sem vedela, da si mojim upanjem navkljub vendarle nisva usojena. Strašno neprijetno sem se počutila, vendar sem se morala za vedno posloviti od Jona.”
Še isti večer je Jane na računalniku odkrila katalog fotografij. Ogledala si ie nekaj slik in med njimi našla “božanskega moškega” z imenom Ross. Takoj mu je preko Interneta poslala sporočilo, da ji je bila njegova foto-grafija všeč, nato pa še svojo najlepšo fotografijo.
Takoj mi je odgovoril. Doma je bil v Los Angelesu, jaz pa v Londonu. Dva meseca sva si telefonirala, si pisala in pošiljala fakse ter se pogovarjala Preko Interneta. Postajala sem pravi računalniški obsedenec.”
Ross ji je nato pisal, da jo pogreša in nenadoma celo, da prihaja k njej "a obisk, saj ne vzdrži več brez nje. Jane si je nakupila novih oblek in s Grahom pričakovala dan njegovega obiska, saj se je bala, da bo moralo biti spogledovanje “v živo” veliko resnejše in odgovornejše od spogledovanja preko Interneta.
Kljub temu je šla Rossa počakati na letališče. “Spoznala sem ga takoj, ko je stopil z letala, a bil je tako bled in izžet; prav nič podoben fotografiji, ki sem jo videla na ekranu računalnika. Postajal je že plešast in nosil je smešna sončna očala. A bilo je prepozno, da bi zbežala, zato sem si nadela lažen smehljaj in ga objela. Pri sebi pa sem samo upala, da se bom lahko nekako izvlekla iz tega.”
Na obisku je ostal pet strašno dolgih dni, ki jih je Jane komaj mimo prestala. “Navado je imel vpiti namesti govoriti v normalnem tonu in čeprav Je bil prijeten, ni bil nikakršen Einstein, za kakršnega sem ga imela prej. Spraševal me je, če so v Veliki Britaniji puščave in povedal mi je, da je bral knjigo, ki jo je napisal 'tisti tip’, ki je napisal tudi Romea in Julijo.” Ko je po petih dneh odšel nazaj v Los Angeles, je bila Jane razočarana in hkrati olajšana. “Rekla sem si,
"ikoli več. A zadnjič sem na Inter-"etu našla nekoga z imenom Jamie.
En pogovor z njim pač ne more škoditi... ”
Danes bomo sanjale o tem, da smo povabljene na imenitno silvestrovanje, kjer zahtevajo večerno toaleto.
In kaj bi oblekle?
Dolga čipkasta ali žametna obleka, zadaj ima kratko vlečko za bolj udoben korak, je zelo lepa in posebna. Lepa mora biti tudi postava.
Če se nenehno bojujete s kilogrami in vaša postava ni brezhibna, vam bo mogoče všeč dolgo ozko krilo in primeren zgornji del:
- lahko je prosojna srajca, ki skoraj nič ne odkriva, pa vendar daje slutiti
- ali pa lepa, bela krem bluza z dolgim, odprtim brezrokavnikom, ki stanjša in podaljša silhueto
- tudi primemo krojena obleka lahko naredi postavo zelo privlačno
Barve in materiali se še bolj prilagodijo okusom in željam.
Možnosti je ogromno, torej -sanjajte.
’®QUmQUE do.o.
^ Trgovina ACMAN Griže
STRNAD LEON, s.p. MIZARSTVO 3304 TABOR 28
IZDELUJEMO Hi OPREMLJAMO PO PROJEKTIH!
- STANOVANJA
- BANKE
- TRGOVINE
- GOSTINSKE LOKALE ...
POLNJENA OMLETA
30 gramov moke
sadje
(ali sadje iz kompota)
Jajca, sladkor in vanilin sladkor penasto vmešamo in čisto na koncu primešamo še moko. Gladko maso vlijemo v okrogel pekač ali tortni model, ki naj bo namaščen in pomokan ali pa prekrit s peki papirjem. Na temperaturi 200 C pečemo 10-12 minut.
Tako pripravljeno omleto ohladimo, nat® pa polovico prekrijemo z drobno narezanim sadjem (če uporabimo kompot, lahko omleto malce pokapamo tudi s kompotovim sokom). Nato s sadjem prekriti del omlete premažemo s stepeno sladko smetano, po želji pa lahko nanesemo še eno plast sadja in smetane.
Prazno polovico omlete zapognemo čez sadje in smetano, za lepši izgled pa omleto povrhu potresemo s sladkorjem v prahu.
Dober tek!
POWBR 0ANCBR5
Ko so se prvič pojavile Natka, Sergeja, Cvetana in Špela v oddaji POGLEJ IN ZADENI, se jim še sanjalo ni kakšen uspeh bodo dosegle. Sčasoma so postale vodilna plesno-vokalna skupina pri nas. S konkurenco so neusmiljeno pometle. Te mlade kraljice plesa pri nas, pred katerimi je še bleščeča prihodnost, smo prestregli pred časom v celjskem lokalu STALIN, kjer so imele nastop. Samo za vas drage bralke in predvsem bralci smo jim zastavili nekaj vprašanj.
1. Kako ste prišle do spoznanja, da bo prav ples krojil vašo usodo?
Že ko smo bile mlade deklice, smo rade poplesavale. Kot vsak otrok smo tudi me sanjale o tem, da bi postale vrhunske plesalke, pevke ali igralke. Nam so sanje postale resničnost in del vsakdanjosti. Midve (Špela in Natka) pleševa skupaj že 13 let, še iz časa, ko je Natkina mama imela na osnovni šoli plesno skupino. V tej skupini so se ves čas menjavale plesalke. Najbolj vztrajna od njih je bila Sergeja, zato je tudi ostala. Na koncu je Natka v skupino povabila še svojo sosedo Cvetano, ker jo je videla, kako dobro pleše. Tako so nastale POWER DANCERS.
2. Kdo vas je odkril?
Odkril nas je Stojan Auer in nas povabil z našo točko v oddajo., Ker mu je bilo všeč, nas je vedno, ko je imel kakšne goste, povabil k sodelovanju. Sčasoma je postalo to tako pogosto, da smo sedaj redne gostje.
3. Kaj vam pomeni ples?
Življenje, drogo, vse.
