j PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nn .. Abb. postale I gruppo " CdlR oU llF Leto XXVII. St. 127 (7915) TRST, torek, 1. junija 1971 NA REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU Svetovna monetarna kriza in gospodarske težave v ospredju poročila guvernerja «Banca d1talia» Carli je dokaj enostransko ocenil položaj - Nekateri težko sprejemljivi predlogi RIM, 31. — Na današnji redni letni skupščini Banca dltalia je Huverner Guido Carli obsežno poročal o svetovnem monetarnem Položaju ter o italijanskem gospodarskem položaju v lanskem letu. Ni«gov oris položaja je bil mračen, še zlasti ko je posegel k nekaterim Pokazateljem za prve mesece letošnjega leta. Uvodoma je Carli dejal, da so Skušnje v veliki meri dokazale, da *• mednarodna izmenjava odvisna spreminjajočih se okoliščin držalo, ki jih ustvarja, kadar izmenjava Jootelji na neki nacionalni valuti. * bistvu gre za stališče da je odvi-**n mednarodni monetarni položaj, Jodnarodno tržišče in gospodarstvo Oržav odprtih do tujine, od pogojev, *i se ustvarjajo v ZDA, saj je a-foriški dolar temelj mednarodne kttienjeve. Carli je nato obširneje govoril 0 evrodolarjih ter na splošno o ev-•^Pskih valutah ter da se v sedalom razdobju skušajo omejiti zunanji vplivi z enostranskimi ukrepi, "laja je kriza eksplodirala. Šlo je Je za ukrepe, ki so bili logični, zato da se uskladi ponudba dolarjev mednarodne potrebe. Ni pa pri-do rešitve razlogov za te pojave. Carli je nato govoril o stanju italijanskega gospodarstva v lanskem totu. Ugotovil je, da notranje zahteve po monetarnih sredstvih niso bile v skladu z naraščanjem proiz-v°dnje ter da so višek povpraševanja krili z uvozom, zaradi česar le prišlo v trgovinski bilanci do Nižanja presežka v vrednosti 1.300 Jbilijonov dolarjev. Na ta način so lahko omejili naraščanje cen, vendar pa se je čutila inflacionistična tožnja. Carli je mnenja, da je bil celotni Rtspodarski razvoj pogojen z na-raščanjem stroškov, kar je še zla-resno, ker ni prišlo do povišanja Produktivnosti. Mnenja je, da italijanski gospodarski sistem ni sposoben odgovoriti na zvišanje plač 1 naglim procesom racionalizacije, Piti z obsežnimi investicijami. Vse skupaj, po njegovem, izvira iz no- delovnih pogodb ter iz raznih 'tolik oporekanja, ko se je začel Proces zmanjšanja proizvodnje, zastoj pri ustvarjanju dohodkov, pri “emer je posebno vlogo igrala tudi “toka proizvodnja v gradbeništvu. guvernerja Banca dltalia je to-toj v središču gospodarskih težav S|>idikalna jesen s premiki pri u-fvarjanju dohodkov ter pri razdelki narodnega dohodka, ko so od Jtoipne torte delavci prejeli ne-več, kapitalisti pa nekaj manj. I* teorija je seveda v ostrem najetju s teorijami modernega ka-Pltalizma, ki temelji na visokih pla-toh, na visokih investicijah ter na 'hsoki produktivnosti dela. , Carli pravi da je prišlo do te-tov, k0 je bilo treba uskladiti iz-MŠanje delovnih pogojev z normal-t)0 proizvodno aktivnostjo, ko prišla do stalnih konfliktov znotraj P°djetij in ko ni mogoče programirati izdatkov in ko ni pravega Jotoresa za investicije za vloženi kapital. v preteklih letih je bilo večkrat devanja gospodarskega načrta in pravi, da investicije ne bodo dosegle predvidene vrednosti ter da se gradbena dejavnost nadalje znižuje. Predvsem pa prihaja samo s strani javnih podjetij do novih investicij in to zlasti na Jugu in glede ključnih industrij, ni pa napredka na ostalih področjih in glede srednjih industrijskih podjetij. Po njegovem mnenju se ne bo bistveno povečala zasebna potrošnja, kar naj bi izhajalo iz razvoja zaposlitve in gibanja plač. Plače so se zvišale v odnosu na bistveno manjše število delovnih ur, kar ima za posledico večje breme za podjetje ne pa tudi večje notranje potrošnje. Zaradi tega je tudi produktivnosti izpod onih indeksov napredka, ki bi omogočil, da gre celotni italijanski gospodarski sistem po poti evolucije. V tej zvezd je Carli napovedal tudi določene težave, ko bodo zamenjali sedanji pohrošni davek IGE z davkom na dodatno vrednost na IVA. Med drugim je Carli govoril tudi o ukrepih za zboljšanje gospodarskega položaja ter omenil predloge za fiskalizacijo dela socialnih bremen (proti temu je takoj odločno protestiral finančni minister Preti, ki pravi, da se o čem takem nikoli ni govorilo) in o vračanju IGE za industrijske investicije. Carli je mnenja, da obstoječe valutne rezerve, ki so obsežne, omogočajo takšno politiko. Nato je govoril guverner Banca dltalia o gospodarskem načrtu za prihodnje petletje 1971-75 ter zahteva, da je treba Guido Carli da je nujno potrebno pojiti investicije in da je treba pri v celoti izkoristiti vse možno-]. ’ ki jih nudi ustvarjanje kapita-jj se okrepi proizvodni aparat kar naj omogoča usklajevanje Jalnih in gospodarskih infrastruk-V tej zvezi je dejal Carli da j. banka vedno pospeševala dotok ^toeznih finančnih sredstev. -Blede plačilne bilance pa je Carli jj.W. da so vodili politiko rezerv h da je v lanskem letu prišlo po pisarn razdobju deficita plačilne (. toace do obnove in nato do po-valutnih rezerv. Ob koncu h^Ua letošnjega leta so znašale toilii valutne rezerve Italije 6.178 -'Jonov dolarjev in so bile za' 1.482 aSftionov dolarjev višje od decembra Cuvemer Banca dltalia je naito «_V°H1 o perspektivah italijanske-Sospodarstva v letošnjem letu C je ugotovil, da so lansko polet-l>ili sprejeti ukrepi, da so za-fj to vili nove dohodke za kritje de-zavarovalnih ustanov. Kljub temu se čuti deficit zaklali in avtonomnih ustanov, ki je (k hjegovem mnenju tako velik, [J? Prekaša sposobnosti uravnovešeni? sistema, zlasti kadar bodo do-cilji, ki jih navajajo uradni ^kumenti. Metili se nato sklicuje na predvi- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZASKRBLJENOST Zfl USODO HČERKE TURŠKEGA MAJORJA Deklica talka dveh nasilnežev 500 policistov in vojakov obkroža hišo, v kateri sta se neznanca zabarikadirala - Doslej so bili vsi pozivi policije, naj se vdata in spustita deklico, zaman ISTANBUL, 31. - Tu še vedno vlada velika zaskrbljenost za usodo 14-letme hčerke majorja turške vojske Dincerja Erkana, ki je v rokah dveh doslej še ne identificiranih mladeničev. Po vesteh, ki prihajajo iz Istanbula, sta mladeniča, za katera domnevajo, da sta člana mladinskega skrajnega levičarskega gibanja «Dev Gene* in ju sumijo, da sta baje sodelovala tudi pri ugrabitvi in umoru izraelskega konzula v Istanbulu Eiframa EL-roma, napadla v nedeljo na ulici mestna stražnika, enega ranila in se nato zatekla v stanovanje majorja Erkana. V stanovanju sta našla hčerko Sibelo in jo zadržala kot talko. Vsi dosedanji poskusi policije in vojske, da bi rešili deklico in ujeli oba nasilneža, niso nič zalegli. Včeraj in danes ju je policija z zvočniki večkrat pozvala, naj se vdata ali pa naj vsaj izpustita deklico. Nasilneža, ki imata več kot 36 ur v rokah mlado Sibelo, sta sporočila, da se deklica dobro počuti in sta jo nekajkrat pokazala pri oknu. Hkrati pa sta zaprosila, naj jima prinesejo živež in časnike za deklico. Policija jima je skozi okno vrgla samo živež. Okrog hiše se je zbralo 500 vojakov in policistov oboroženih s težkimi strojnicami na vojaških vozilih, ki so naperjene proti oknom stanovanja. Vojaki so se nastanili tudi v sosednih stanovanjih, na stopnišču hiše in na strehah bližnjih hiš. Na kraju mesta so pripeljali tudi nekaj rešilnih vozov. Gasilci pa so pripravljeni, da na prvi znak potegnejo lestev do oken stanovanja. Okrog hiše se je zbrala tudi velika množica ljudi, ki je izredno sovražno razpoložena do dveh naših nežev. Iz množice se slišijo glasovi in pretnje, da ju bodo linčali, če se bo kaj hudega pripetilo mladi Sibeli. Vojaški poveljnik instambuh skega področja general Turun ju je po zvočniku opozoril, da ju bo predal množici, naj ju linča, če bosta kaj storila deklici. Iz Ankare pa poročajo, da je prišlo v vzhodni Turčiji pri Adijamanu do oboroženega spopada med orožniki in skupino anarhistov. Med streljanjem so bili trije anarhisti ustreljeni. Policija je sporočila, da so ti pripadali mladinskemu gibanju skrajne levice «Dev Genc». E-nega od treh ubitih so indentifici-rali za univerzitetnega študenta v Ankari, drugega pa za učitelja ju-do na isti univerzi. Policija ni povedala njunih imen., Med spopadom so orožniki ulovili še dva člana skupine, medtem ko je enemu uspelo zbežati. Turški notranji minister je danes sporočil, da so v Istanbulu odstavili mestnega kvestorja in nekatere druge visoke funkcionarje policije. Dolžijo jih, da so zagrešili hude malomarnosti pri izvrševanju svoje dolžnosti. Naraščanje življenjskih stroškov v Franciji PARIZ, 31. - V letošnjih prvih 4 mesecih se je življenje v Franciji precej podražilo. Temu vprašanju so pariški časopisi v nedeljo posvetili obširne članke. Ob tej priložnosti časopisi vztrajno govorijo tudi o spremembah v sedanji francoski vladi. Glede gospodarskega položaja, zlasti pa še o podražitvi v letošnjem letu, je minister za gospodarstvo in finance D’Estaimg dejal, da je treba te inflacionistič-ne pritiske pripisati predvsem povišanju cen kmetijskih pridelkov po sklepu pristojnih organov EGS, delno pa tudi sezonskim razmeram. Po drugi strani pa je minister izrazil zaskrbljenost zaradi povišanja stroškov za razne storitve. Po njegovem mnenju pa je povišanje plač vplivalo tudi na povišanje industrijskih proizvodov. V Parizu poudarjajo, da če se ne bo položaj v prihodnjih mesecih izboljšal, se bodo življenjski stroški v Franciji do konca teta povišali od 6 do 8 od sto. Identificiranih 69 žrtev letalske nesreče na Krku REKA, 31. — Skupina zdravniških strakovnjakov zavoda za sodno medicino na Reki je doslej identificirala 69 žrtev letalske nesreče na letališču na Krku. Ostalo je za identificiranje še ostalih devet ponesrečenih. Po zadnjih informacijah bodo posmrtne ostanke okrog 30 ponesrečenih na željo svojcev odpeljali v domovino, ostale pa bodo v četrtek pokopali na pokopališču v mestu Krku. Letalska družba Aviogenex bo na pogreb pripeljala družinske člane ponesrečenih. Istega dne bo na pokopališču na Trsatu skupna žalna svečanost za vse ponesrečene potnike in osebje. preveriti če so finančna bremena, ki izhajajo iz reform in zakonov, ki so pred parlamentom in z zakoni, ki se pripravljajo, v skladu z zmogljivostjo italijanskega gospodarstva v okviru skupne preučitve razpoložljivih sredstev. V zaključku se Carli spušča na čisto socialno - patetična vprašanja, ko trdi, da je prišlo do upada »čuta socialne discipline* in to v Italiji ter drugod po svetu. Zaradi tega, po njegovem mnenju, skupine z zadostno oblastjo odvzemajo vedno večji del dohodkov, silijo k naraščanju cen in ob teh okoliščinah «manetama oblast* nima druge možnosti, kot da omogoča redno izplačevanje izdatkov. Ravnovesje se ustvarja z inflacijo, ali z izločevanjem šibkih iz procesa ustvarjanja dobrin. Vseh teh težav ne more rešiti fiskalna politika in niti monetarna politika, ko gre za osebe, ki so mnenja, da niso povezane z družbo. Carli pravi, da se izvajanje reform lahko uspešno zaključi, če bo prišlo do soglasja, piri čemer pa gre tudi za trajno vključevanje italijanskega gospodarstva v sistem naprednih držav. V zaključku ugotavlja guverner