etil - VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO 12 Glasilo Zveze veteranov vojne za Slovenijo december 2000 VETERANI DOMOVINE prispevali svoj delež k zmagi. Znati posledic. Pred nami je še veliko nalog pred devetimi leti z veliko drugi mislijo, da bi moral biti. in dela, kljub temu pa lahko z optimiz- ' poguma stopili v bran mlade slovenske Izteka se šesto leto delovala naše orga- mom zremo v našo skupno prihodnc Republike Slovenije. To "veličastno upanje v boljši jutri. organizacije. Zares iskren dejanje majhnega naroda je dokončno v letošnjem letu smo s skupnimi močmi Vam in Vašim najdražjin vrisalo Slovenijo v zemljevid Evrope in zmogli preskok v delovanju naše organi- 3 kljub nekaterim pomislekom in veliko sreče, zadovoljstva ter uspehov idi boljši jut Tedaj smo vsa ta dejanja zmogli z skupno močjo dosegali zastavljene cilje v želim vsem - bodite pc hotenja, znanja in upanja za smeri sodelovanja in povezovanja z naše domovine Republik žko LISJAK, predsednik Z VRAG IZ SLOVENSKIH KONJIC Veteran: V osamosvojitveni vojni ste poveljevali enoti, ki so ji Zaloški Gorci. Prav te skupine in kasneje celega odred domačini dali ime "Črni vragi." Kako in zakaj se vas je prijelo oprijelo ime "Črni vragi" in res škoda, da je bila ta i: J. Kuzman: Enota je bila inženirsko-diverzantski odred vses- doživel v mojem odredu in enotah pod poveljstvom tavi Območnega štaba TO Slovenskih Konjic v zahodno-štajer- Topolška, kjer sem bil razporejen prej, bi želel vsaj c jitvene vojne je odred postavljal zapore državne ceste v smeri Veteran: Naloge generalnega sekretarja oborožitvijo, večkrat tudi ob prisotnosti 10-tih helikopterjev JA bili dobrih danes pa smo pozabljeni!" Še vedno se pojavljajo ZRELOSTNI IZPIT OPRAVILI Z ODLIKO idovoljstvom in s splošnim m o organizacijsko postavili register društev, s čemer je v celoti zadoščeno formalno pi la s pomniki žalosti, ampak obeležji ponosa malega, Temeljna programska usmeritev Zveze veterane roljubnega, a hrabrega naroda. Slovenijo je izdelava celostne podobe veteranske o: m, veteranom, ne more nihče odvzeti občutka sreče, ki ga korekten zgodovinski zapis ključnih dogodkov av zato je ustanovni zbor, na katerem smo ustanovili Zvezo nastanek samostojne Slovenije pred poskusi iznii sramežljivo. Država, ali bolje rečeno nekateri posamezniki, še črkami. Kako naj sicer razumemo skromne odzive na pogoste NAŠI DRŽAVNI SIMBOLI Njena samostojnost nejše besedilo, Jachymovu na Češkem. 1 uporabe na najboljša. 1 rabljati i te, avstrijske in je bil neprimerno boljši kot sedanji kaj podobnega, ker bi bilo to bist' ke kot tudi obeh slovenski, ki je mogoče primeren za bolj žaljivo. bi lahko zapisali kolesarski klub, ne pa državo. Seveda je K atributom državnosti sodijo tudi u r, himne in druge tudi ta določen z ustavo in ve se, kakšen va, parlament, predsednik države, - Vse to je bilo nam- je postopek za njeno spreminjanje. ka in policija. Do vseh se je ti ■: nekdanjo Avstro- Posebno vprašanje je tolar, slovenski obnašati skrajno spoštljivo. Ne za Ogrsko so mnogi označili za ječo naro- denar. Čeprav je bilo že v srednjem veku vsebine ali osebnosti, ampak za dov, pa vendar ta ni bila nič manj naša kar nekaj kovnic denarja na našem države, ki je naša, ne njihova. Držav kot Jugoslavija. Avstrijski oficir, ki ni ozemlju, in čeprav imamo Slovenci namreč zaradi nas, državljanov, n( znal vsaj malo slovensko (dokaz je bilo nekaj samostojnih denarnih izkušenj politikov, funkcionarjev ^in naj vi mogel poveljevati polku, kjer so bili in Srbov (29.10. -1.12.1918) kot tudi par- zaslužijo ustrezno spoštovanje in o< Slovenci. Kaj pa v Jugoslaviji? tizanskim denarjem, je pravi slovenski do njih, četudi nas marsikaj pri Slovenija kot oznaka za ozemlje, ki ga denar nastal s slovensko samostojnos- moti. Svoje nezadovoljstvo pokažem naseljujejo Slovenci, je bila prvič tjo, ko za njim stoji avtoriteta države. volitvah. Seveda pa se morajo tudi zapisana 1816. leta, v tisku pa seje Naši monetarni oblasti, ld jo predstavlja zavedati odgovornosti svoje službe i bi se pojavila tudi slovenska zastava, iskreno hvaležni, ker se trudi za njegovo ugotoviti, da tako oni kot tudi čeprav za njeno rojstno letnico še vedno trdnost in konvertibilnost. Odnos do državljani, pogosto kažemo ve velja 1848. Sprva so njene barve njega je neprimerno spoštljivejši kot do nezrelost za lastno državo. Kljub t. ker so bela, modra in rdeča "slovanske " Tisto, kar je moteče je njegovo ime. slovensko^ policijo, katere^ pripad: Še istega leta se je uveljavil tudi sedan- avstrijskega tolarja, ki so ga začel ji vrtsni red barv. Odločilno za slovensko kovati 1520. Tolarji Marije Terezij Najdlje se je obdržal v Etiopiji i š najstarejši nar- pripravljenih veliko primernejših imen. začetek izgradnje Kranjske, ki je bila poleg Goriške prak- vse do nastanka sedanje republike. Ob ljenje zapomnil, kako se je obnašal d remalo države, ki r SVETOVNA FEDERACIJA VETERANOV IN SLOVENIJA N jrgan federacije je I ka, generalnega sekretarja in blagajnika še po podpredsedni- s sedežem v Ljubljani ter Inštituta Republik, la 23. zasedanje Generalne skupščine SFV od 3 resolucij, in sicer: proti obnavljanju fašističnih ii ga nasilja iz Srednje in Južne Evrope. Poleg tega /.filar 'ortugalskem leta 1994; 105. zasedanje reza združenj borcev NOB Slovenije, ki se ivnih naslednic nekdanje jugoslovanske veteranov vojne za Slovenijo leta a SFV iz Veteranske delegacije iz Slovenije so se do sedaj udeležile '.asedanj obeh zadnjih generalnih skupščin v Bordeuxu in slovenski zakonodaji na področju vojnih veteranov, vojnih prla vse predloge in priporočila, 1-Še posebej pa bo posredovala Republike Slovenije pri organih nizacijo strokovnega posveta o p: PREDSTAVLJAMO.... ZVEZO DRUŠTEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE DA NE BI OSTALO POZABLJENO devetdesetih let je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) ob asi: h krogov poskušala tudi v občini Žalec razorožiti Teritorialno obr i štaba za TO (OŠTO) smo se ob politični podpori takratnega : predstavljen poskus razorožitve Teritorialne obrambe občine Žalec s strani JLA ter razselitve ori a severnem delu bivše občine Žalec. Pojasnjene so okoliščine in glavni vzroki za razselitev ter osv znana dejstva poteka razselitve. Zajetje samo severni del območja odgovornosti Občinskega štabe dogodkov, predvsem pa je posvečeno družinam, ki so v času sprememb pokazale vi streliva v skrivališča 3 Žalec. ORIS VOJAŠKO - POLITIČNEGA STANJA V EVROPI OB KONCU OSEMDESETIH LE so se, kot pravi Grizold (1996: 67), ob koncu osemdesetih let zgodile tektonske spremembe. V Sovjetski z začel z "glasnostjo'' in "perestrojko"', v Romuniji so usmrtili osovraženega komunističnega tirana Ceausescuja S tem seje začelo obdobje povečane napetosti med zveznimi