4. Kako ste se odločile, da ste iz vodilne plesne skupine pri nas postale pevke in zakaj najprej v angleščini?
Za to nas je nadušila skupina skupina E.T. Ko je padla ideja, smo me začele na veliko razmišljati o tem. Po enem letu je ideja dozorela v nas in odločitev je padla. Prvo pesem z naslovom I NEED ANOTHER MAN je Natka res napisala v angleščini. Kasneje smo ugotovile, da se pesem ni tako prijela, kot bi se lahko, zato smo se odločile, da bomo naslednje pesmi izvajale v slovenskem jeziku in se s tem še bolj približale svoji publiki.
5. Kako je prišlo do sodelovanja s Alešem Čadežem (Victory) ?
Ko je slišal našo pesem I NEED ANOTHER MAN, je takoj ugotovil, da bi stvar znala biti atraktivna. Tako je ponudil sodelovanje. Začel je delati glasbo za nas. Poskusna pesem UJEMI ME pa je postala pravi medijski bum. S tem se je začelo sodelovanje z njim.
6. Kje ste snemale svoj debitantski CD z naslovom,
HAVE FUN OR DIE in kako je potekalo snemanje?
Snemale smo v Cankarjevem domu. Najprej smo posnele pesem UJEMI ME. Sledila je MOJE TELO KRIČI in za konec še ostale tri s CD-ja. Snemanje je potekalo s svetlobno hitrostjo, zato se je vse skupaj zelo hitro končalo. Ugotovile smo, da s petjem nimamo problemov. Ko je bilo vse pripravljeno je prišel CD na tržišče. Ljudje so nas zelo dobro sprejeli, kar dokazuje prodaja plošče.
7. Bile ste med drugim na prvem mestu eminentne slovenske video lestvice VIDEO BUM 40 in na neverjetno veliko radijskih lestvicah kraljevale na prvem mestu s pesmijo UJEMI ME. Kaj je po vašem botrovalo takemu uspehu?
UJEMI ME je bil pravi slovenski hit, saj je pesem navduševala staro in mlado. K še večjemu uspehu je pripomogel atraktiven videospot. Pesem se je zelo dobro prijela. V spotu smo pokazale to energijo, ki jo imamo v sebi, saj skok z bun-geejem se dodatno dokazije, da imamo “jajca”, ki jih marsikateri moški nima.
8. Kako ste se počutile v družbi zvezd kot so EAST 17?
To je prav poseben občutek. Vedno lahko gledamo te izvajalce na TV-ju. Zdijo se nam tako nedosegljivi in zvezdniški, vendar je resnica čisto drugačna. Mladi fantje so čisto normalni, preprosti in prav prijetni za pogovor. Srečanje z njimi je bilo nekaj neponovljivega.
9. Kako izbirate image in kako nastajajo koreografije?
Za vse se odločamo skupaj. Vse se moramo strinjati, kaj bomo oblekle in kakšen bo make up in pričeska. Najprej smo same risale kreacije, ki pa so jih potem šivilje dokončno naredile. Sedaj smo se odločile za sponzorja UNLIMI-TED, ki nas oblači za nastope. Tudi koreografije delamo same. Včasih se malo skregamo, vendar je dokončan odločitev vseh nas.
10. Kako so mediji vplivali na vaše osebnosti?
Medijsko smo zelo dobro podprte. Na začetku smo bile malo manj, sedaj pa ni tedna, da se ne bi pojavile v kakšni reviji. Mediji so zelo pomembni za izvajalca. Z njimi se uveljavljaš in napreduješ proti vrhu. Ljudje so nas začeli spoznavati na ulici. To so predvem naši oboževalci. Z njimi moraš biti prijazen, saj so oni tisti, ki so te ustvarili in dvignili na vrh, zato so naše
osebnosti ostale, take kot so bile prej.
11. Kakšni so občutki ob pogledu na svojo sliko v časopisu, ki je podkrepljena s samimi pohvalami?
To je nekaj najlepšega, kar se ti lahko v življenju zgodi. S tem je dejansko poplačan ves trud. Prvič, ko smo se videle v časopisu, je bilo najbolj noro. Ne vemo, kolikokrat na dan smo gledale in brale članke. Vesele smo, da so mediji z nami in upamo, da bo tako tudi v naprej.
12. Kaj počnete, ko ne pojete in plešete?
To je zelo malokdaj, predvem ponoči imamo mir, pa še takrat sanjamo o plesu. Vse tri razen Sergeje smo študentke. Ona je še dijakinja. Trenutno pripravljamo z Alešem Čadežem nov projekt, ki bo izšel naslednje leto.
13. Kdo je dal idejo in kakšni so občutki, ko letiš kot ptica?
Že leto dni, preden je bil narejen spot, smo vse, ko smo bile na dopustu v Portorožu, skočile z bungee jumpingom. Ideja je bila naša. Vedele smo, da smo sposobne.
14. Kako se je Red Buli odločil, da je postal vaš generalni sponzor?
Red Buli je bil en čas sponzor. Me nismo bile zadovoljne z njim in on ne z nami. Reklamirale smo ga v vseh javnih občilih, kolikor se je le dalo. To je bila pijača, ki nam je dala energijo za koncerte. Reklamo smo imele na karticah in plakatih. Vse smo se držale dogovora. Za prekinitev sodelovanja je navedel dejstva, da so plakati prišli z enomesečno zamudo. V bistvu so prišli istočasno kot kaseta in CD. Prej jih tako ali tako nismo rabile, saj nismo nastopale.
Sedaj imamo na novo dva sponzorja in FAN CLUB. To sta UN-LIMITED, ki nas oblači in OPEL KRUNO BREŽICE, katerega avto vozimo zaradi večje varnosti. Naslov fan cluba je: FAN CLUB, POWER DANCERS, Ferkova 10, 2000 Maribor.
Gregor Čulk tnj.
ŠPICE GIRLS
Prišle so od nikoder, se povzpele na najvišjo stopničko na lestvici, prodale milijon plošč in tako množici v zabavo ponudile vprašanje: "... le kaj je skrito sporočilo Venih uspešnice Wannabe?” Špice Girls je pet deklet z enim motom: "Dekleta prihajajo!" Špice Girls so lahko prva in zadnja dekliška klapa iz vaše ulice, ki se \je odločila za samosvoj in 'prepoznaven zvok - vesel, funky, [hudo nalezljiv, osvežujoč in obenem prepoznavno domač pop, ki \bi lahko nastal tudi v sosednji ulici.