Banca dltalia, da so se znašli, in da se bodo še znašli, pri težavnih izbirah pri reševanju monetarnih vprašanj. Indeks cen RIM, 31. — Osrednji statistični urad sporoča, da je vsedržavni indeks cen na debelo aprila dosegel 192,9 točke in da je bil za 0,1 odst. višji kot. marca 1971 in za 2,9 odst. višji kot aprila lanskega teta. Indeks cen na drobno za tipično delavsko ali uradniško družina pa je bil letos aprila za 4,9 odst. višji kot aprila lanskega teta. Krožki samoupravljavcev italijanske etnične skupine v SFRJ REKA, 31. - Na Reki je bil ustanovljen prvi krožek samoupravljavcev pripadnikov italijanske etnične skupine. Krožki samoupravljavcev bodo po sklepu Italijanske unije za Reko in Istro zamenjali dosedanje kulturne krožke. Naloga teh krožkov, bo, da mobilizirajo proizvajalce italijanske narodnosti, da se čimbolj angažirajo v družbenopolitičnem delu, posebno v organih samoupravljanja. Krožki bodo nadalje organizirali srečanja, razne tečaje za strokovno izpopolnitev svojih članov, strokovna potovanja v inozemstvo, skrbeli za izmenjavo delegacij in podobno. Ceausescu odpotoval na obisk Kitajske Uradno bo obiskal tudi Sev. Korejo, Sev. Vietnam in Mongolijo BUKAREŠTA, 31. - Danes do poldne .je odpotoval Nicolae Ceausescu na čelu številne delegacije na uradni obisk v Kitajsko, kamor ga je povabila kitajska partija in vlada. Nato bo Ceausescu obiskal Severno Korejo, Severni Vietnam in Mongolijo. Skupaj z njim so med drugim odpotovali predsednik vlade Georghe Maurer, podpredsednik Manea Manescu in prvi namestnik zunanjega ministra Gheorghe Ma-covescu. Na letališču so delegacijo pozdravili veleposlaniki Ljudske republike Kitajske, Severnega Vietnama, Severne Koreje in Mongolije. Sestanek finančnih strokovnjakov SEV MOSKVA, 31. — Agencija «Tass» je sporočila, da se je danes sestala v Tbilisiju v Georgiji stalna komisija za finančna vprašanja sveta za vzajemno gospodarsko po- moč (SEV), gospodarske organizacije vzhodnoevropskih držav. Na sestanku so navzoči delegati Bolgarije, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije, Madžarske, Sovjetska zveze in Mongolije. Navzoč je tudi predstavnik Jugoslavije, ki je pridružena članica SEV. Domnevajo, da so obravnavali zlasti monetarna vprašanja, ker so bili na sestanku navzoči tudi funkcionarji dveh bančnih organov SEV, Mednarodne banke za gospodarsko sodelovanje in Mednarodne banke za naložbe. Atentat v Sajgonu Štirje mrtvi in deset ranjenih SAJGON, 31. — Bomba iz plastika je eksplodirala danes zvečer na sedežu osrednjega davčnega urada v središču Sajgona ter ubila štiri osebe. Deset oseb je ranjenih, poslopje pa je močno poškodovano. Gre za prvi hujši atentat v južnovietnam-ska prestolnici v zadnjih mesecih. ŠTIRJE TUJI DRŽAVNIKI NA OBISKU V SFRJ Živahna diplomatska dejavnost v Beogradu Pogovori jugoslovanskih predstavnikov s čilskim zunanjim ministrom A!meydo, z indonezijskim zunanjim ministrom Malikom, z ameriškim ministrom za promet Volpejem in s sovjetskim namestnikom zunanjega ministra Rodjonovlm (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Ta teden se je pričel z živahno diplomatsko dejavnostjo. V Beogradu so namreč štirje ugledni tuji državniki: zunanji minister Čila Almeyda, zunanji minister Indonezije Adam Malik, državni tajnik za promet ZDA John Volpe in namestnik zunanjega ministra Sovjetske zveze Rodjonov. Čilski zunanji minister Almeyda se je vrnil s kratkega obiska v Dubrovniku in obiskal dopoldne generalnega tajnika zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Bena Zupančiča, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru o sodelovanju med Socialistično partijo Čila in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Almeyda je dolgoletni član izvršnega komiteja čilske socialistič- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinniiiiiMiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii NOV POSKUS LIKVIDACIJE PALESTINSKEGA ODPORNIŠTVA Ponovni spopadi v severni Jordaniji med kraljevo vojsko in Palestina Jordanski vojaki s topništvom obstreljevali palestinska oporišča v Jerašu - Navodila egiptovskim poslanikom o pogodbi med ZAR in SZ AMAN, 31. — V zadnjih 48 urah Damask, od koder sledi razvoju so se v severni Jordaniji ponovno vneli hudi boji med vojsko kralja Huseina in palestinskimi komandosi. Palestinci ter arabski tisk obtožujejo jordanski režim, da skuša ponovno likvidirati palestinsko odporništvo, amanska vlada pa to zanika ter skuša minimizirati incidente, katere krivi Palestince. Kot poroča kairski dnevnik «A1 Abram«, je v številnih arabskih prestolnicah prišlo do diplomatskih stikov, na katerih so proučili položaj v Jordaniji ter prišli do zaključka, da gre za poskus jordanskih oblasti, da dokončno likvidirajo palestinsko odporništvo. Kot smo omenili, so verzije o spopadih zelo različne. Glasnik palestinskega generalnega poveljstva je sporočil, da so jordanske site včeraj zvečer začele s topništvom obstreljevati palestinske položaje okrog Jeraša, kakih 40 kilometrov severno od Amana. Fedajini so bili prisiljeni, da so odgovorili na ogenj. Do podobnega napada je prišlo tudi proti palestinski bazi v Sakebu. Po vesteh iz palestinskih virov, je jor- dogodkov. Kot kaže, so se spopadi proti večeru prenehali. Po verziji amanske vlade pa ne gre za noben poskus likvidacije odporništva, pač pa za odgovor na sabotažno delovanje Palestincev. Vladni glasnik je obtožil fedajine, da so v zadnjih treh dneh opravili vrsto izzivalnih in sabotažnih akcij proti jordanskemu prebivalstvu ter proti policijskim in vojaškim patruljam. Palestinci naj bi med drugim ugrabili številne civiliste ter minirali ceste in obdelana polja. Namen teh akcij naj bi bil izzivati kraljevo vojsko. To verzijo odločno demantira «A1 Ahrarrn, ki pravi, da nima kraljeva vojska nabenega opravičila za nove akcije proti Palestincem. List poudarja, da so sile odporništva spoštovale sporazume z amansko vlado ter se umaknile iz vasi in mest. List opozarja tudi na pomoč, ki jo ZDA nudijo jordanski vladi, ter komentira, da je samo ameriška vojaška podpora omogočila Hu-sejnovemu režimu, da je zadal nove hude udarce odporništvu. «Kar se danska vojska uvedla policijsko uro (sedaj dogaja v severni Jordaniji — v dveh amanskih četrtih ter v ta- zaključuje »Al Ahram* — je del borišču palestinskih beguncev v pre- globalnega načrta, ki lahko služi stolnici. Jaser Arafat, ki se je mudil samo interesom izraelskega sovražna obisku v Bejrutu, se je vrnil v * nika*. llllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllllllll■lllllllmalll■llllllllllllllllllllll■llllllllllIll•l•llllllllllllllllllllllllR*llllllf ll■llll■llllllll■llllllllMllllllllllllllalll•ll«llllllllllllllllIIllPl•lllI«a■■llll■lllllllllllll■ll*f■lllllM>lMlllllll•llllllMl Veličastna delavska manifestacija v Birna za novo politiko na Jugu in za reforme V nedeljo se je v Rimu zbralo preko 150 tisoč delovnih ljudi iz vse Italije - Skupno poročilo vseh treh sindikalnih organizacij - Danes sestanek med sindikati in ministrom za delo o gospodarskem položaju " ' 1 I m. : i i m m. pi M ji ! | , .. TJ ;f mmm - v 4 t m- ■ ,v Preko 150.000 delavcev se je v nedeljo zbralo v Rimu na veličastni sndikalni manifestaciji. se vanj še zgrinjale povorke delavcev Na sliki pogled na Trg del Popolo, ko so RIM, 31. — Tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL v skupnem sporočilu ugotavljajo, da je včerajšnja manifestacija ob zaključku sindikalne konference o Jugu odlično uspela, kar dokazuje velika udeležba, red, enotnost in navdušenje prisotnih. V poročilu je nadalje rečeno, da gre za manifestacijo brez primerov, ki dokazuje odločno voljo italijanskih delavcev, da bodo izvojevali novo gospodarsko politiko za razvoj Juga, reforme in polno zaposlitev. V poročilu se nadalje ugotavlja, da se v Rimu ni zbralo samo 100 tisoč delavcev, kot so predvidevali, temveč preko 150 tisoč, kar odraža veliko mobilizacijo v tovarnah in žrtve delavcev, kmetov, tehnikov in drugih, ki so prispeli v Rim s posebnimi avtobusi, z vlaki in z drugimi sredstvi iz vseh pokrajin Italije. Prvikrat so skupaj manifestirali delavci s Severa z onimi z Juga, so manifestirate vse kategorije za novo politiko razvoja in za reforme. Sindikalne organizacije so se zahvalite vsem udeležencem in vsem onim, ki so manifestacijo organizirali. Istočasno se tudi zahvaljujejo številnim prebivalcem Rima za njih solidarnost, ko so toplo sprejeli velike množice ljudi od drugod. V zaključku uradnega poročila je nadalje rečeno, da se bodo sindikalne organizacije odločno borite za nove odnose sil, da se bo proizvajalo na pravičnejši način, tako da bo človek v središču razvoja družbe. Sindikalna tajništva CGIL, CISL in UIL se bodo ponovno sestala v Tarquinii 3. in 4. junija, kjer bodo nadaljevali razpravo o konkretnih vprašanjih razvoja procesa sindikalne enotnosti. Med tem novim zasedanjem bodo obravnavali osnutke resolucij, ki se nanašajo na vlogo in funkcijo sindikata. Obravnavali bodo tudi druga vprašanja in med njimi mednarodno povezavo enotnega sindikata. Zasedanje bo v istem hotelu, kot je že bilo 18. in 19. maja, ko so sklenili ustanoviti enotne centre za proučevanja in koordinacijo. Minister za delo Donat Cattin se bo jutri dopoldne sestal z generalnimi tajniki za CGIL Lamo, za CISL Stortijem in za UIL Vannijem, s katerimi bo obravnaval splošni gospodarski položaj ter stališča sindikatov glede sedanjih gospodarskih, socialnih in cindil^llnih vprašani. Podobno se izraža tudi «A1 Gun-huria*, ki pravi, da smo sedaj po neuspelem poskusu kralja Husejna, da bi septembra 1970 z enim samim udarcem likvidiral palestinsko odporništvo, priča novi fazi te likvidacije. »Jordanske oborožene sile — piše list — ki imajo točno izdelano nalogo v boju proti izraelskemu sovražniku na vzhodni fronti, niso sedaj na svojem naravnem mestu, ki je linija fronte, pač pa usmerjajo vse svoje sile proti odporništvu, da bi ga likvidirale*. V Kairu je danes na dvorišču notranjega ministrstva predsednik Sadat v spremstvu ministra za informacije Hatema in ob navzočnosti velike množice sam zažgal kopico dokumentov in magnetofonskih posnetkov z registracijami razgovorov med zasebniki, ki jih je policija nezakonito nadzorovala. Dokumente so našli, ko so po odkritju zarote proti Sadatu preiskali urade odstavljenih ministrov Samija Šarafa in Šara vi ja Goma. Kairski tisk pa poroča o dveh pomembnih ukrepih predsednika Sadata, od katerih prvi omejuje policijska pooblastila pri omejevanju osebne svobode državljanov. Ukrep namreč določa rok za trajanje policijskih preiskav ter predvideva takojšnjo izročitev izsledkov preiskave sodnim oblastem. V navodilih policiji za izvajanje ukrepa je še posebno poudarjeno načelo, da je treba obtoženca smatrati za nedolžnega, dokler ni obsojen. Drugi ukrep pa je bolj političnega značaja ter določa, da nihče ne sme imeti istočasno več javnih, funkcij. V zvezi s pogodbo, ki sta Jo Egipt in Sovjetska zveza podpisala pretekli teden ob zaključku obiska sovjetskega predsednika Pod-gomega v Kairu, se je danes v diplomatskih krogih zvedelo o koraku kairske vlade do zahodnih držav. Vsa egiptovska veleposlaništva v tujini — vključno predstavništvo v Washlngtonu — so po teh vesteh dobila navodila, naj seznanijo tuje vlade s štirimi točkami, ki zadevajo podpis pogodbe. Te točke naj bi bite: 1. pogodba ne vsebuje ničesar, kar bi pomenilo zmanjša-nje ali kršitev suverenosti ZAR; 2. pogodiba nikakor ne omejuje svobodnega delovanja ZAR pri iskanju mirne rešitve bllžnjevzhodne krize. Tako ostane egiptovska pobuda za ponovno odprtje Sueškega prekopa prvi korak na poti globalne rešitve; 3. pogodba v bistvu formalno združuje v enem samem dokumentu vse dosedanje sporazume med obema državama ter potrjuje obstoječe sodelovanje; 4. pogodba ne priznava Sovjetom nobene prednosti, ki bi je že prej ne Imeli. Danes seja vlade RIM, 31. — Jutri ob 9. un dopoldne se bo sestal ministrski svet. RIM, 31. — Danes .je prispel v Italijo na zasebni obisk turški zunanji minister Osman 01cay. Jutri bo odpotoval v Lizbono. RIM, 31. — Jutri se ob 11.30 sestane medministrski odbor za gospodarsko programiranje (CIPF.), ki bo nadaljeval z obravnavo tretjega programa CNEL za petletno razdobje 1971-75, obravnavali bodo program atomskega pogona ladij, sodelovanje Italije pri gradnji atomskih central v okvira EGS ter nekatera 'rmra.