oblastmi in njihovo najizrazitejšo represivno institucijo JLA r in novoizvoljeno demokratično slovensko oblastjo in njeno Teritorialno obrambo na drugi strani. Kot piše Bebler, s tem zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni general Veljko Kadijevič javno podprl srbske in črnogorske komuniste.. ter pozdravil dva izvoljena komunistična predsednika predsedstev republik (drugi pa takšnih pozdravov niso bili deležni), ih od šestih republik" (Bebler, 1992: 47). Bebler nadalje govori o razpadanju Jugoslavije in pravi: "Ko se je dezintegracija tičnega sistema dramatično pospešila jeseni leta 1989 in v prvi polovici 1990, je vojaško vodstvo JLA skušalo izrabiti zmedo di prehoda iz enostrankarskega v večstrankarski politični sistem. Skušalo je uresničiti SANJ, IZKUŠENJ IN SPOMINOV Ml NE MOREJO VZETI Prihodnje leto bomo slavili 10. obletnico vojne za osamosvojitev Slovenije. V tem delu Slovenije ■ na zgornjem Gorenjskem, smo v letu 1991, v tistem času "modri dolini", dokazali dvoje: nismo se delili po politični pripadnosti, s pogajanji pa nam je uspelo kljub vojaški premoči JLA brez žrtev doseči predajo orožja in umik armadmh vojakov in zveznih miličnikov z mejnih prehodov in stražnic v tedanji občini Jesenice že 1. julija 1991. Tedaj, leta 1990 in 29. in 30. junija je prišlo do streljanja med armadnimi vojaki premakniti. Pri tem sta svojo izkušnjo doživel« in teritorialci na Hrušici, s Korenskega sedla pa so armadni paletnih vozil Zvone Ober in Bogdan Kobenta vojaki streljali proti Kranjski Gori oziroma Vitrancu. vojaka z brzostrelkama na sencih zagrozili umiku vojakov in miličnikov iz tedanje občine Jesenice, ki so Kljub temu so Vinkovi sodelavci zaprli vse se končala 1. julija deset minut pred eno uro zjutraj. Jesenicam na Koroški Beli in na Slovenskem J; jeseniške p^hcijs^ "Pripravljenost oDcanov je Diia veiiKa, javijan so se prostovoij- ^ 'anje ljudi ilo veliko. Ne le tistih, ki so nosili 1991so iz Tacna prišli diplomanti srednje a skrivali dolgo pred tem, pa tistih v Avstrijci so objavili tudi posebne Tretji pogled ^ kd b i d ečj^ del dela in odgo- Tako je bilo tudi v jeklarni na Beli, kjer je bil t. Marjan Demšar. Ko se je kolona ^ tankov poir gremo gledat, kaj se zunaj dogaja." Niti za trenul države. Zato je bil odgovoren Franc Brelih, nekdanji predsec a in nič ni šlo v eter brez njegove odobritve. Tajnica je >i pravočasno dobili bila Mija Mesojedec. Junija 1991 so se v programu oglašali ivljaliiz Podmežaldje ni ja so se ves dan oglašali in sporočali, kaj se dogaja oziroma kar so sporočali s terena, objavljali ^so poziv predsedstva RS, da varovanje ljudi in objektov, da v primeru nespoštovanja pisne- Vloga novin sikaj naučil Trije ezniški ir Italijo: Karavanke, Korensko sedlo in Rateče, narodni mejni prehod Jesenice, ki ni bil nikoli zaseden, ^ čnikov z boljšo oborožitvijo, kot so jo imeli teritorialci. Bilo je veliko napetosti, enkratnih življenjskih preizkušenj: streljati, ne streljati, kako izpolniti ukaz in vendar ne povzročati preizkušenj za: človeka, vojaka, miličnika. streljali na tank, ki je bil na mejnem prehodu, imeli so težave Cigana, Mlakarja, Bosniča, Tušarja, ki so se prostovoljno javili: "Tukaj smo,vaši smo, uporabite nas." ^ Poveljujoči na drugi strani v Ratečah, na Karavanškem predoru in Korenskem sedlu so spoštovali podpisan dogovor s 1Rk Republike Slovenije prestopili v TO Slovenije. samo