Velik . uspeh je seveda bil hit Wannabe> ki so ga samo v Veliki Britaniji prodale v več kot milijon izvodih in ki je na vrhu lestvice singlov v isti državi ostal kar 7 (sedem!). Z rekordi pa se lahko Pohvalijo tudi z drugo singlico Say You 'll Be There, ki je že v prvem tednu postala najhitreje prodajana mala plošča v zgodovini britanske-(600.000 izvodov).
ga popi Potrditev
njihovega uspeha pa je vsekakor njihov album prvenec Špice, na katerem je 12 skladb. Med njimi so Wannabe, Say You’ll Be There, 2 Become 1, Last Time Lover in Who Do You Think You Are.
'Album Špice je izšel 4. novembra 1996. V decembru bodo Špice \Girls izdale novi singl 2 Become
\1- Ploščo dobite v TOP MUSIČ,
' Stari trg 26, Velenje.
the kelly family 4LM0ST HEAVEN
The Kelly Farnih so fenomen, ki ruši rekorde: v Evropi so prodali več kot 4 milijone izvodov svojega zadnjega albuma “Over The Hump , od tega več kot 3 milijone samo v Nemčiji, prodaja pa še Vedno narašča. V letu 1995 so po Prodaji v Nemčiji prehiteli Mična-efa Jacksona, Philla Collinsa in The Rolling Stones. V živo so tgrali pred več kot dvema fanov,
varno na Dunaju pa jih je na enem koncertu videlo 250.000 ‘Judi. S Carrerasom so posneli skladbo (napisali so jo sami), TV oddaje, v katerih so nastopili, pa so rušili rekorde gledanosti. Igrali
so na petnajstih: največjih evropskih stadionih in devetkrat razprodali eno največjih evropskih dvoran (za 16.000 ljudi). Izdali so 15 albumov in 10 videospotov, med katerimi najdemo najbolj priljubljeni video lanskega leta in najbolje prodajano skladbo iz video spota v Nemčiji. Dvignili so naklado prav: vsaki mladostniški reviji, ki jih je predstavila...
... in to je le nekaj njihovih uspehov!
Člani skupine Kelly so eni najbolj energičnih glasbenikov v devetdesetih. The Kellv Family niso navaden pop rock : bend: njihovo ir-sko/ameriško poreklo in raznolika pojavnost jim omogočata širok repertoar - od emocionalnih balad do udarnih rockovskih skladb. Danes The Kelly Family odigrajo 200 koncertov na leto in so sposobni napolnili takorekoč vsako dvorano ali stadion v Srednji Evropi. 28. oktobra 1996 so The Kellv Family izdali novi album z naslovom A/most Heaven, ki bo zagotoo vsaj tak prodajni hit kot prejšnji Over The Hump. V prednovoletnem času je prišla na naše police tudi plošča Christmas Far Ali.
Plošči dobite v TOP MUSIČ, Stari trg 26, Velenje.
COWBOY JUNKIES THE TRINIir SESSION
Cowboy Junkies so ; eni pomembnejših, pravgotovo pa najpopularnejši predstavniki novejše t.i. kozmične ameriške dasbe. Michael, Margo in Peter Timmins ter Alan Anton so drugo studijsko ploščo The Trhlih Session posneli v živo 27. novembra 1987 v opuščeni cerkvi svete trojice v Torontu.
V glasbi, ki se napaja iz bogate dediščine bluesa, gospela in coimtryja, se prepletajo otožne; mestoma hipnotične melodije ^ čudovitim nežnim glasom pevke Margo Timmins. Instrumenti kot harmonika, mandolina, bottleneck slide kitara, dobro in orglice, pa dajejo njihovi glasbi prizvok preteklosti.
Če so Cowboy Junkies m svojem prvencu z izjemo ene skladbe zgolj preigravali skladbe drugih, pred-
vsem bluesovskih glasbenikov, se je na The Trinity Session kitarist Michael Timmins izkazal kot odličen avtor v skladbah Misgiti-ded Angel, I Don’t Get It, tb Love Is To Bury in Postcard Blues. Med priredbami izstopajo Bine Moon Revisited (Song For Elvis), Fm So Lohsome 1 Could Cry Hanka Williamsa, IValking After Mid-night in Sweet Jane, s katero šo se poklonili vzornikom Velvet Unde-rground.
Cowboy Junkies so se prebili iz anonimnosti prav s ploščo The Trtnih Session, ki ostaja vse do danes njihov nepresežen vrhunec in prinaša prgišče otožnih melodij kot nalašč za dolge samotne noči.
V. V.
AARON NEVILLE THE GRAND TOUR
The Grand Tour je Aaron Neville posnel leta 1993 in je plod njegove solistične kariere, ki poteka vzporedno z delom v matični skupini The Neville Brothers Band. Na plošči je štirinajst skladb v pretežno baladnem razpoloženju. Vse razen ene so priredbe, od Boba Dvlana do Leonarda Cohena in Chucka Berrva, če naštejem le nekatere. Glasbo Aarona Nevilla bi lahko označil kot sodoben soul z precejšnjimi vplivi gospela v skladbah Don j Take Away My Heaven, I Own You One, My Brother, My Brother, The
Roadie Song, Ronnie-o. You Never Ca n Tell Chuck Berrya je seveda rock n roli, These Foolish Things in Ahil No Way sta stara jazzovska standarda, medtem ko je naslovna skladba The Grand Tour zaigrana v pravem countrey-evskem sklogu, kar je pri temnopoltih glasbenikih pravd redkost.
Rdeča nit, ki se vleče skozi vse skladbe na plošči, pa je čudoviti žametni glas Aarona Nevilla, ki seže do najbolj skritih kotičkov človeške duše in za katerega lahko brez pretiravanja trdim, da je eden najlepših v današnji popularni glasbi.
V. V.
UGLY KID JOE
Torek, 10. 12. 1996 Kranj, dvorana Primskovo, Predskupina: BACK ALLEY GATORS Zakaj smo izbrali Kranj? Preprosto zato, ker v Ljubljani ni primerne dvorane. Skupina Ugly Kid Joe prihaja v Slovenijo predstavit svojo najnovejšo ploščo MOTEL CALIFORNIA, "ki je nekakšen odgovor na ploščo Hotel California skupine Eagles. Pa ne v glasbenem, temveč samo v naslovu in ovitku plošče. Glasba pa je zelo raznolika. Lahko bi rekli, da so s to ploščo presenetili ne samo nas, ampak tudi sebe.