šanin avhv^-» ne partije in vzdržuje tesne stike s socialistično zvezo Jugoslavije. Popoldne je čilski zunanji minister skupno s svojimi sodelavci obiskal kmetijsko-industrijski kombinat Beograd na levi obali Donave. Državni tajnik Mirko Tepavac, Id je pričel uradne razgovore z zunanjim ministrom Indonezije Malikom, je sprejel danes tudi namestnika zunanjega ministra Sovjetske zveze Rodjonova. Pred sprejemom je Rodjonov s pomočnikom državnega tajnika Jakšem Petričem izmenjal misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o dvostranskem sodelovanju. Državni tajnik Mirko Tepavac ie danes največji del svojega dopoldanskega časa uporabil za uradne razgovore z zunanjim ministrom Indonezije Adamom Malikom, ki je sinoči prišel na kratek obisk v Jugoslavijo. Tepavac in Mali:.- sta skupno s svojimi sodelavci izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o nekaterih vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Pri obravnavanju mednarodnih vprašanj sta ministra posvetila posebno pozornost vojni na Dalj-njem vzhodu, krizi na Bližnjem vzhodu, pripravam za evropsko konferenco o sodelovanju in varnosti ter dejavnosti neuvrščenih držav za uresničenje sklepov v Lusaki. Na koncu dopoldanskih razgovorov, ki so potekali v ozračju odkritosrčnosti in razumevanja, sta Tepavac in Malik s sodelavci preučila tudi nekatera dvostranska vprašanja. Sinoči, neposredno po prihodu Malika v Beograd, je državni tajnik Mirko Tepavac priredil v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu v čast svojega gosta večerjo, med katero sta Tepavac in Malik izmenjala zdravici. Tepavac je med drugim v svoji zdravici poudaril, da v narodih vedno bolj prodira spoznanje, da je trajen mir nemogoč brez priznanja vsem narodom pravice do neodvisnosti in svobodni razvoj in pripomnil, da sta glavna vzroka za sedanje nezadovoljivo stanje na svetu politika site, katero podpira močna oborožitev in gospodarska sila, s katero se duši borba narodov za neodvisnost, svobodo in samoopredelitev in pa rastoče razlike v položaju med razvitimi in nerazvitimi državami. Potem ko je opozoril na važnost dokumentov, sprejetih v Lusasi, za nadaljnjo dejavnost neuvrščenih držav, je jugoslovanski državni tajnik dejal, da se o miru na svetu ne more govoriti, dokler traja vojna v Indokini in da do zboljšanja globalnih razmer na svetu ne more priti, dokler svetovna organizacija ne postane univerzalna. V odgovor na zdravico je Malik ugotovil, da imata Jugoslavija in Indonezija kot neuvrščeni državi mnogo skupnih pogledov, čeprav obstajajo tudi razlike, ki izhajajo iz posebnega položaja vsake države. Po mišljenju Malika je neuvrščeni svet danes glavni kapital v borbi za mir in prijateljstvo med narodi, medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Za ta načela se moramo skupno boriti tako v svetovni organizaciji kot v drugih forumih, je poudaril zunanji minister Indonezije. Malik se je prav tako zavzel za krepitev učinkovitost svetovne organizacije, ki je nada čiove-stva za ohranitev miru. Na koncu zdravice je Malik poudaril vlogo m odgovornost velikih sil v naporih za premagovanje sedanjih te-zav in nerazumevanja v svetovni politiki. Ameriški državni tajnik za promet John Volpe, ki je včeraj popoldne prispel v Beograd, je pričel danes razgovore s svojim gostiteljem, članom zveznega izvršnega sveta inž. Markom Bulcem. Ob prihodu v Beograd je Volpe poudaril. ^Prinaša pozdrave predsednika ZDA Nixona in izrazil prepričanje, da bodo njegovi razgovori s svojim »dobrim prijateljem* Bulcem potekali v duhu, o katerem sta govorila Tito in Nixon v svojih zdravicah. V današnjih razgovorih sta Volpe in Bulc s svojimi sodelavci pozitivno ocenila dosedanje sodelovanje obeh držav v letalskem prometu. Z jugoslovanske strani je bilo predloženo, da se prouči, katera oprema za letališča ustreza novim jugoslovanskim letališčem, ki jih bodo zgradili, in možnost dobave te opreme s strani ZDA na kredit. Volpe je pozitivno ocenil ta pred-log tn predlagal sklenitev jugosto-vansko-amer:škega sporazuma o so« delovanju v letalskem prometu. Bute In Volpe sta prav tako Izmenjala misli o možnosti sodelovanja obeh držav v kontejnerskem prometu ln v zvezi s tem o možnosti graditve kontejnerskih terminalov v Jugoslovanskih pristaniščih V razgovorih je bilo prav tako poudarjena želja, da se tudi v bodoče nabavljajo v ZDA električne lokomotive na kredit. Ameriški minister potuje Jutri skupno z Bulcem v TL tograd in Bar, zatem pa na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. Pred odhodom iz Jugoslavijo bo ameriški minister za promet obiskal Reko, kjer se bo sestal * zastopniki Reke ln Hrvaška. BO?** BREZUSPEŠNA VEČURNA POGAJANJA STAVKAJOČIH S POKRAJINO Stavka bolničarjev pokrajinske umobolnice se za sedaj nadaljuje Pokrajinska uprava obljublja ureditev nujnih finančnih vprašanj, ko bo stopil v veljavo sklep o izdatku 480 milijonov ■ KPI in PSHJP solidarna s stavkajočimi in kritizirata zadržanje prefekta Cappellinija in poseg vojske v stavko Stavka osebja pokrajinske umobolnice se nadaljuje za nedoločen čas. Pogajanja med stavkajočimi in pokrajinsko upravo, M so se zavlekla od 11.30 do 19.30, niso obrodila zaželenih sadov. Skupščina stavkajočih je namreč zavrnila predloge pokrajinske uprave in sklenila nadaljevati s stavkovnim gibanjem. Pokrajinska uprava se je sinoči sestala na izredni seji in obnovila pripravljenost, da ugodi zahtevam sindikatov in stavkajočih. V ta namen, trdi uprava je bil pred časom sprejet sklep o finansiranju novih plačilnih norm od 1. 1968 dalje, kar terja strošek 480 mllljoov lir. Pokrajinska uprava obljublja tudi, da bo čimprej pripravila sklep o izplačilu 100 tisoč lir predujma. Izplačali jih bodo, ko bo stopil v veljavo prejšnji sklep o 480 milijonih, se pravi, ko ga bo odobril nadzorni odbor. Tiskovno sporočilo pokrajinske uprave zagotavlja, da so se s stavkajočimi sporazumeli za rešitev nekaterih perečih vprašanj, med temi predvsem vprašanja ((dninarjev«. Zvečer, skoraj Istočasno kot pokrajinska uprava, so se zbrali v umobolnici stavkajoči uslužbenci. Sprejeli so Izjavo, v kateri ugotavljajo, da kljub dolgim pogovorom ležijo brije upravni sklepi v predalu brez odobritve nadzornega odbora, ki se bo sestal le čez teden dni, t. j. prihodnji ponedeljek. Položaj torej še zdavnaj ni rešen In vse kaže, da bodo potrebna še nova pogajanja. S stavkajočimi so Izrekli svojo solidarnost že zdravniki v umobolnici, ki dobro poznajo nevzdržni položaj osebja, pa tudi stranke. PSIUP Je izdala sporočilo, v katerem predvsem obsoja »hudo dejanje, naperjeno proti svobodi stavke«, ki ga je zagrešil prefekt Coppellini, ko je zahteval od stavkajočih, naj se prisilno vrnejo na delo. PSIUP sporoča, da bo o tem dejanju Obvestila svoje parlamentarne Skupine. KPI je tudi izrekla svojo solidarnost stavkajočim ter obsodila uporabo vojakov, id po nalogu pristojnih Oblasti hodijo na delo v umobolmloo. Načelnik svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Mario CoJU pa Je naslovil predsedniku pokrajine Za-nettlju pismo, v katerem ga sprašuje, če ne namerava Izpolniti že pred časom dane obljube, da bodo rešena najbolj pereča vprašanja ta predvsem, da bodo ((dninarji« vključeni v stalež osebja. Golli zahteva tiudi, naj pokrajinski svet obso- di zadržanje prefekta, ki je nedopustno. Govorili smo tudi s stavkajočimi, ki zasedajo v umobolnici. Rekli so nam, da sta bolnikom zagotovljeni splošna oskrba ta nadzorstvo ta da stavka v nobenem primeru ne more povzročati pretiranih Skrbi družinskih članov bolnikov. V umobolnico so sedaj poslali na delo 70 vojakov, ki opravljajo delo na mestih, kjer Je delalo kakih 35 uslužbencev: v centrali, pri vratih ta v kuhinji. Vprašali smo jih, katere so njihove glavne zahteve. Odgovorni so nam, da gTe za težke delovne umike, Izplačilo 100 tisoč lir predujma ta rešitev vprašanja ((dninarjev«. Pojasnili so nam, da je od 350 bolničarjev kar 110 takih, ki nimajo stalne službe (niso v staležu) ta jih plačujejo «na dan«. Res pa je, da se za nekatere ta zadeva vleče tudi do pet let, kar je nevzdržno. Tak je sedaj potažaj v umobolnici, ki obsega tudi nevrološko kliniko, bolnišnico za dolge bolezni ta pedagoški zdravniški zavod. Pred vrati, ki jih straži vojak v uniformi, pa se žblrajo zaskrbljeni družinski člani bolnikov ta sprašujejo po svojih sorodnikih... Prav bi bilo, da bi nerešena vprašanja u-službencev, ki so se nakopičila predvsem v letih komisarskih uprav pokrajine, enkrat za vselej ta v oeloti rešila. Tržaški delavci so se vrnili iz Rima Polni navdušenja so se vrnili iz Rima tržaški delavci, ki so s ko lono avtobusov šli v prestolnico na skupno maifestacijo CGIL, CISL in UIL za reforme in novo politiko v južnih pokrajinah. Vse .je navdušila predvsem strnjenost italijanskega delavskega razreda in bojevitost, ki ne pozna meja ali ločevanj med Severom in Jugom. Ni mogla pa manjkati tudi kaplja grenkega pelina. Edinole tržaški delavci niso šli v povorko skupaj, kot predstavniki drugih pokrajin. Skupaj so šli predstavniki tržaških CGIL, CISL jn nove UIL, medtem ko so se redki delavci tržaške CC dL držali ob strani. V soboto in nedeljo v openskem prosvetnem domu Prisrčen nastop malih gojenk baletnega tečaja Pod vodstvom učiteljice Cahove je nastopilo 36 gojenk, od katerih ima najstarejša 13 let, najmlajša pa komaj štiri Spaccini sprejel tajnika FIDEL-CISL Tržaški župan inž. Spacctai je sprejel ta se dalj časa zadržal v razgovoru novega generalnega tajnika sindikata uslužbencev krajevnih uprav PIDEL - CISL someščana Fapuccio. Ta mu je orisal pereča sindikalna vprašanja večine uslužbencev krajevnih uprav ta v prvi vrsti uslužbencev tržaške občine. .........................................................................................umu DELO DEŽELNEGA ODBORA Nakazana nova finančna sredstva za javne uprave, šport in kulturo Javnim upravam 1,4 milijarde, športu in razvedrilu 300 milijonov, kulturnim dejavnostim pa 206 milijonov lir ■ Nakazila veljajo