o zaslugah nekaterih. A zaslužni so bili številni.Tedaj ne bili tako uspešni, če ne bi bilo skupnega dela in sodelovan- komunali, podjetij, ustanov, občanov, krajevnih skupnosti, zaposlenih v zdravstvu, občinske uprave, lovcev, gorskih reše- MATERE, OVITE V ČRNO Še dobro, da je svet tako medsebojno povezan, da pomembnejših dogodkov ne da več dalj časa prikril ki še tako želijo. Da bi prikrili svojo nesposobnost zatekajo k sklicevanju na nacionalne, varnostne Ki o dogodilo še pred nekaj 1« itovo ne želi nihče prostovoljno s( iripetil v srednjem veku, ko sta f esti Piran in Izola. Slednji so ob so bili prepričani, daje podobno razdejanje danem Piranu. Pravijo, daje bil dogodek Za statistike je to pač sam in je nekaj drugega avtomatskimi puškami. Sledil je pregled odredbe o prevozu sredstev za vajo občinskega štaba za Civilno zaščito. Pot proti skladišču smo nadaljevali stražarsko mesto, vmes pa sta še pregledala vrata in okna bližnje stavbe, občinskega štaba TO Kranj. Urno smo naložili še orožje in strelivo, ga prekrili ter ga zlagali poleg vozila. Poveljujoči si je z zanimanjem ogledoval razstavl- tudi uporabljati. Vprašal je, če je kaj pogledati v skladišču. Tedaj pa se je Deževalo je tako gosto, da smo bili sm ali četrtem poskusu zagona je >r našega kombija stekel, voznikov z pa je počasi dobival normalno o in avto se je končno premaknil izhodu. Priskočila sta dva . odprla težka dvokrilna e bila odprta. Hitro, kot je zložili poleg ostalih ž nji h gasilcih. Sledilo čnik predstojnika močno zadovoljen. Odobril ga dopusta, obenem pa — Skušal sem prepričati oficirja, da i dodatnega zastoja pač ne more ostal neomajen. Oddaljeno grmenje je bilo že dovolj neprijetnosti. s kompleti orodja. Odpirali smo torbe Orožje nam je dobro služilo v času dejanskega osamosvajanja v SAMOZAPOSUTEV potrebujete samo nekaj praktičnih veščin, jalcu ali napisati prošnjo za delovno mesto, vali zase in za regijsko ostalo smo oddali območnemu štabu za TO Kranj, ki je pomagal braniti letal- vedno služi obrambnim strukturam in vojne za Slovenijo. Ugoden občutek ob zavesti, da si storil dobro delo in spoz- i izpopolnjevanja in usposabljanja. Če v poklic. Vsaka območna služba jo", ki jih nudi svojim strankam, brezposelnim delodajalce, ki nudijo priskoči na pomoč s svetovalno podporo svo- no podprli vaše u; podjetnika, takrat, ko pa se t Območna služba Celje MORAL BI PASTI niči bi morala pasti dva, pa nista. Prvi bi moral pasti že takrat, julija 1991, drugi pa bi mo sodeč, pogoreti devet let kasneje. Pa ni bilo tako, ker so se na kraju, ki se mu pravi Holmt bili pripravljeni dati življenje za domovino, krojeno po meri Slovencev; in drugi ni pogor ti branitelji ravnali prav, pošteno in korektno. To potrjujejo kasnejši dogodki in podpora v, državljanov. Pravim velike večine, NE pa vseh. Vsaj ne z dušo, kar seje lepo pokazalo pri. m pustiti na cedilu. I ;e kaj drugega kot t erani ogledali 1 haaškega sodišča. Ergo, \ nimo, Haag si hiše, bi se zadeve morda hitreje odvijale. Morali šim dobrim imenom. Čas je torej, da pogledamo li dogodki, ki so pripomogli k odkrivanju 5 SVETINJA, OD KATERE JI Najboljije tonilo biti nekje KAKO DO ARHIVA hranili, kot tistih, ki so orožje transportirali in morebiti celo kopije predajo najbližjim ustanovam. Ob predaji gradiva je prašanje konspiracije), m orožja ter MBS, oz. skladiščenja orožja kronologiji dogodkov (na temo neodd