ZGODILO SE JE V DECEMBRU:
1961 - Johnny Halliday se s francosko verzijo pesmi LeFs Tvvist Again povzpne na vrh skoraj vseh evropskih lestvic.
1964 - Sam Cooke sproži incident v kalifornijskem motelu South
Figueroa, katerega upravnica ga v samoobrambi ustreli. Pevec soula je ranam podlegel.
1966 - Ike in Tina Turner ter njuna spremljevalna skupina doživijo
prometno nesrečo, v kateri se Tina Turner lažje poškoduje, a kljub temu nadaljuje s turnejo.
1967 - Bee Gees napišejo pesem Thank You For Christmas, ki jo na
božični večer izvedejo v liverpoolski katedrali.
1971 - V ZDA prepovejo album A Nod’s As Good As A Wink To A
Blind Horse skupine The Faces, saj naj bi bil poster, priložen plošči, pohujšljiv.
1972 - Jamesa BrpWna aretirajo v Tennesseeju zaradi neprimernega
vedenja.
1973 - 13. in 14. decembra v Londonu uprizorijo novo verzijo
musicla Tommy.
1974 - Jimmy Page: "Letošnje leto je bilo zanič. Prihodnje leto bo
boljše. ”
1979 - Joe Jackson: "Danes zjutraj sem se pogledal v ogledalo in se pričel smejati."
1979 - Zaradi gneče v dvorani na koncertu skupine IVho je umrlo 11 ljudi, 20 pa so jih prepeljali v bolnišnico.
1982 - Iggy Pop si na koncertu v Kanadi poškoduje gleženj, zato mora odpovedati naslednje štiri koncerte.
1970 - Koncerte skupine Deep Purple v Nemčiji preprečijo nemiri “oboževalcev”, ki zahtevajo, naj bodo vsi koncerti zastonj.
PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO MARIJA GRADEC 1 3270 LAŠKO TEL: 063 731 515
MIKLAVŽ NAKUFUJt PRI IASI
pULlJl'
rULOVEB**1'
tehpio rus, tekmo ntAC
te)*
otZT^če
dalje
MELANIE - PC LENA LEVEC
JACK DANIELS - PC VRTNICA CELJE
MODY, OROŽNOV TRG 5, LAŠKO
SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10
m. (€631 8m»346
KVALITETNI MASIVNI REGALI IZ UVOZA (v hrastu, jelši, bukvi, brezi,...)
- MODERNI IN STILNI
Ugodni kreditni pogoji do štirih let!
Štefka Petek
NEODPOSLANA PISMA
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Jožetu so poslali brzojav. Prišel je, ko je mati že ležala na mrtvaškem odru. Prišla je tudi Marička. S seboj je imela dva otroka, Rezina vnučka, ki ju za časa življenja ni smela videti in spoznati. Sosedje niso ne enega in ne drugega prijazno gledali. Čeprav so pred leti tudi o Rezi izrekli kakšno pikro, so o mrtvi govorili vse lepo in dobro, otroka pa obsojali, ker sta jo pozabljala. Oba sta se zavedala, da ju ne obsojajo zaman. Nista bila tako revna, da bi je ne mogla kdaj obiskati, jo morda tudi z denarjem podpreti. Sicer bi pa Rezi bil čez vse drag njun obisk, njun dokaz hvaležnosti in ljubezni.
Po prihodu s pogreba sta molče obsedela v dnevni sobi zatopljena vsak v svoje misli. Potem je Marička odprla omaro. Videla je, da je njena mali imela še komaj kaj obleči. Tudi shramba je bila prazna. Nekoč, se je spominjala, ni bilo tako. Spoznala je, da je njena mati zelo skomno živela. Nelagodno se je počutila. Odprla je tudi predal mize. Tu so ležala pisma. Na eni strani pisma, ki jih je materi pisal Jože, na drugi strani njena. Postalo jo je sram. Jožetov kupček je bil zelo skromen, svoja pisma pa bi lahko preštela na prstih svojih rok. Vsa pisma so bila srbno odprta in lepo zložena.
Zadaj, za temi pismi pa jih je videla precej. Vsa z materino roko napisana, a nezalepljena in odposlana. Materina pisava je bila okorna, a čitljiva. Dalo se je prepoznati, da ji je roka drhtela. Gotovo je pisala takrat, ko ji je bilo posebno hudo; morda je jokala. Zakaj so pisma ostala neodposlana, ni bilo težko uganiti. Pisala jih je v dnevih samote, žalosti in hrepenenja po ljubezni svojih otrok. Njej, Marički, jih ni mogla odpošiljati, saj ni vedela kam. Bila so brez naslova. Tudi sinu ni odposlala vseh. Mati ni hotela, da bi se otroka sramovala njene pisave, njenih preprosto izraženih občutij. Gotovo je mnogo teh pisem napisala v nočeh brez spanja. Z njimi je nemo klicala za košček njune pozornosti.
Marička je prečkala le dvoje njej namenjenih pisem. Več ni mogla. Obšlo jo je globoko kesanje. Da materi zdaj ne koristi njeno kesanje, se je tudi zavedala. Ne zdaj, kdaj drugič bo vzela v roke ta pisma, je sklenila. Iz teh pisem bo spoznala mater in njeno življenje.
Rezina hči se je ob tem zavedela, da ima sama dva otroka. Ju bo znala vzgojiti tako, da je, ko bo ostarela, ne bosta pozabila in morda celo prezirala? - Ne, ne bi rada doživela iste usode, kot jo je njena mati.
Konec
J J
Trnje in cvetje Beg v Ameriko
1.700 SIT 2.500 SIT
lahko naročite na naslovu: Štefka Petek, Rečica ob Savinji 120, 3331 Rečica ob Savinji, tel.: 063 831 791
JU
MOMEM FEANC ajp.
Breg 79c, Polzela
Tel. fax: 0631720-200
Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela
kaj me čaka v bližnji prihodnosti, predvsem imam v mislih težave pri izbiri fakultete. Odločena sem sicer, da se bom podala v študij družboslovja, vendar ne vem, katera smer bi mi najbolj ustrezala.