za leto 1971 Deželni odbor je na predlog odbornika za krajevne ustanove VI-caria te dni razdelil med deželne občine ta pokrajine finančna sredstva, ki jih v ta namen določa za letos deželni zakon štev. 19 iz leta 1970. S tem zakonom Je namreč določeno, da bo dežela zagotovila krajevnim ustanovam potrebna finančna sredstva, brez katerih bi ustanove ne mogle izvajati vlog, ki jim jih pripisujejo ustrezni zakoni. Z deželnim prispevkom so občine dolžne Izvesti določena javna dela. Dela, za katera prejemajo občine državno ali deželno pomoč, imajo prednost pred drugimi. Sredstva se nadalje uporabljajo za naprave ln storitve higienske ta socialne narave, za Izvajanje regulacijskih načrtov, za potrebe urbanistike, za vdrževanje občinskega Imetja ter za ustanavljanje ta poslovanje konzorcijev javnih uprav, ki se ukvarjajo s pobudami splošnega civilnega interesa. Pokrajinske uprave'z deželno pomočjo opravljajo razna javna dela, vzdržujejo svoje premoženje, zagotavljajo potrebne javne storitve in HiiiuimiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiHiniiiiiitMiiiiiuiiiiMiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii V NEDELJO DOPOLDNE PRI PROSEKU Spominska svečanost pri spomeniku talcem Govorila sta poslanec A. Škerk in prof. Monfalcon - Polaganje vencev - Žalostinke zbora Vasilij Mirk in domače godbe na pihala Prt spomeniku na prosešiki gmajni (ob oestl proti želeeniškl postaji) Je bila v nedeljo dopoldne spominska svečanost ob 27. obletnici smrti desetih mladih slovenskih, hrvaških ta italijanskih talcev, ki so Jih obesili nacisti lz maščevanja zaradi partizanskega napada na taborišče TODT. Kljub dežju se je prt spomeniku zbralo večje število domačinov, ki so prišli na kraj mučeniške smrti nedolžnih žrtev v povorki ta z venci. Po otvoritvenih besedah predstavnika proseške sekcije Zveze partizanov Josipa Ferfoije ta po položitvi vencev, ki so jih prinesli predstavniki zgonlške občine, domače Zveze partizanov, domačega prosvetnega društva Prosek-Konto-vel ta proseške sekcije KPI, sta godba pod vodstvom Zdravka Kantata tn zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Ignacija Ote Izvajala žalo-srtako «2rtvam», nato pa je s krajšim govorom počastil spomin žrtev poslanec Albin Skerk. Potem ko se je bežno povrnil v čas pred 27 ta več leti ln oživil spomin na protifašistični narodnoosvobodilni boj, ki ga Je bojeval naš narod skupno s hrvaškimi ta italijanskimi antifašisti ta rodoljubi, ter poimensko navedel žrtve nacističnega besa na tem kraju, Je poudaril, da se moramo prav temu boju tn žrtvam zahvaliti, če danes uživamo sadove zmage nad - naclfašlzmom. Toda naš boj žal še ni končan, je nadaljeval poslanec škerk, nadaljuje se z drugačnimi oblikami proti fašiamu ta reakcionarnim silam, katerih oživljeno delovanje po vsem svetu, v Italiji to tudi pri nas zahteva od nas, slovenskih ta italijanskih demokratov ln antifašistov, povečano budnost tn strnjenost o-krog demokratičnih ln antifašističnih organizacij. Istočasno pa je poslanec Skerk tudi dejal, da si fašizem s svojimi zavezniki v visokih krogih, s svojimi škvadraml ta s svojimi polvojaškiml organizacijami ta skupinami, ki se urijo po našem Krasu tn pri tem skrunijo naše spomenike padlim ln mažejo slovenske napise, dela utvare, da bi lahko Se kdal prišel na oblast v državi. Naše srtle, Je poudaril, so močnejše. Italijanske delavske ta napredne množice so močnejše ln demokratična zavest je tako močna, da bo preprečila vsak povratek fašizma. Z budnostjo ta antifašistično odločnostjo najučinkoviteje čuvamo priborjene svoboščine ta najlepše častimo spomin žrtev našega narodnoosvobodilnega boja, je zaključil poslanec Škerk. Za njim je podobne misli razvijal v Italijanščini prof. FaustoMon-faloon. Tudi on je poudaril, da slovenski, Italijanski ta hrvaški talci na Proseku simbolizirajo enoten boj naprednih ta antifašističnih množic naših mest ta vasi ta da je ta enotnost potrebna tudi danes kot jamstvo, da se preprečijo vsi poskusi povratka fašizma. S partizansko «Smrt v Brdih«, ki jo je zapel zbor Vasilij Mirk ln s koračnico ((Bratstvo«, ki jo je zaigrala domača godba, se je svečanost zaključila. Priletna sostanovalca podlegla zastrupitvi Gemnaro Bldieccl, 76-letni upokojenec iz Ul. ded Leo ta njegova 72-letna sostanovalka Francesca Per-muter, ul so ju 19. maja našli v brezupnem stanju, sta umrla: predvčerajšnjim je preminil Bidecci, včeraj pa Permuterjeva. Verjetno se ne bo nikoli zvedelo za vzroke take hude zastrupitve. Polletja je sicer preiskovala čuden primer, vendar ni mogla nič točnega ugotoviti. Domnevajo, da Je Permuterjeva dala bolnemu sostanovalcu nekaj uspavalnih praškov, a todii nekaj nevarnih mamil, sebi pa je takoj nato vbrizgnila precej doz ((cardiosteinola«. Prav gotovo bi ju smrt doletela v postelji, če sosed ne bi nekaj zasumil. Poklical je policijo ta ker je bilo njuno stanje zelo resno, so Ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Ju pridTžall na oddelku za oživljanje. Kljuib takojšnji pomoči ta skrbni zdravniški begi, pa sta oba deset dni hirala ta končno Izdihnila. podpirajo združevanje javnih uprav v konzorcije. Dežela deli razpoložljiva sredstva med občine po ključu, ki ga predstavlja število občanov. Posebne dodatke pa prejemajo občine z največ 5.000 prebivalci ter občine, ki ležijo v goratih predelih Purlanije-Julljske krajine, oziroma občine, v katerih predstavljajo vojaške služnosti posebno breme. Tudi sredstva, namenjena pokrajinam, se delijo sorazmerno s številom prebivalcev. Javne uprave, ki so delež, ne deželnega prispevka, morajo vključiti ustrezno postavko v letni obračun, hkrati s tem pa morajo v dokumentu navesti tudi ustrezne namembne izdatke. Sredstva, ki jih je pravkar razdelil deželni odbor, ta ki se kakor omenjeno nanašajo na poslovno leto 1971, znašajo skupno 1 milijardo 432 milijonov lir, od tega 240,6 milijona za štiri pokrajine. Preosta. la sredstva (13,5 milijona lir več kakor Jani) ga. bodo prejele občine. Glede na to, da se deželni prispevek šteje kot reden dohodek javnih uprav, Je ta poseg posebno dobrodošel zlasti tistim malim in srednje velikim krajevnim upravam, ki bi sloer ne mogle doseči zaželene osnove, potrebne za najemanje raznih posojil. Na eni lzzned zadnjih sej je deželni odbor namenil razvoju športnim ta razvedrilnim dejavnostim v Furlaniji-Julljški krajini nadaljnji prispevek v višini približno pol milijarde Ur. Gre za tri posege na osnovi deželnega zakona štev. 26 lz predlanskega leta. Zakon so, kakor smo že obširneje poročali tudi v našem listu, ponovno finansirali na seji deželnega sveta, ki Je bila pretekli četrtek. Pokrajine, občine, konzorciji Javnih uprav ta športne organizacije bodo v letošnjem letu prejele sku-no 238,7 milijona Ur. S temi sredstvi bodo gradili ali Izboljšali obstoječe naprave za šport ta razvedrilo. Deželni prispevek Je nepo-vračljiv, dosega največ 80 od sto predvidenih stroškov in ne more presegati v posameznem primeru vsote 15 milijonov lir. Iz tega naslova bo prejelo deželno pomoč 58 javnih uprav, organizacij ta usta-, nov. Deželni odbor je nadalje namenil 61,3 milijona Ur 211 športnim ta sorodnim organizacijam iz Furla-nije-Julljske krajine za nakup športnih rekvizitov. 200 milijonov lir pa je odbor dal skupno na razpolago športnim organizacijam diletantske narave ta organizacijam, ki prirejajo folklorne nastope, pevske koncerte ta podobno. Iz tega zadnjega naslova bo prejelo deželno podporo okoli 500 športnih, pevskih, folklornih ta drugih organizacij. Na predlog odbornika za kulturo Giusta je deželni odbor nadalje namenil 171 prosilcem iz Furlanije Julijske krajine skupno vsoto 206,5 milijona lir; s temi sredstvi se bodo prirejale razne kulturne ta u-metnostne prireditve. V ustreznem zakonu (štev. 11 Iz leta 1969), je posebej poudarjeno, da veljajo tl prispevki tudi za dejanvnostl ta prireditve, ki zadevajo kulturno bogastvo jezikovnih manjšin. * * * Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi je včeraj sprejel novega ameriškega konzula v Trstu mr. T. E. Russela. OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI V V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bil v openskem prosvetnem domu v organizaciji p.d. »Tabor« zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. Tako v soboto kot v nedeljo je bila prireditev zelo dobro obiskana, saj je obakrat še primanjkovalo sedežev. Občinstvo, med katerim je bilo mnogo staršev in sorodnikov nastopajočih, je s pravim navdušenjem pozdravilo prisrčno izvajanje baleta, katerega večina je prvič stopila na oder in pred občinstvo. Spored je obsegal skupno osem točk. Prve so nastopile najmlajše gojenke, ki so prikazale daljšo ritmično vajo na glasbo Agde Skjer-neja in »Ples Kitajčkov« na glasbo Čajkovskega baleta »Hrestač«. Občinstvo je še posebno navdušila najmlajša gojenka, štiriletna Giu-liana — »Kitajček«, ki je v nedeljo nastopil brez rumenega klobuka. Že v soboto zvečer je malo Giuliano klobuk očitno motil in ga je sredi izvajanja snela z glave, kar je učiteljico spravilo nekoliko v zadrego, mala plesalka pa je nemoteno nadaljevala s plesom. Ostali dve točki prvega dela sporeda — Ponchielli-jev »Ples ur« in Dvorakov »Slovanski ples« — so izvedle nekoliko starejše gojenke, pri katerih si je učiteljica Anica Cah lahko dovolila nekoliko bolj zahtevno koreografijo. Drugi del sporeda se je začel s »Plesom odalisk« po glasbi Rimski-Korsakovega, ki so ga deklice že prikazale v Kulturnem domu v igri »Čarodejna srajca«. Sledil je valček iz Delibesovega baleta »Kopelia«. Sonja Lazar in Tanja Čuk sta zaplesali še Griegovo »Pomlad«, spored pa je zaključil »Cvetlični valček« iz Čajkovskega «Hrestača». Ob zaključku sporeda je predstavnica p.d. »Tabor« ob napovedovanju Žive Grudnove podelila vsem nastopajočim diplome za obiskovanje tečaja. Na odru se je tako zbralo 36 deklic, od katerih ima najstarejša 13 let, najmlajša pa komaj štiri. Med gojenkami je seveda največ Openk, nekaj deklic pa je tudi iz Repna in od Banov Tečaj se je začel ob koncu novembra, učiteljica Anica Cah pa je morala premostiti najrazličnejše težave, zaradi česar so lekcije začele redno potekati šele po božičnih praznikih. Učiteljici Ca-hovi in predstavnici društva Luciji Hrovatin, ki je od vsega začetka tečaja spremljala gojenke, je p.d. «Tabor» podelilo tudi skromno priznanje, matere gojenk pa so še posebej obdarovale učiteljico, ki je enala potrpežljivo pripraviti male gojenke. Izrekli bi samo še upanje, da bi si lahko ogledali v prihodnjih letih še marsikateri nastop malih plesalk in da bi lahko sledili njihovemu razvoju na openskem in na drugih odrih, saj je to ena od oblik prosvetnega delovanja, ki lahko združi največ otrok. n. k. Fioret (KD) predaval o stanovanjski reformi V palači Diana, kjer je pokrajinski sedež KD, je o urbanistični reformi predaval poslanec Floret. Zagovarjal je stališče, da mora preiti diuh reforme v zavest ljudskih množic, kar je pač stvar krajevnih demokratičnih uprav v prvi vrsti, od dežel do občta. Oddaja «Sosednji kraji in jjudje» na počitnicah V nedeljo, 30. maja. je radio Koper imel ob 14.40, kot vsako nedeljo od lanskega septembra sem, pred počitnicami zadnjič med poslušalci priljubljeno oddajo «Sosedni kraji in ljudje». To pa ne pomeni, da radio Koper čez poletje ne bo sledil dogodkom, ki so pomembni za slovensko narodno skupnost na območju sosedne italijanske avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V poročilih ob 14.30 in v oddaji «Nedeljsko srečanje«, ki se vsako nedeljo začenja ob 14.30, bo radio Koper skrbno poročal o vsem, kar zadeva zamejske rojake. Oddaje «Sosedni kraji in ljudje» bo radijska postaja Koper povzela na jesen, v nedeljo 3. oktobra. Magajnovi diapozitivi v barkovljanskem društvu Sinoči je prosvetno društvo v Barkovljah imelo v gosteh fotoreporterja Primorskega dnevnika Maria Magajno, ki je v dvorani društva prikazal s številnimi diapozitivi lepote repentabrske občine ter kraški teden, z zadnjo kraško oh-cetjo. Lepo število Barkovljanov, posebno pa mladine, je z velikim zanimanjem spremljalo barvne motive, panorame vasic te kraške slovenske občine in tradicionalno slovensko manifestacijo «Kraško ohceU, ki je lani v jeseni doživela že tretjo izvedbo. Na začetku je navzočim predstavila predavatelja mlada domačinka Suzi Pertot, ki se je na kraju prav tako prisrčno zahtmlila za tako lep, prijeten in domač večer. Prosvetno društvo »Ivan Grbec« v Skednju in Slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin priredita v četrtek, dne 3. junija ob 20.30 v Skedenj ski kinodvorani ta v soboto, 5. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Ribičičev večer z dvodejamko «Skrati» in enodejanko »čudodelna srajca« Iskreno vabljeni! Plemenit prispevek iz daljne Avstralije Iz Adelaide v Avstraliji smo prejeli naslednje pismo: «Predragi urednik, iz daljne Avstralije bi rada prispevala to malo vsoto v spomin na mojega pokojnega strica Poldota in na mojega pokojnega strniča Giuštela Hrovatina (Bani). Namesto cvetja na njun grob daruje Bruna Savio z družino, zdaj v Adelaide v Avstraliji, 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Najlepše pozdrave Banovcem m družinam Vldau, Renar in Kozman. Srčna hvala Bruna Savio * v Spoštovani rojakinji se tudi v imenu Odbora za postavitev spomenika padlim partizanom na Opčinah najlepše zahvaljujemo za njen prispevek, pa tudi za njen dokaz navezanosti na domači kraj ta za njeno zvestobo idealom svobode, v imenu katerih so se paši partizani borili in mnogi žrtvovali svoja življenja. Obenem pošiljamo njej, njeni družini in drugim slovenskim rojakom v Avstraliji prav prisrčen pozdrav. «iiiiiiiiiiiiiiiiiivii>iiiiiiiiiiiiii>>iiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiii*aMMiiiMMiiiiiiitiii«iiiiiiiiiiiiMiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii>«iiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED VINSKO RAZSTAVO V ZGONIKU (5., 6., IN 7. JUNIJA) Pohiteti je treba s pripravami za pokrajinsko vinsko razstavo Vinske razstave in nagrade spodbudno vplivajo na vinogradnike V soboto, 5. junija ob 18. url bodo v Zgoniku odprli 7. občinsko razstavo domačih vin, ki' bo trajala do ponedeljka opolnoči. V okviru razstave bodo športne prtreritve (namizni tenis ta odbojka), vsak večer bo ples na prostem od 20. do 24. ure, v nedeljo ob 18. bo koncert godbe na pihala, oib 20. pa tombola. Kdor ima avto, bo lahko našel parkirni prostor, kdor pa ga nima,, se bo lahko pripeljal z avtobusom. Na razstavi bodo seveda pekli čevapčiče in prodajali pršut ta str. Na vrsti so še občinska vinska razstava v Nabrežini, praznik terana in pršuta v Repnu ta vinska razstava v Križu. Letos imamo povsod dobro vino, poznajo pa se značilnosti s posameznih področij ta seveda razlike v kakovosti, ki so odvisne predvsem od dobrega ali slabega kletarjenja, od vrste trt ta časa trgatve. Marsikateri vinogradnik, ki ima sicer dobro grozdje, bi lahko imel boljše vino, če bi se ravnal po navodilih strokovnjakov, uredil klet, poakTbel za čisto posodo ta pretakal ob primernem času. Nekateri pa tudi grešijo, ker se prezgodaj lotijo trgatve, ko grozdje ni še popolnoma dozorelo. Priznati Je treba, ta to Je eden Izmed glavnih uspehov vinskih razstav, da se Je kletarstvo v zadnjih letih precej izboljšalo ta’ da so si vinogradniki uredili nove kleti, zlasti na Krasu Med delom pri popravljanju ladje »Celio« v suhem doku Tržaškega arzenala je 47-lefni Tullio Minca iz Milj včeraj malo pred 10. uro padel z višine 3 do 4 metrov, pri čemer se je precej potolkel. Ponesrečenega delavca so nemudoma odpeljali z gasilskim rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 7 dneh spre jeli na ortopedskem (v-H^lo). «iiiMii«iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiai«tiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiaii*iiiiiiiiiiiiiii«Mi«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiMMiiiiiiiiiaii>iiiiiiii>i>Miiiiiiiiiiiiu Ostanki gradišča iz 12, stoletja? Te dni so v Ricmanjah začeli pred župno cerkvijo kopati veliko in globoko jamo, da bi položili vanjo rezervoar. Pripravljajo namreč centralno kurjavo za nov mladinski dom, ki ga gradijo ob cerkvi. Centralno kurjavo bodo morda kdaj pozneje napeljali tudi v samo cerkev. Zato postavljajo rezervoar v neposredni bližini cerkve. Pri kopanju jame so kaka dva metra pod površino naleteli na dva več kot pol metra debela stara zidova. Najprej so mislili, da bi to mogli biti zidovi stare cerkvice sv. Jurija, ki je stala prav na mestu kjer je sedanja cerkev. Drugi pa menijo, da bi to mogel biti zid nekdanjega pokopališča, ki je bilo okoli cerkve, kot naletimo tudi danes marsikje na pokopališča okoli cerkva. Domači župnik Angel Kosmač je o zadevi obvestil zavod za spomeniško varstvo. Strokovnjaki so si včeraj o-gledali kraj in po njihovem mnenju gre za enega izmed temeljnih zidov, drugi pa je podporni zid kakšne trdnjave ali kakega starega gradbišča iz srednjega veka, po vsej verjetnosti iz 12. stoletja. Takih gradišč je bilo v tistem času v naših krajih veliko. Dvomijo pa, da bi držala trditev, češ da bi to bil zid stare cerkvice sv. Jurija. Strokovnjaki zavoda je seveda zanimalo, ali ne gre morda za kako sled iz rimskih časov. Gotovo je, da v tem primeru ne moremo go- Odkopani zidovi ob ricmanjski cerkvi voriti o tem. Kljub temu pa so j bodo zadevo čimprej rešili in o re-vzeli s seboj nekaj koščkov kamenja ■ zultatih obvestili župnika. Sicer pa in ometa, da bi natančno analizirali so oba odkopana zida že porušili, izkopanine. Hkrati so obljubili, dal kajti z delom naglo napredujejo. ta v Mllijisklh hribih, v nekaterih vaseh pa še vedno vztrajajo po starem. Kdor ima dobro vino, ga lahko proda, ta to po precej višji ceni kot pred leti. Kupci Iščejo dobro vino, glas o osmicah z dobro kapljico pa gre v deveto vas. Nekdo je lani rekel, da vinske razstave ne bi bile skoraj več potrebne. Verjetno se je šalil, ali je hotel na tak način poudariti uspeh razstav pri valorizaciji našega vinske-ga pridelka. Po tej poti je treba nadaljevati, da se bo še bolj izboljšalo kletarstvo, da se bo razvijalo vinogradništvo, da se bo povečal pridelek ta da bomo dosegli še boljšo kakovost vina, saj razstave ta nagrajevanja spodbudno vplivajo na vinogradnike. Z zadovoljstvom smo objavili vest, da bo pokrajinska uprava letos, tn sicer v začetku septembra, priredila prvo pokrajinsko razsta vo domačih vta. Ponovno vabimo vinogradnike, naj se na to pripravijo, pokrajinski upravi, oziroma pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo pa bi radi priporočili, naj ne zavlačuje z organizacijo razstave Vinogradnike Je treba pravočasno opozori«, sestaviti je treba komisijo, ki bo določila, kateri vzorci pridejo na razstavo, dogovoriti se je treba za sodelovanje z občinskimi upravami in s kmetijskim nadzomištvom itd. Vinogradniki, s katerimi smo te dni govorili, pozdravljajo pobudo pokrajinske uprave, čakajo pa na navodila. Oe se pokrajinska uprava ne bo čimprej lotila organizacije, napovedane vinske razstave v septembru ne bo. Medtem ko se je 50-letni Aldo Salimbeni iz Industrijske ulice včeraj zgoda i popoldne peljal z vespo po Ul. F. Severo proti središču mesta, se je zpašel pred fiatom 850 s pedal, ki ga je podrl na tla in nato končal vratolomno vožnjo v zidu stanovanjske hiše. Medtem ko so Salimbeni ja odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s orognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli na I. kirurškem oddelku, je cestna polirija u-gotovila, da .je nesreča nastala zaradi nenadnega zaviranja fiata 850, ki ga je šofiral 50-letni Umberto Moretti s Trga Vico. Avto je namreč nepričakovano zaneslo na le«) stran prav v trenutku ko je z nasprotne strani privozil Salimbeni. . PD »IGO GRUDEN« - NABREŽINA Danes, 1. junija 1971 ob 20.30 v dvorani PD «Igo Gruden« I. NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za klavir violino harmoniko ta otroški pevski zbor ((Kraški Slavček« iz Devina-Nabrežtae Vljudno vabljeni I SREDNJA ŠOLA SIMON GREGORČIČ v Dolini bo imela zaključno prireditev danes, 1. junija ob 21. uri na šolskem dvorišču. Vljudno vabljeni 1 V primeru slabega vremena bo prireditev v župnijski kinodvorani v Dolini. Krožek za družbene in politične vede PINKO TOMAŽIČ V četrtek ob 20.30 v Ljudskem domu v Ul. Capi talina 3 predavanje Srečka Vilharja ta inž, Petra Aljančiča «Koper kot pomembno novo gospodarsko središče« Sledi razprava. Vstop prost. Razstave Danes, 1. junija bodo v umetnostni galeriji «Mlgnon» na Korzu Italija odprli osebno razstavo del tržaškega slikarja Ottoneja Grisel-lija, ki se je s svojimi številnimi razstavami doma ta po svetu že močno uveljavil. Razstava bo odprta do vključno 15. junija. Včeraj-danes Danes, torek, 1. junija RADOVAN Sonce vzide ob 5.19 ln zatone ob 20.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 13.15 ta zatone ob 1.35. Jutri, sreda, 2. junija PROGLASITEV REPUBLIKE Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,4 stopinje, najnižja 14,6, zračni tlak 1011,1 stanoviten, veter 3 km seveirozahodnik, vlaga 77 odst., nebo pooblačeno, morje Skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 30. ta 31. maja 1971 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Umrli so: 75-letni Guido Guastal-la, 77-tetna Maria Marc por. Glavi-na, 59-letna Ernesta Lenarduzzi por. Sussetizza Angelovich, 78-tetni Giuseppe Baslli, 69-letaa Marta Korzma vd. Stankovič, 63-tetni Et-tore Fabrts, 72-letma Santa Raca-nelli por. Falanga, 70-letna Norma Lorenzinl vd. Bovo, 70-letna Anna Possedel vd. Loredan, 87-letnl Mario Martinoli, 38-letni Arooldo Pel-trtn, 76-letni Gemnaro Bidrieci, 82-tetna Amabite Fillpuit vd. Bergama-sco, 74-letma Maria Obidic vd. Rozmanu, 77-letnl Luigi Rosa, Mario Spomza, 6 mesecev star. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AUa Basllica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefomtane 39; Alla Giustizla, Trg Libertk 6; Testa d’Oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologdo 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Orianl 2; Vernari, Trg Valmaura 11. Prispevajte za šolo-apomenik v Cerknem ! Naziomale 16.00 «Diairio di uma car salinga taquieta». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. te tam. Fenice 16.00 «Un’agutUa da 300 miiioni«. Ottavia Piccolo, Lino Toffolo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 15.30 «Voyov — la canaglla«-Jean Louis Trintignant. Technl' color. Prepovedano mladini P°d 14. letom. Grattacielo 16.00 «L’amore coniuga-le«, po romanu A. Moravie. Tomas Miliam ta Macha Merili. Excelsior 16.00 «M’č caduta uma ra-gazza nel piatto«. Peter Sellers. Goldie Hawn. Technicolor pre' povedano mladini pod 14. letom- Ritz 16.00 «La grande fuga«, Štev« McQueen, James Gamer. Richard Attenborough. Technicolor. Alabarda 16.30 «Le foto proibite d' una signora per bone«. Dagmar Lassamder, Suzanne Scott. Tech-nloolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Filodranunatico 16.00 «IntlmRk proibite dl una giovane sposa«. Valerie Lagrange, Uwe Paulsen-Technicolor. Aurora 16.30 «Scusi, ma tei le paK® te tasse?«. Franco Franchi, Ciccto Ingrassla. Impero 16.30 «Le novizle«. Technicolor. Prepovedano mladini P°^ 14. letom. Cristallo 16.30 «11 re delle lsole«-Charles Heston, Geraldine Chaplin. Technicolor Capitol 16.30 «In fondo alla pisana« M Grelg, Carol Baker Tech-nloolor. Moderno 16.00 «Nel giomo (tel gnore«. Lamdo Buzzanca, C. D&P' porto, Franco Franchi, Cicclo In-grassia. Vittorio Veneto 16.30 «Io nom spez-zo, rampo« Alighiero Naschese. Enrlco Montesano Technicolor- Ideale 16.00 «Appuntamento col dl-sonore«. Michel Craig, Klaus Kin-skl, Margaret Lee. Technicolor- Astra 16.00 «11 magntfico Robih Hood«. Abbazia 16.00 «Cromwell». Alec Gul-mees, Richard Harris. Technicolor. KINO «| R | S » PROSEK predvaja danes ob 19.30 kine-maskop barvni dramatični film: R E V E N G E Igrata: Tomas Hunter ta Glo-ria Paul Mladini pod 18. letom vstop prepovedan SPDT organizira v nedeljo, 13. fik nija jubilejni izlet z avtobusom h® SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVIŠCAKIH (prašiček na žaru)-Vpisovanje do ponedeljka, 7. junij® v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. Cene izleta so: otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700, kosilo 1.000 lir-Otroci, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo stonj. športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa in Zveza partizanov v Bazovici priredijo v nedelje 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno. Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20-Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore jn Ljubljane. Cena izleta (prevoz >n kosilo v Dol. Toplicah) 3200 Ur-Vpisujejo pekama Marc, tobakarna Križmančič, Ivan čač in Stanko Vodopivec. Odbor. P. d. »Vesna« priredi v nedelJ0, 6. junija izlet k Plitvičkim jezerom-Vpisovanje in informacije v barij Ljudskega doma ta v mali dvorani «A. Sirk« vsak večer od 20. do 23 ure. Prosvetno društvo Ivan f>rbe< v Skednju priredi na praznik dne 10. Junija t. 1. celodnevni Kostanjevico na Dolenjskem. I*1-1' Jave za izlet sprejemajo vsak dan v društvenih prostorih od TI" do 19.30. Zveza partizanov lz Boljunca eh vešča, da bo odhod avtobusa v K čevje v sredo, 2. junija ob 5. url' Prosvetno društvo «Kraški do»** Repentabor, priredi 29.VI.1971 < ^ Peter ta Pavel) enodnevni lzlet ,g prelepo Logarsko dolino. Vpj*11-' Majda Oolja v Repnu št. 34 od do 7. junija od 18.30 do 20.30. Darovi in prispevki Olga Bandelll daruje 5.000 ib" šolo-spomemik NOB v Cerknem 5.000 lir za popravilo spamenT\j na Kontovelu. Namesto cvetja grob pok. Mariji Pižon vd. smann daruje Valerija Godina lir za Dijaško matico. V tov spomina na Marijo Rosmanovo daruje družina Koo-f 5.000 lir za prosvetno društvo 1 Grbec v Skednju V počastitev mina pok. Steilija Bemolilja darijJ jo tasti ta družine prijaj"L)0 150.000 za Dijaško matico ta 1°°- ^ za Glasbeno matico, Alojz Fef daruje 2.000 lir za šolo-spam6”^ NOB v Cerknem. Sporočamo žalostno vest, 25. maja v daljnem Buenos AUiew premimi naš brat Marko Dovšak (Keti) Sestri Gizela in brat Josip in dru* sorodstvo Sv. Križ, Zagreb, 1. junij* 1. junija 1971 HUDA PROMETNA NESREČA PRI KOZINI Avtobus zaneslo s ceste: dva mrtva in 17 ranjenih Točne vzroke nesreče bo lahko dognala šele preiskava - Nemška državljanka mrtva pri trčenju avtov med Ilirsko Bistrico in Pivko in sicer po odvodu 4.140 milijonov lir v amortizacijske sklade. Dobiček so namenili rednemu (5 odst.) in raznim rezervnim skladom (95 odst.). Gospodarski obračun izkazuje naslednje postavke: stroški in zgube Včeraj zjutraj, nekaj po osmi uri J k pripetila na cesti Kozina— ■^ugrad, malo pred Hrpeljami, huda Prometna nesreča, ki je zahtevala «ve smrtni žrtvi, 17 ljudi pa je bilo r0njenih. tej uri je vozil Slavnikov av- Wn»i n P^nS1£*k! ga jC 23 486 milijonov, splošni upravni fi PorjLari Z smfH stroški 5.044 milijonov, prodajni stro- Vozn £u,d-Pr0tl K°fm- Ko Je Pn: ški 10.239 milijonov lir, davčna in k t kl£r ^ ''h''"31 !flnančna bremena 8.031 milijonov, ’ Je vozilo začelo nenadoma čisti dobiček 169,6 milijona lir. Dm hodki: kosmati dobiček poslovnega leta 12.648 milijonov, finančni dohodki C72 milijonov, razni drugi dohodki 10.164 milijonov lir. Družba «Industrie Zanussi« je lani prodala za 134,7 milijarde lir proizvodov, skupna vrednost prodaj Zanussijeve grupe pa je dosegla 247 milijard. V primeri z letom 1969 se je obseg prodaj matične družbe povečal za približno 20 odst. Na izvoz je odpadlo približno 52 odst. vseh prodaj, izvozni izkupiček pa je bil ustvarjen v razmerju 57 odst. v deželah Evropske gospodarske skupnosti, 19 odst. v okviru EFTA .®|Jašati na ravni, vendar mokri in PMzki cest. Najprej je avtobus za-s cestišča v levo, kjer je r*®‘l dve dvevesi, od tretjega pa se J® odbil in se postavil počez čez Pri nesreči sta izgubila živele potnika 18-letni Silvio Križ-rv5?.. iz Hrušice in 55-letni Stanko iz Obrova. Poškodovanih je ° 17 potnikov, od tega deset huje. Nakraj nesreče so takoj prihiteli avtomobili iz Ilirske Bistrice, stojne, Sežane in Izole. Reševalci nudili ranjenim prvo pomoč, nato .* so jih odpeljali v izolsko in se-ansko bolnišnico. o, yzrokih nesreče nismo mogli do dobiti nobenih podatkov. Ko-sija še ni pregledala vozila in je /"no tudi, da je prišlo do okvare / ^milnem mehanizmu .Po drugi naj bi moral šofer zavirati y “ni nekega vozila pred njim. Se k^r so vse to ugibanja, kaj šal- zvedelo šele, ko bodo zasli-jljj1 Rožnika,^ ki leži ranjen v izol- j tej cesti je že ponoči prišlo c„. nesreče. Prevrnila se je čez /sto cisterna s prikolico. Pri tem -1® vse gorivo razlilo po cestišču >a ®di obeh nesreč je bil promet "Prt za več ur. Jj^ndi neprevidne vožnje po mo (C1 in spolzkih cestah • je prišlo Dih s,°boto in nedeljo tudi do števil in 24 odst. v drugih deželah. Konec decembra lanskega leta je bilo pri Zanussiju zaposlenih 19.416 delavcev (pri Zanussijevi grupi nekaj nad 30.000), njihovo število pa je bilo za okoli 2.000 enot večje kakor konec 1969. leta. Za plače in mezde je družba lani izdala 51.154 milijonov lir. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je italijanska industrija lani proizvedla 2,500.000 štedilnikov (predlanskim 2,450.000), 5 milijonov 250.000 hladilnikov (v letu 1969 5,000.000), 2,720.000 pralnih strojev (leta 1969 2,700.000), 485.000 strojev za pomivanje posode (leta 1969 450.000) in 1,650.000 televizijskih sprejemnikov (leta 1969 1,550.000) Na Zanussijevo grupo je odpadlo 12-16 odst. celotne italijanske proizvodnje teh strojev. Poročilo tudi naglaša, da se bo domača proizvodnja po vsej verjetnosti v naslednjih mesecih skrčila, in sicer zaradi nasičenosti italijanskega tržišča, v tujini pa zaradi čedalje hujše konkurence drugih proizvajalcev GORIŠKO GOSPODARSTVO V APRILU PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU Z zaporo tovarne nogavic v Gradišču se je gospodarska kriza še bolj zaostrila Nova tovarna umetnih gnojil v Tržiču - Letalska proga Ronke-Zagreb v obratu Tudi v preteklem aprilu je bila na področju gospodarstva v ospredju zanimanja na Goriškem tekstil na kriza, ki nikakor ne kaže znakov izboljšanja. Tako se ugotavlja vestniku trgovinske zbornice za a-pril. Dne 5. aprila se je začel podgoraki tekstilni tovarni izvajati znižati delovni urnik v oddelkih za beljenje, barvanje in predilnici. Pretveza za to je bil težaven poiložaj na tržišču. Da bi poiskali kakšno rešitev, so predlagali srečanje s predstavniki industrijskega koncerna «Bustese» v katerega sklop spada tudi1 ta tovarna v Gorici. Proti koncu meseca je deželni odbornik za industrijo sporočil, na osnovi omenjenih razgovorov, da je vodstvo tovarne odločeno izvesti tehnološko reorganizacijo proizvodnje, ki naj zajamči stalno zaposlitev na tem področju V ta namen je vodstvo tovarne zaprosilo za posojilo dve milijardi lir za nakup novih strojev. S tem v zvezi naj omenimo polemiko na predzadnji seji občinskega sveta v Gorici, kjer je svetovalec Battello odgovoril Caselgrandiju, ki drugih nesreč na koprskih cesta * Birsko Bistrico in Pivko ški Sta - ši? k čil a avstrijski in zahodnonem- avl°nx)bili Avstrijec Karl Riith-V nJ • Dunaia K’ Prehitro zapeljal lev ^ ov*nek *n ga 'e zaneslo na ^0 stran cestišča. V istem trenut-le ^pripeljal nasproti zahodni Prh* ,Priderich Kohl er iz Hildna. Dj/lp je do čelnega trčenja vozil, l^/emer je izgubila življenje Koh- lažena 41-letna Edelgrad. Huje “•1 poškodovan tudi voznik Koh-HJ/Pedtem ko sta bila lažje po-r delničarjev družbe »In-ie r*e Zanussi, SpA« iz Pordenona Iš h sprejel bilanco poslovne «e fr 1970. Iz nje je razvidno, da ti61® lansko poslovanje te pomemb-t,strelne industrije zaključilo s “1 Prebitkom 169,6 milijona lir, iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii,iii„,,lii,ili,ilil,limi,il„lll,i,nmi„milli,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VAŠKI SPOR V HRPELJAH JE PRERASEL V TRAGEDIJO Z okna je streljal na sovaščane in smrtno ranil očeta treh otrok Miroslav Pirih je najprej vrgel na cesto bombo, nato pa streljal na ljudi, ki so se zbrali - Prvi streli so ubili Vojka Dobrilo - Morilca je ujel domači miličnik Vzrok tragedije je baje spor o lastnini ceste pred hišo Pirihovega soseda Nesmiselna vaška zdraha se je v soboto opoldne v Hrpeljah izrodila v tragedijo, ki je terjala nedolžno smrtno žrtev, očeta treh otrok. V zvoniku je odbila dvanajsta u-ra, ko je v starem delu vasi, od glavne ceste vstran, močan pok presekal tišino. Počilo .je na cesti pred staro nepopravljeno hišo. Od vseh strani so se stekli ljudje in začeli ugibati za vzroke eksplozije. Nekateri so trdili,, da je počil vodovod, spet drugi da kosilnica, tretji pa, da je verjetno počila mina v hiši, ki jo neko gradbeno podjetje podira, da bi zgradilo tam novo stanovanjsko stolpnico. V tej hiši so namreč med vojno bili Nemci. Tedaj je nekdo zagledal na tleh razrito luknjo, avtomobil ob njej pa je imel razbite šipe in pokvarjeno karoserijo. Tu je torej počilo... Pozneje so še izvedeli, da je eksplozija ranila v nogo domačinko Zlato Dobrilovo. Vsi so si ogledovali luknjo. Bilo .jih je skoraj trideset, med njimi tudi nekaj otrok. Tedaj so iz hiše za njihovimi hrbti zaslišali strele. Na oknu v prvem nadstropju, skrit za zaveso, je Miroslav Pirih streljal na ljudi, v hrbte. Pri drugem ali tretjem strelu se je zgrudil Vojko Dobrila. Strel ga ie smrtno ranil. Tedaj so ljudje začeli bezata Tekli so v svoje domove in se vanje zaprli. V paniki sta dva domačina stekla proti hiši, v kateri ie bil 