Poleg tega bi vas prosila, da mi poveste kaj o meni in moji prihodnosti. Sem namreč popolnoma neodločena glede moje življenske poti, zato me zanima, kaj o tem menijo zvezde. Že vnaprej se vam iz dna srca zahvaljujem za vaš odgovor.
Šifra- Metallica
Odgovor
ZGOVORNO PISMO
Prav rad ti verjamem, da si Popolnoma neodločena glede svoje življenske poti. Dovolj je pogled v tvoje pismo: vsaka druga beseda je prečrtana in vsebina je primemo zmedena. Vrstice v pismu nihajo gor in dol kot na morju. Pismo ima grafično neizoblikovano podobo, nima pravega začetka in konca. Šifra Metallica )e simbol za divjo, neurejeno, kaotično glasbo... Vsekakor ne predstavljaš pridne, prilagodljive deklice s tradicionalnimi vredno-tami, ampak individualno, neod-visno, neurejeno in svojsko osebo, ki ve (ne ve) kaj hoče... Zato je tudi vprašanje, če res želiš slišati odgovor in nasvet, saj je bolj ferjetno, da bi en nasvet več
vedno uporabi za svoje namene in po svojih zmožnostih. Nezrel človek bo še tako dober nasvet nepopolno uporabil, saj ga morda ne bo niti razumel niti spoznal. Bolj je pomembno, da se ti počasi bistrijo cilji v življenju. Če sedaj ne veš vsega, ni to nobena tragedija, saj vstopaš v obdobje samostojnosti in zrelosti, ki se zaključi nekje okoli 29. leta, ko planet Saturn zaključi prvi krog po zodiaku. Takrat naj bi bil človek socialno popolnoma zrel in s potrebnimi izkušnjami (dobrimi in slabimi), da se lahko uravnoteženo odloča v življenju. Sedaj je pač potrebno tudi nekaj tvegati in se iz tega nekaj naučiti. Mnogi študentje menjajo fakul-
ali pa prenagljeno in napačno. Napačna odločitev ni nobena tragediija, človek je bitje možnosti in odprtosti. Slabo je mencanje na mestu in strah pred polomom.
NAPAKA ALI NEZNANJE
Kaj torej pravijo zvezde? Že na samem začetku sem v zadregi. Sonce imaš namreč v prvi hiši, kar običajno da človeku precej jasno vizijo o tem, kaj hoče. To so ljudje z izjemno voljo, radi so voditelji in v centru pozornosti. Včasih jih krasi ponos in imajo radi vrvež pozornosti okoli sebe. Življenje začenjajo s ciljem, ki jih vodi od začetka. Dve varianti sta možni. Prva je zelo pogosta: napačen čas rojstva. Že pol ure zamika precej spremeni zgoraj omenjeno dilemo. Dty.ga varianta je tudi možna: neprepoznavanje lastnih potencialov, pretiravanje v eni smeri, okupiranje z samo enim vidikom življenja in slepa pega za ostale variante. Če je človek sredi problema, vse prerad pozablja, da so ostale poti razvoja še odprte. Mars, Neptun, Merkur kažejo na človeka, ki ima interes za duševno in duhovno plat življenja. Ni slep in gluh za intuicijo, ni pribit na zemljo, ima perspektivo in širino. Svojo energijo vlaga v umetnost ali duševnost in se potrjuje preko poznavanja “višjih” sfer življenja. Vsa trojica je v Strelcu, kar daje široke umske opcije in željo po
VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA
Mii-gic line s
090 41 23 1
TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156 SIT/min
razgledanosti. Prisodil bi ti nekaj prirojenih psiholoških darov. Ob tem je Jupiter v deveti hiši, kar te sili v daljna obzorja. Ne boš zadovoljna, če ne boš potovala ali govorila tuje jezike, brala in se izobraževala. Luna, ki je v sosedščini, te bo sicer malo polenila. Če boš naletela na pretrd oreh, se boš naslonila na druge, ki že vedo. Poiskala boš že utečene poti ali pa druge vzela zaščitniško pod dežnik znanja. Če te bo kakšna stvar zelo zanimala, boš znala biti zelo vztrajna in ne boš odnehala zlahka.
POKLIC(ANOST)
Tvoj Saturn na vrhu neba je pomenljiv. Si ambiciozna in želiš nekaj doseči v poklicni karieri, obenem pa čutiš, da ne veš točno, kako. Saturn je namreč vpet v kvadrat z Marsom in ta dva se v tej varianti ustavljata v svoji osnovni naravnanosti. Saturn bi rad počasi in vztrajno dosegel pozicijo v družbi, Mars pa ga pri tem ne podpira. Njegova energija je zakrčena in se občasno sproži v izbruhih. Iz tega sledi nezaupanje v lastne ambicije (glej pismo). In obratno: energija
lastnega uveljavljanja se ne sprošča neproblematično, ampak skozi dvome in zavore: ali delam prav, kaj bodo drugi rekli, kako naj se uveljavim navzen? Druga indikacija za nejasen položaj, ki ga navajaš v svojem pismu, je pozicija Neptuna glede na vrh neba. Tvori namreč kvadrat in povzroča precej nejasnosti in nepreglednosti glede poklica-(nosti). S temi aspekti se boš šele morala naučiti delati. Včasih te bo zaneslo v neosnovan idealizem, drugič te bo zrušilo v črnogled pesimizem. Ce ne bo šlo drugače, se boš občasno reševala na tipični ženski način: beg v lepe obleke, verižna zaljubljenost, strast brez meja, nov nakit. Če si ljubosumna, ni to nič čudnega. Tudi nečimrnost se te drži. Ampak nekaj ženskih slabosti, ti bomo odpustili, še posebej, če si boš z leti znala odgovoriti, kaj je tvoja naloga.
trigon
Imate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati? Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet?
PIŠITE NAM, NAŠI SODELAVCI VAM BODO ODGOVORILI NA STRANEH GLASA SAVINJSKE!
samo potrojil tvojo zmedo in deorientiranost. Človek okolico
tete, saj šele od znotraj spoznajo ali so se odločili trezno, pravilne
Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori.
Stran 34
vi*r&i rit;
ar
: v;.. .
§
Hb
■
jmsF'
VVP
Pošilja:
X
Pij
. ..............-
i|
Fo> i@SQrinsk DOMAČE KLANJE mesni izdelki po lastni recepturi (krvavice, pečenice, tirolka, šunkarica, lovska,...) ŠUNKAMCA (kg) 890,00
MREŽNA PEČENKA (kg) 985,00 LOVSKA SUHA (kg) 1.495,00 zelo ugodne cene vseh vrst črev, mrežice in vsega kar potrebujete pri Vaših kolinah
izlite
/Rl\
J
d.o.o.
TRGOVINA - BARVE _______________LAKI_____
[ iwpyo -;»ipyo -
LAK SPRAVI V VSEH NIANSAH
Po naročilu
MEŠANJE AVTOLAKOV COLOMIK, SIKKENS MEŠANJE BARV ZA LES, KOVINO,
STENE PO SISTEMU MONICOLOR
Ostali materiali za pleskarje in avtoličarje.
[VMALU NA NOV) LOKAČldlVLivCU (blizu PC)J
Trgovina - mobitel: 0609/622-047, tel.&fax: 063/451-614 3301 Petrovče, Dobriša vas 18 (Pri Zlatem križu)
Vabimo Vas v Petrovče, kjer se bo 7. decembra odvijal koncert Mešanega pevskega zbora Petrovče. Koncert bo v soboto ob 18.30 uri. Vstopnina za odrasle 400,00 SIT, za otroke pa 200,00 SIT.
Vljudno vabljeni!____________
SLOVENJ GRADEC
BREZPLAČNI
MALI
OGLASI
TELEFON:
063/715-011
Prodajalne
10% popust
pri gotovinskem plačilu na
vso blago iz naše ponudbe!
_______________________—&
Drogerija Kozmetični salon
tmi POPUST PRI I j Pfl NAKUPU IZDELKOV 1 W !i IN PRI STORITVAH
Šlandrov trg 41, tel.: 063 715-590
K
CD
0.
O
o.
o
CELJSKI** KINEMATOGRAFI **
ČAS ZA UBIJANJE (A Time to Kili), drama Režija: Joel Schumacher; Vloge: Matlhew McConaughey, Sandra Bullock, Samuel L. Jackson, Oliver Platt, Donald Sutherland (Na programu do 27.11.)
PEPE IN PEPČEK (Goofy Movie), risani film (Union od 21.11.)
VERIŽNA REAKCIJA (Chain Reaction), akcijski thriller Režija: Andrew Davis; Vloge: Keanu Reeves, Morgan Freeman, Rachel IVeisz, Fred Ward (Union od 21.11.)
PEPE IN PEPČEK (A Goofy Movie), risani film Režija: Kevin Lima; Glasovi:
Bill Framer, Jason Marsden, Jim Cummings (Union od 21.11.) ZMAJEVO SRCE (Dragon-heart), pust. - mlad. film Režija: Rob Cohen; Vloge: Denis Quaid, Pate PostIethwaite, David Thewlis (Metropol od 21.11.)
TRČENI PROFESOR (Nutty Profesor), komedija Režija: Tom Shadyac; Vloge: Ed-die Murphy, Jada Pinkett, James Coban (Union od 28.11.) TRAINSPOTTING,
Zel. Britanija, 1995 Režija: Danny Boyle (Na programu od 28.11.)
ČAS ZA UBIJANJE (A Time to Kili), drama
Stari običaji težko umirajo. Na Mneriškem jugu, ki poskuša ujeti korak s časom, nekateri stari običaji umirajo še težje kot dmgod. To je kkcija, ki jo je v vsej njeni krutosti moral osvojiti preprosti delavec Carl Lee Hailey (Samuel L. Jackson), ko sta dva zagrizena rasista, drugače Prebivalca njegovega domačega mesta, med pijanskim divjanjem urez slabe vesti zverinsko posilila ujegovo 10-letno hčer Tonyo. "VERIŽNA REAKCIJA (Chain Reac-Uon), ameriška akcijska srhljivka
Laboratorijski tehnik Eddie (Keanu Reeves) in znanstvenica Lily (Rachel VVeisz), ki razvijata novo tehnologijo, sta obtožena umora in sabotaže. Na begu pred zakonom skušata odkriti, kdo stoji za zaroto. Keanu Reeves, zvezda filma Hitrost, in režiser An-
drew Davis, ki je naredil Begunca, sta se združila v shrljivki, nabiti z akcijo.
TRČENI PROFESOR (Nutty Profesor), komedija
Znanost je končno razvozljala skrivnost ljubezni v filmu Nutty Profesor, v novi inačici klasične komedije iz leta 1963. Eddie Mur-phy igra v vlogi profesorja Sher-mana Klumpa, briljantnega raziskovalnega znanstvenika, čigar ljubezensko življenje je vse prej kot vredno Nobelove nagrade. Potem pa nekega dne popije svoj skrivnostni napoj. V hipu izginejo odvečni kilogrami in zadržanost in nekoč krmežljiv Klump se spremeni v mojstra ljubezni, Einstaina zapeljevanja. Samo majhna težavica je: Klumpov napoj ni do konca raziskan in njegovi stranski učinki se pojavljajo ob najbolj nemogočih trenutkih.
AVTOHISA JAKOP EC
MALI
ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA, bela, 1. 92, 5.700 DEM
HYUNDAI-PONY 1.5 GLS, m. moder, 1. 90, 8.800 DEM TAVRIA, bela, I. 93, 2.560 DEM R5 CAMPUS, bela, 1. 90, 7.950 DEM
R5 CAMPUS Diesel, rdeč, 1. 90, 7.110 DEM
OPEL KADET 1.7 D, metalik siv, 1. 91, 12.080 DEM CITROEN BX 16 TRS, rdeč, 1. 84, 3.500 DEM
OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 9.200 DEM
GOLF JXD, rdeč, 1. 86, 7.220 DEM
GOLF JXD 5/V, rdeč, I. 89,
10.800 DEM
TIPO 1.4 IE, m. siv, 1. 93, 14.200 DEM
R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.280 DEM
GOLF JXD, rdeč, 1. 86, 7.600 DEM
SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 25.990 DEM
ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94,
6.800 DEM
SEAT TERRA 1.4 D, modra, 1. 91, 6.970 DEM
HYUNDAI 1.5 GLS, m. modra,
1. 91, 8.200 DEM
BMW 316, črn, 1. 94, 25.400 DEM
Informacije na tel.: 063/708-670 in
063/708-669.