1951-1971 dvajset let PONUDBA - PRIHRANEK 450 g netto kave samo za 1000 l,r dobra kava v PREPK0SII KONFEKCIJI J najboljših t*G0VINAH IN SUPERMARKETIH LAST. PRIMO ROVIS Tradicija, posvečena kavi ponoreli Pirih in za las ju ni zadel s streli. Videl je, da nekateri bežijo kar preko zidov in njiv in se pognal za njimi. V roki je vihtel samokres in od časa do časa spustil za bežečimi strel, nato pa se vrnil in kot ranjena zver krožil okoli zaprtih hiš. Streljal je v zaprta okna, dokler nd pred seboj zagledal miličnika. Miličnik Evgen (za priimek nismo izvedeli) ie pritekel v vas, ko so ga opozorili kaj se dogaja. S seboj je vzel brzostrelko, ki jo je naperil v Piriha in mu zakričal, naj dvigne roke, sicer bo sprožil. Pirih je res dvignil roke, toda sa mokresa ni izpustil. Ustrelil je v zrak, nato pa poskusil ustreliti v miličnika, a se mu je orožje — k sreči — izneverilo: zmanjkalo mu je nabojev. Miličnik mu je tedaj ponovil u-kaz, na.i dvigne roke in se preda, Pirih pa je tedaj segel z roko v žep. Nekdo je miličniku zakričal, naj se pazi, ker utegne imeti Pirih v žepu bombo, podobno oni, ki jo je zaiučal na trg. Napetost je narastla do viška. Miličnik je z rezkim glasom po novil grožnjo in požugal s svojim orožjem. Tedaj je Pirih spoznal, da Je vse zaman. Dvigni] je roke in čakal. Medtem^ ko se je odvijal dialog med miličnikom in morilcem se je za Pirihom priplazil neki domačin in ga v zadnjem trenutku zgrabil in tx>drl. V trenutku so bili ob njem in ga zagrabili od vseh strani Napetosti je bilo konec. Delavci po staje ljudske milice so Piriha po zneje odpeljali v zapor. Miroslav Pirih .je bil pred leti tudi sam miličnik, a so ga zaradi slabega vedenja odpustili iz službe Nekaj let se je preživljal s teža-j škim delom. Pomagal je na gradbiščih. tudi tostran meje, pri Dom-ju in drugje, dokler ni našel za poslitve v šenožeški podružnici ko prskega »Tomosa«. Tu je v noči med petkom in soboto opravil nočno I7mpnn noto ___n _i burile soseda. Tudi smrtni strel naj bi ne bil namenjen povsem nedolžnemu Vojku Dobrih, temveč drugemu domačinu, ki je stal za njim. Miroslav Pirih nai bi pomeril vanj in izstrelil, tedaj pa se je moški premaknil, naboj pa zadel Dobrilo, ki se .ie brez besed zgrudil. Pokojni Vojko Dobrila, star 53 let, bivši borec in oče treh otrok, je bil dober človek in poštenjak. Zdaj počiva za vedno na malem vaškem pokopališču v Hrpeljah. Pogreb je bil včeraj popoldne ob veliki udeležbi domačinov ter vaščanov iz bližnjih in daljnih vasi. žalne koračnice je igrala godba na pihala iz Kopra, žalostinke je zapel vaški pevski zbor, ob odprtem grobu pa se je od tragično preminulega Dotjrile v imenu vseh vaščanov z občutenimi besedami poslovil član sežanske občinske skupščine Franc Resinovič. Teh zadnjih dni ne bodo Hrpeljci še dolgo pozabili. Ko so pokopavali svojega vaščana Dobrilo, sta v mrtvašnici na pokopališču ležali trupli 18-letnega Silvija Križmana iz Hrušice in 55-letnega Stanka Dodiča iz Obrova, ki sta včeraj zjutraj zgubila življenje v hudi prometni nesreči nekaj sto metrov od pokopališča, na cesti Kozina — Podgrad. je zagovarjal tadustrijce, da so se I bo vršil v tanek, 8. junij« ob ti zelo pozno spomnili na modemi-1 20.30 v društveni dvorani. zaoi|jo zastarelih tovarn in še to z javnim denarjem, ki ga bodo dolgoročno vračali v mnogo manj vred nih lirah, ki se postopoma devalvira. Težave so zajele na Goriškem tudi oblačilno industrijo, kar je dokaz prenehanje obratovanja tovarne nogavic v Gradišču, ki so jo prejšnji teden zasedli delavci v o-brambi delovnih mest. (V četrtek 3. t. m. ob 18. uri sklicuje odbor stavkajočih v tovarni tiskovno konferenco, na kateri bodo poročali predstavnikom tiska o položaju v tej tovarni ter jih zaprosili da o tem seznanijo širšo javnost). V o-stalem pa tudi tukaj računajo na posredovanje deželne uprave za premostitev krize. Boljše vesti prihajajo iz Tržiča, kjer bodo v kratkem spravili na Moščenicah v pogon novo tovarno, ki so jo zgradili na površtoi 150 000 kv. m. Gre za tovarno «Fositalia» ki bo proizvajala žvepleno kislino, dušik in druga umetna gnojila in kjer bodo zaposlili 200 delavcev ter posredovali tudi povečanje blagovnega prometa v tržaškem pristanišču za okrog 250.000 ton letno. Na področju gradbeništva je bilo opaziti v primerjavi s prvim trimesečjem nekaj več novih gradenj in tudi večje število predloženih načrtov. Za mesec marec izkazuje preglede 75 novih stanovanjskih gradenj s 497 stanovanji, načrtov pa za 36 novih gradenj s 160 stanovanji. V tržiškem pristanišču Portorose-gu se je povečala količina izkrcanega blaga, predvsem lesa in premoga, naložili pa so le 4.000 ton žita. O ronškem letališču pa smo že pisali, da so tam otvorili novo dnevno letalsko progo z Zagrebom, ki je povezana z drugimi letalskimi1 progami proti Rimu in Milanu Dnevni red bo sporočen kasneje. Odbor valbi člane, da pridejo na zborovanje v čim večjem številu. Umik trgovin danes in jutri Danes, 1. junija dan pred praznikom: vse trgovine bodo zvečer lahko odprte pol ure dalj; mesnice bodo odrpte tudi popoldne. Jutri, 2. junija praznik republike: dopoldne bodo odprte aamo pekarne In mlekarne. Vse catale trgovine pa bodo ves dan zaprte. Trčenje avtov v Gorici in pri Doberdobu Prejšnjo noč je bilo v Ul. Don Bosoo v Gorici avtomobilsko trčenje, med fiatom 1300, ki ga Je vozil 23-letni Silvano Brumat lz Gorice, Ul Asooll 10, ter parkiranim avtom, last Guida Samuela, pri hiši št. 165. Pri trčenju je bil ranjen Rutar, ki so mu v splošni goriškl bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi odrgnin na čelu ln pretresa mo-žganem. Okreval bo v nekaj dneh. Oba avtomobila sta utrpela precejšnjo škodo. Na cesti med Romkami ln Doberdobom pa sta trčila dva avtomobila od katerih je enega vozli 24-letni finanoar Angelo D’Ascenzo lz Trsta, z njim pa Je bila v vozilu 30-letna Franca Bellato lz Trsta, Ul. Raffinerda 3. Drugi avbo Je vozil Franco De Petris lz Romk. Vsi trije so bili ranjeni ter so jdh pridržali v tržiškl bolnišnici na zdravljenju. Tudi oba avta sta utrpela škodo. Zaradi slabega vremena delna odložitev programa Zmagovalci s foto razstave cŠparglji* . {Mednarodno* srečanje mladih šahistov - Jutri, v soboto in nedeljo, se prireditev nadaljuje Tako v soboto zvečer kot v nedeljo ves dan je dež tako neusmiljeno zahval praznik špargljev v Štandrežu, da so lahko prireditelji le delno izvedli pripravljen program in so drugi del odložili na prihodnjo soboto in nedeljo. Tako je godba na pihala iz Nove Gorice morala v soboto zvečer izvesti svoj program v župnijski dvorani in pokazala, da je ta zelo pester, ter bi v celoti prišel do veljave, če bi vreme omogočilo prireditev na prostem. Tudi Marjan Pogačnik je znal s svojimi domislicami vzbuditi veselo razpoloženje med tistimi, ki se niso ustrašili dežja ter prihiteli na prireditev. Prodajni kioski seveda niso mogli obratovati in tudi v nedeljo dopoldne so ostali prazni. Vendar so z nekoliko zamude otvorili v prostoru poleg Lutmamove gostilne razstavo fotografij na temo špargljev, ki je bila zelo domiselno urejena. Otvoril jo je preds. pripravljalnega odbora Damjan Paulin, za njim pa je ta jnica Majda Zavadlav povedala da je razstavljenih 34 foto posnetkov, ki jih je ocenila posebna komisija, ki so jo sestavljali: Luigi Cargnel, Demetrij Cej ter Slavko Rebec. Prvo nagrado je prisodila Karlu Nanutu, drugo Silvi Viktor in tretjo Dorini Tomasi: za skupino slik pa Vandi Pavletič. V mali dvorani župnijskega doma pa se je med tem bil hud boj mla- (TriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMifiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiu V četrtek občni zbor p.d. «Jczcro» v Doberdobu Občni zbor p. d. «Jezero« v Doberdobu, kil je bdi napovedan za danes, 1. junija so preložili ln se SPZ v Gorici organizira v nedeljo, 6 junija SREČANJE GORIŠKE IN KOROŠKE MLADINE V CELOVCU Odhod avtobusa s Travndka ob 6. url. Vpisovanje In pojasnila na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2/1, tel. 24-95. S fotografske razstave na temo «beluši» (šparglji) v Štandrežu dih šahistov z osnovne šole v Novi HVALE VREDNA POBUDA NASE MLADINE Skupina goriških dijakov je izdajala list «Slovenec» Doslej so izdali 8 številk - Sodelovanje nameravajo razširiti tudi na že zaposlene mladince Dva vloma v Tržiču Prejšnjo noč so nepovabljeni nočni gostje vlomili v trafiko v Ulico 25. aprile v Tržiču, ki je last Ma- šole v Gorici, rije Lanza vdove po kapitanu ladje »Granefors« Giuricinu. Odnesli so vse cigarete v vrednosti okrog 400 tisoč lir ter za okrog 1.000 lir drobiža. V trafiko so prišli tako, da so staknili kos navojnice in vlomili v vhodna (Tata. Skozi okno v pritličju so vlomili tudi v urade »Autoservizi monfalco-nesi» kjer so vlomili v predale pi salnih miz, a niso našli v njih denarja in odšli praznih rok. Obe tatvini sta bili prijavljeni na oolieij- V teh dneh bo izšla zadnja, osma številka, dijaškega lista «Slovenec». List izdajajo slovenski dijaki v Gorici, v glavnem so to gojenci trgovskega zavoda, pomagajo in sodelujejo pa tudi dijakinje in dijaki, ki obiskujejo druge slovenske Kako je prišlo do izdaje tega lista, ki se je že v prvih mesecih življenja udomačil med slovenskim dijaštvom? V Gorici je v preteklosti izšlo že več takih listov. Pred približno dvajsetimi leti so dijaki višjih srednjih šol izdajali »Mlade vzore«, gojenci dijaškega doma pa «Našo misel«. Nato ie zavladalo zatišje, tu pa tam je kak posameznik objavil kak svoj prispevek v traaskih Literarnih vajah, v zad njih letih pa so nekateri sodelova- skem komisariatu . — — *•»' m v uv/vaiu * -- izmeno, niato Da Se vrnil domov V I mSv 'K* 1 S V OKVIRU PROSTE CONE je v Hrpelje priseli] nekje s Tol mnnskega. Pravijo, da je po svoji navadi najprej zavil v gostilno. Tu je src cal Vojka Dobrilo in z njim izpil nekaj sile žganja. Dobrila ni vedel, da bo še istega dne pade! zadet s strelom iz Pirihovega samokresa, pa čeprav samo po usodni pomoti, ker je bil strel namenjen nekomu drugemu. V kakšnem vzdušju je dozorela tragedija. Točnega odgovora ne ve-ker ga bo dala sodna preiskava. Zbrali pa smo nekaj izjav domačinov. IUUIIIIIIIIIIIIII V soboto sta minili točno dve leti. odkar so v Hrpeljah asfaltirali notranje poti. Vaščani so za ta dela plačali samoprispevek, občina je dala svoj delež, nekaj del pa so opravili tudi domačini sami. Uspelo jim je urediti vse ceste to poti, razen ene, lei pelje mimo luse nekega Pirihovega soseda. Ta naj bi namreč vztrajal, da steptana pot pred njegovo hišo ni cesta, temveč njegova zasebna lastnina in ie ne da asfaltirati, ker si bo uredil dvorišče. Vaščanom pa .je prepovedal, da bi se je posluževali. Vsa vas mu je nasprotovala, ker so pot uporabljali vsi ie od pamti-veka. Moški pa nd odnehal in pred dvema tednoma zgradil preko ceste zid. Vaška skupnost je poklicala sodnika, ki je zid ukazal «Qdreti. To pa je razburilo duhove, predvsem Miroslava Piriha, ki je edini v vasi potegnil s sosedom in kuhal .jezo na vaščane. Pravijo, da je nekoč celo javno izjavil, da 1» »Hrpeljcem dal dobro lekcijo«. Tako je v soboto nepričakovano zagnal na prazno cesto ročno granato. Pirihov namen je bil verjetno priklicati čimveč