ZALOGA RABUENIH VOZIL DAIHATSU CUORE, moder, 1. 91, 85.000 km, 7.900 DEM ŠKODA FAVORIT 135 LX, rdeč, 1. 93, 25.000 km, 8.300 DEM SEAT TOLEDO 1.6 CL, met. siv, 1. 92, 86.000 km, 13.900 DEM C 15 D podaljšan - tovorni, bel,
I. 91, 120.000 km, 12.500 DEM PASSAT GT CARAVAN 2.0 16V, moder, 1. 93, 144.000 km, 26.900 DEM
RENAULT 5, rdeč, 1. 94, 75.000 km, 9.400 DEM
RENAULT 21, 1. 91, 40.200 km,
II. 900 DEM
Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/855-975.
ZALOGA RABUENIH VOZIL AX CABAN diesel 1.4, 1. 93,
990.000. 00 SIT
AX ALURE 1.1, i. 92, 736.000,00 SIT
AX 1.4 RD, 1. 90, 704.000,00 SIT CITROEN ZX karavan, 1. 12/94,
1.530.000. 00 SIT
Vsi avtomobili so tehnično pregledani. Informacije: 063/856-
Avtocenter Meh
ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX 1.1, kovinsko siv, 1. 91, 7.000 DEM
GOLF JXD, kovinsko siv, 1. 90, 11.800 DEM
GOLF JXD, bel, 1. 91, 12.800 DEM VENTO CL 1.8, kovinsko siv, 1. 94,
21.500 DEM
PASSAT GL 1.6 TD, črn, 1. 90,
16.500 DEM
PASSAT GL var. 1.6, rumen, 1. 90, 14.000 DEM
AUDI 80 1.6, moder, I. 87, 11.000 DEM
AUDI 80 1.6, rdeč, 1. 90, 15.500 DEM
Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino.
& AC LEVEC
PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda HB 1.5 GTI, 1. 91 cena: 13.500 DEM
Opel Vectra 2.0i GL, 1. 91/11 cena: 16.000 DEM Volvo 460 GL 2.0i, 1. 93/7 cena: 21.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409.
Prodam DAIHATSU CHARADE, 1. 93, dobro ohranjen, garažiran. Inf. na tel.: 063/722-266, po 16. uri. Prodam JAMO zvočnike stare dve leti. Inf. na te.: 063/722-266, po 16. uri.
Prodam RENAULT 4 GTL, rdeče barve, 1. 87. Tel.: 063/831-717 od 9. - 12. ure.
Prodam dva dvojna SONY kasetofona stara eno leto in SANSUJI equalizer analogni. Cena: ugodno, informacije po 16. uri na številki 063/722-266.
Prostor primeren za mimo dejavnost ali predstavništvo (20 m2), damo v najem. Informacije na telefon 063/4724)34^
Nudimo popravilo inštalacij, napeljava 063/471-673.
vodovodnih novih. Tel.:
Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 13.12.1996. Nagrade:
Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva
mde
in obutev, d.o.o.
Nagrajenec iz prejšnje številke:
Jerneja Pevec, H. Staneta 5, Žalec Nagrado dobi v uredništvu.
Rok za prevzem nagrade je 30 dni.
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
MIKE TVSON
Izmed prejetih anket smo izžrebali: KRISTINA MAU, Parižlje 20 D, Braslovče Nagrajenka prejme bon v vrednosti 5000 SIT za nakup v trgovini KUPRA. Nagrado prejme v uredništvu.
HJCKA
ŠLANDROV TRG 38 ŽALEC
TEL.: 063/712-108
JL A L E C1 PRI NAKUPU NAD
2.000,00 SIT VAS
POSLOVNI CENTER POGOSTIMO S KAVICO
TITOV TRG ilk063/ 712-108 V BISTROJU BUCKA
’JJ\i naf a/m rfveft /tir, lam /K/Jrr/a /air/atimn/
Cafte Club LATI
3310 ŽALEC, Pečnikova 2
A.VIRN CA
e C C O
Migojnirc 6. GRIŽE
- pisarniški material
- otroške igrače in učila
- sveče in aranžmaji
Delovni čas: 7.00 do 17.00
"m
s ČI-
!i§
POPUST PRI NAKUPU IZDELKOV IN PRI STORITVAH
Šlandrov trg 33, tel.: 063 715-590\
trgovina s tekstilom Mestni trg 4, Žalec tel.: 063 715-335
k]
US
v/fi'
M P0PJST
Spoštovane bralke in bralci!
Naš in Vaš časopis GLAS Savinjske je v zadnjem času doživel nekaj sprememb. Njegovi ustvarjalci smo v želji, da bi Vam čim bolj ustregli, uvedli nekatere nove rubrike, časopis vsebinsko obogatili in ga tudi nekoliko razširili. Ker pa je GLAS Savinjske namenjen predvsem Vam, Vas vabimo, da odgovorite na pripravljena vprašanja, s pomočjo katerih bomo lahko časopis oblikovali še bolj v skladu z Vašimi željami.
Prosimo Vas, da izpolnjene ankete pošljete na naš naslov:
GLAS Savinjske Velenjska cesta 12 3310 Žalec.
Vaš trud ne bo zaman, saj bomo med prispelimi anketami vsako število izžrebali nagrado: vrednostni bon žalske trgovine z meterskim blagom KUPRA v vrednosti 5.000 SIT. Poleg tega bomo podelili tudi tolažilno nagrado: polletno naročnino na GLAS Savinjske. Vsem, ki se bodo na našo anketo odzvali, pa v novoletni številki Glasu Savinjske pripravljamo še veliko žrebanje z vrsto privlačnih nagrad.
1. Kako pogosto berete GLAS Savinjske?
2. Katere rubrike najraje prebirate?
3. Kako pogosto berete rubrike (označite ustrezen odgovor):
RUBRIKA redno berem berem občasno
gospodarstvo □
intervju □
kultura □
avtomobilizem □
šport in rekreacija □
mlada stran □
stran za dame □
glasba □
roman □
razvedrilo □
razno □
ne berem
□ □
□ □
□ O
□ □
□ □
□ □
□ □
□ □
□ □
□ □
□ □
4. Ali so osebe v intervjujih dovolj zanimive? Koga bi Vi predlagali za intervju?
5. Kakšno je Vaše mnenje o rubrikah:
RUBRIKA VAŠE MNENJE
gospodarstvo
intervju
kultura
avtomobilizem
šport in rekreacija
mlada stran
glasba
roman
razvedrilo
razno
6. Kaj v časopisu najbolj pogrešate?
7. Kaj Vam je v časopisu najbolj všeč?
8. Kaj bi Vi spremenili?
9. Vaša starost:
a. Do 20 let
b. Od 20 do 45 let
c. 45 let in več
10. Vaš naslov.
otoški
0 - NIKA«*
ALBINA CIZEJ
PRESENEČENI BOSTE NAD UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI:
- NAD 10.000 SIT GOTOVINSKI POPUST
- PLAČILO Z VEČ ČEKI
- ZAMIK PLAČIL
VABI VSE MIKLAVŽE, BOŽIČKE IN DEDKE MRAZE, OGEISITE SE
IZBIRO OBLAČIL BLAGOVNIH ZNAMK:
■ OSHKOSH
VELIKA IZBIRA IGRAČ IN SMUČARSKIH ROKAVIC TER
S PRUAZIHOSTJO VAS
CA™8”VS18*DArt SOBOTA 8- 12“,
NA SAVINJSKI CESTI 9.
JZh/toeLektrika in trgovina z rezervnimi deli
gOJLIČ
Kaplja vas 16,tel.:723-198
Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike
% lnflnlty
CAR AUDIO COR4L ELECTRONIC
NOVO! AVTORADIUI
PHILIPS
KENVOOD
' --- ^ BLAUPUNKT
Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil!
§7f m TRGOVINA S KONFEKCIJO
o >>NIKA<< JOŽICA UPLAZNIK s. p.
PETROVČE 102 (PRI CERKVI) IN BRASLOVČE 8
nudi vsem svojim cenjenim kupcem v mesecu decembru vsakoletni 10% miklavžev, božični in novoletni popust. Presenečeni boste nad izredno bogato ponudbo oblačil za otroke in odrasle ter zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Veseli bomo vašega obiska in vas
Tel: 0631709-004
NAROČILNICA:
Naročam-o GLAS Savinjske:
Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT
Telefon:
&
Podpis in žig:
Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu!
SfIRSfl d.o.o.
Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC
AC LEVEC
LEVEC 18, PETROVČE TEL - FAX: 063 472-409
Mercedes-Benz
PRODAJAMO ŽE PO NOVIH CARINSKIH STOPNJAH!
* OSEBNA VOZILA ('.
* DOSTAVNA IN KOM
MERCEDES C-MODEL ŽE ZA 50.983 DEM
1ESEG DECEMBER -EC UGODNE PRODAJE
normam®, - LGM
TEL.: 063 / 471-330, 471-201
PmmAJJM CENTER LEVEC
Za vso blagfojiiz našega prodajnega progrt Vatrt^piesecu decembru nudimo ugodne plačilne pogoje.
- KERAMIKA
- SAfelARNA KE
- kSBIlniško PcmiSTvo
Za yso ostalo blago iz^s^ga prodajnega programa nudim|rp?
imiro^ir Ml
NflŠIM ZVESTIM KUPCEM VELIKO SREČE V LETU 1997
Pohištvo Strnles
d.o.o.
POSLOVALNICA POLZELA 148, TEL.&FAX: 063/720-087, 720-722 POSLOVALNICA ŽALEC, ŽALSKEGA TABORA 1, TEL: 063/715-341 (Hmezad dvorana)
POSLOVALNICA VELENJE,GORIŠKA 46, TEL: 063/855-965 (Blagovnica na Gorici)
V MESECU DECEMBRU ŠE CENEJE:
- kuhinje SVEA ZAGORJE (dobava do 14 dni)
- pohištvo GARANT Polzela
- jedilniški program
MURALES LJUTOMER
- sedežne garniture TOM, MIRNA
- velika izbira masivnega pohištva iz hrastovega lesa
- in vsega ostalega pohištva
UGODNI PLAČILNI POGOJI: - plačila na kredit, na čeke
PRI NAKUPU POHIŠTVA VAM NUDIMO DOSTAVO NA DOM, MONTAŽO, SVETOVANJE.
OBIŠČITE POSLOVALNICE SANLES IN SE PREPRIČAJTE SAMI!
trgovska družba, d,d, Slan
Celje - skladišče
D-Per
131/1996
S
COBISS S
V času od 1. do 31. decembra bo potekala AKCIJSKA PRODAJA naslednjih artiklov:
PRALNI PRAŠEK PERSIL 3,6 Z MAŠNO PRIL MODRI - ZELEN11/21 DAMSKI VLOŽKI ULTRA ALWAYS TOALETNI PAPIR KARLINA ROZA 10/1 ŽARNICE TESLA 60, 75 IN 100 W ŠAMPON HEAD & SHOULDERS KAVA BAR 100 g mleta SARDINE MARDEŠIČ in ROVINJ GRAJSKI BISER PEN. VINO SOK BRAVO ORANŽ. 2/1 50%
ČAJ HUGO /MOGOTA/
ALPSKO MLEKO 1 I
OLJE ZVEZDA 11
KOMPOT BRESKVA UVOZ 850 g
KOMPOT JAGODA 425 ml
KOMPOT JAGODA 920 ml
OREHOVA JEDRCA
ROZINE 500 g
MOKA PRIMORSKA 1 kg
SLADKOR 2/1
SIR LIVADA
VRATOVINA VP MESNINE CELJE ŠUNKA BK, SLANINE IN KOŽE ČOKOLADA PARK LANE KOKOS 100 g
kom. 879,90 S 1 T
kom. 227,90 S 1 T
zav. 278,40 S 1 T
zav. 239,70 S 1 T
kom. 44,90 S 1 T
kom. 345,80 S 1 T
zav. 135,60 S 1 T
kom. 79,90 S 1 T
st. 418,00 S 1 T
kom. 255,10 S 1 T
zav. 269,30 S 1 T
kom. 115,50 S 1 T
st. 165,60 S 1 T
kom. 151,00 S 1 T
kom. 136,90 S 1 T
kom. 325,90 S 1 T
kg 750,00 S 1 T
zav. 182,60 S 1 T
zav. 89,50 S 1 T
zav. 229,00 S 1 T
kg 799,00 S 1 T
kg 1.160,00 S 1 T
kg 1.099,00 S 1 T
kom. 79,90 S 1 T
DNEVNO AKCIJSKE CENE SADJA
KVPOVAT1 DRVGJE BI BILO POTRATNO!