ljudi. Streljal pa je samo proti znanim osebam, ki jih je imel za krive, da so raz- UVAŽAMO V GORICO POKVARJENO MASLO? Obč. svetovalec Bianconi trdi, da so maslo za Gorico kupili na dražbi po 220 lir za kg - Interpelacija goriškemu županu Maslo proste cone je spet na dnevnem redu goriške kronike. Socialdemokratski občinski svetovalec Bianconi je poslal županu interpelacijo, v kateri trdi, da se večknt v Gorico uvaža maslo, ki je pokvar jeno. Tako maslo naj bi potem predelali v Gorici in prodajali v okvi ru proste cone. Svetovalec Bianconi omenja, da je nekdo im dražbi ku pil po 220 lir za kilogram, določeno količino masla. To maslo naj bi nato prodali v Gorici. Omenjeni svetovalec sprašuje, kakšno zdravstveno kontrolo izva jajo nad uvoženim maslom; kakšne namene ima občinska uprava, da bi v bodočnosti preprečila uvoz takega blaga; če so omenjenemu trgovcu upoštevali tolikšne zaslužke pri odmeri družinskega davka; zakaj ne skliče občina konferenco vseh zainteresiranih funkcionarjev; če bo do zaključke vsega tega upoštevali, ko bodo razpravljali o podaljšanju proste cone. Tako torej stojijo stvari. Z naše strani bi le nekaj vprašali. Zakaj ni v interpelaciji imena osebe ali podjetja, ki naj bi tako pokvarjeno maslo uvozilo? Pred približno desetimi dnevi smo poročali o sodni razpravi na kateri se je zagovarjal trgovec Gan-dolfi. Obtožili so ga, da je proda- jal pokvarjeno maslo. Sodniki pa so ga oprostili, ker so zdravstveni agenti našli le dva zavojčka pokvarjenega masla. Posvet županov iz Beneške Slovenije Zupan iz Spetra Slovenov prof. Ciril Jussa je pred dnevi povabil na posvet župane iz Nadiških dolin, ki se ga je udeležil tudi pokrajinski odbornik turizem Romano Speccogna. Na posvetu so razpravljali o ustanovitvi konzorcija za industrijski razvoj sedmih občin tega področja, ki spada v deveto industrijsko področje Furlanije. Proučili so nadalje nekatere predloge in med drugim tudi predlog za povečanje opekarne v San Lao. Odobrili so okvirni načrt za statut konzorcija, ki ga bodo proučili to odobrili občinski sveti sedmih prizadetih občin. Kar se tiče šolstva so prisotni župani predlagali ureditev prevoza otrok v šole vseh stopenj in kadar to ni mogoče, da se sprejmejo v oskrbo v zavode Razpravljali so tudi o potrebi povečanja doma onemoglih v Špetm, ki ne more sprejeti prošenj vseh tistih, ki bi radi prišli vanj. Sodelavci dijaškega lista »Slovenec« li tudi v novogoriškem listu »človek«. Lani je skupina dijakov pričela govoriti o takem domačem listu Nekaj časa so se o tem pogovarjali. nato pa so ob začetku šolskega leta kar pričeli z delom. V novembru 1971 so izdali prvo številko novega lista. Naslov so mu dali «Slovenec», kot podnaslov pa »glasilo slovenske mladine«. Dijaki na vseh šolah so list dobro sprejeli in uspeh je mlade začetniške pisce opogumil, tako, da so kmalu izdali še drugo številko. Mesec za mesecem je prihajala na dan nova številka, število prodanih izvodov se je večalo, tako da imajo danes v blagajni tudi nekaj denarja. Tudi število sodelavcev je raslo, imeli so jih letos kar petindvajset. V uredniškem odboru jih je osem: Igor Komel, Saša Kramberger, Valdi Klanjšček, Nadja Petejan, Iris Battaino, Nadja Gergolet, Magda Prinčič, Darja Prinčič. Povabili so k sodelovanju vse dijake. Mnogo se jih je odzvalo, drugim pa ni bila morda všeč preveč borbena vsebina tekstov v listu. Ta vsebina je izrazito narodnoobrambnega značaja, upošteva pa današnjo stvarnost, v kateri Slovenci na Goriškem živimo. Zaradi tega ne najdemo v spisih mladih sodelavcev »Slovenca« starokopitnih folklorističnih člankov, marveč članke, ki razpravljajo o naši na rodnostni skupnosti. V pogovoru z uredniki »Slovenca« smo ugotovili, da so to že zreli mladi fantje, ki bodo, vsaj nekateri med njimi, že čez nekaj dni zaključili šolanje in stopili na o* der vsakdanjega življenja. Dekleta in fantje se tega zavedajo, prav tako se zavedajo svoje nacionalnosti. Imena sodelavcev zaradi tega najdemo v vseh kronikah aktivnega prosvetnega in športnega udejstvovanja naše mladine. To svojo aktivnost so izrazili tudi s pisano besedo. Njihove nadaljnje naloge! Nekateri bodo zapustili šolske knjige. Nočejo se s tem izneveriti vsakdanjemu boju za uveljavitev naših pravic. Zaradi tega so trdno sklenili, da bodo še vnaprej sodelovali pri tem dijaškem listu, Id mora, po njihovem mnenju, zadobiti širši okvir: njihov cilj je, da bi združili okrog tega lista čimveč dijakov, pa tudi mlade rojake, ki delajo v raznih delavnicah, trgovinah to tovarnah. List bodo pošiljali tudi vsem prosvetnim društvom. Ob izidu osme številke bo L junija v prosvetni dvorani razstava vseh številk »Slovenca«, ki so do sedaj izšle. m. w. Šolska prireditev jutri v Doberdobu Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Doberdobu priredijo jutri 2. junija ob 16.30 zaključno šolsko prireditev in sicer v telovadnici šole. Na sporedu bodo krajši prizori, deklamacije, petje in srečolov pri čemer sodelujejo posamezno ali skupno učenci vseh razredov. Opozarjamo na to prireditev in priporočamo staršem in vsem ljubiteljem mladine, da pridejo poslušat kako so se naši mlački pripravili in kaj nam bodo povedali. Gorici in šahovskega odseka p. d. «0 Župančič«, ki so se pomerili v prijateljskem srečanju. Zaključil se je z zmago gostov z rezultatom 9 proti 4 Rezultat sicer ne prikaže točnega poteka igre, ker so se morali gostje pošteno potruditi, da so si priborili nekatere točke, saj so se domači šahisti branili in jim manjka le nekaj več izkušenj Za dokaz naj povemo, da so med štirimi domačimi zmagovalci tudi vsi trije, ki so prejšnji mesec nastopili na srečaniu v Postojni, se nravi Ka-tjuša Osbat. Jordan Marušič to Lo-ris Nanut. Zmagovalci so dobili lep pokal to povabili štandrežce na po-vraitno srečanje, ki bo menda 9. septembra v Šempetru. Šahiste -goste je pozdravil predsednik p. d. «0. Župančič«, Danilo Nanut. V nadaljevanju programa bodo jutri, v sredo zvečer, naslonili prosveta rji iz štandreža to Števerjana s komed'io »Veselica« v režiji Alekseja Pregarca. Današnji del prireditve, se pravi veseloigro »Tisočak v telovniku«, ki so Jo pripravili člani dramske družine «0. Župančič« v režiji Draga Marušiča, pa bodo izvedli v soboto 5. Junija ter ga izpopolnili z nastopom na mlajših, ki bodo podal* igrico »Luknia v namiznem prtu«, V nedeljo 6. t. m. ob 21. url pa bo zakl jučil prireditev koncert pevskih zborov iz Slovenije, z Goriškega in Tržaškega. Vse dni bo seveda odprta tudi razstava fotografij, ter bodo delovali kioski to srečolov, kolikor vreme ne bo preveč nagajalo. Razna obvestila DRUŽABNI VEČER športne mladine bo danes zvečer v Gorici v Prosvetni dvorani na Verdijevem toorau 13, ob zaključku letošnje športne sezone. Vse mladink« in mladinci so dobrodošli ln naj pridejo v čim večjem številu. VERDI ob 17.30: »Surpponlamo obe ddebiarino la guerra e nessuno d roda«, Tomy Ourtls ln E. BargnL ne. Ameriški kinemaskop v barvah. CORSO ob 17.30: »Confesslone di un oommissario dl pollzta al procuratore della repubbllca«, F Nero ln M Tolo; klnemaskppski film v barvah. MODERNISSIMO 17.15-22.00: «Ja mes Tont, operazione 2», L. Bub. zanca in C. Lange, Italijanski barvni film CENTRALE ob 17.15 «Scusi, ma tel paga le tasse?« Franco Fran chl in Cicclo Ingrassia. Kinema. skop v barvah VITTORIA ob 17.15: «Andr še — 1’esasperazlone ded ctealderio raed-1’amore femminile«, J. Hansel ln A. Brau&s. Nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. Tržiti AZZURRO ob 18.00: »Isabella, du-chessa del dlavoll«, B. Skay, M. Pahnara. V barvah. EXCELSIOR ob 18.00: «Arrtva Charlie Brown». Barvna slikanica. PRINCIPE ob 18.00: »Stanza 17, 17, Plazza tasse ufflcio imposte«, Tognazzl, v barvah. 'Votvr Gorica SOČA (Nova Gorica): «Nomadd a severa«, ameriški barvni film — ob 1815 ln 20.15. SVOBODA: »Nočno življenje«, francoski barvni film — ob 18.30 ln 20.30. RENČE: «Legi)a prekletih«, ameriški barvni film — ob 20.30. DESKLE: «Bulit«, ameriški barvni film - ob 20. SEMPAS: «čas vodltov«, francoski barvni film — ob 20.30 KANAL: »Komedijanti«, ameriški barvni film - ob 20.30. PRVAČINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan la ponoči dežurna lekarna Crlstofo-lettt, Travnik, tel 29-72. V TRŽIČU Danes ros dan ln ponoči Je v Tržiču odprta lekarna dr. Rlsmoo-do. Ulica Toti 52, tel. 72701. Partizani in aktivisti NOB: spomnite ae Cerknega ! OD ČETRTKA DO NEDELJE V LJUBLJANI 12. MEDNARODNI FESTIVAL JAZZA Poleg znanih domačih ansamblov bodo nastopili tudi nekateri tuji gostje ■ Dva filma o jazzu V soboto zvečer je bila v Kulturnem domu akademija, na kateri so Slovensko prosvetno društvo «Tab»r» z Opčin je v soboto zvečer in nastopili člani Slovenskega gledališča, orkester GM in pevski zbor v nedeljo popoldne organiziralo v Prosvetnem domu na Opčinah za- V. Mirk za šolo spomenik v Cerknem. ključni nastop gojencev baletnega tečaja. KAKO JE Z NIXONOVO «VIETNAMIZACIJO» V Aziji še vedno pol milijona mož ,Washington umika svoje vojake, ohranja pa oporišča NOVOST NA KNJIŽNI POLICI FRED LAWRENCE GUILLES: Življenje Marilyn Monroe Dokumentiran življenjepis nesrečnega dekleta, ki se je povzpelo do največje popularnosti in slave, nato pa končalo tragično Ameriški zunanji minister Ro-gers je ponovno poudaril, da bo Washington nadaljeval s svojim u-mtkamjem vojske iz Vietnama, kot je to bil določil Nixon. Ne glede na to, da je v ZDA vedno več ljudi, ki so proti ameriškemu vojaškemu angažiranju v svetu, drži, da so ZDA umaknile ne le iz Vietnama, pač pa tudi od drugod precej svojih oboroženih sil. S tem nočemo trditi, da se ZDA dejansko umikajo, kajti znano je, da povsod ohranjajo svoje položaje ln da povsod organizirajo sebi naklonjeno vojsko, dejansko plačance, ki služijo njihovim interesom, neposredno pa njihovim »inštruktorjem«. Toda če tega momenta ne vzamemo v poštev, se nam slika o Indoki tajski in o tem delu sveta v tem smislu kaže takole: Pred približno dvema letoma, ln sicer konec Junija 1969, ko se je začeto govoriti o «vietnamizaclj1», je znašalo število ameriških vojakov, stacioniranih v Južnem Vietnamu, nadalje na Daljnem vzhodu ter na Tihem oceanu — sikupno 783.500 mož. V to veliko število niso bili všteti mornarji in mornariški strelci 7. ameriškega bro-dovja. Poldrugo leto pozneje, to se pravi v začetku letošnjega januarja, Je bilo na vsem tem področju 554 tisoč 200 vojakov, to se pravi 229 tisoč 300 vojakov manj. Do konca tega meseca, kot računajo, bodo ZDA umaknile z vsega tega področja nadaljnjih 88.800 vojakov, tako da bo v vsem tem predelu A-zije konec prvega polletja letošnjega leta ostalo 465.400 ameriških vojakov, oziroma ena petina vse ameriške vojske. Rekli smo že prej, da Je pretežni del ameriških oboroženih sil, ki so v tem predelu sveta, staoio-niran v Južnem Vietnamu, v zad-niem času pa vedno več tudi v Kambodži in Laosu. Drugod pa so le manjše posadke, ki zasedajo posamezna področja od konca druge svetovne vojne. Od začetka neposrednega angažiranja ameriške vojske v Vietnamu, to se pravi od 6. junija 1965, pa do konca lanskega leta, Je šlo skozi Južni Vietnam skupno dva milijona 854 tisoč ameriških vojakov, Pretežna večina je odpadla na kopensko vojsko, toda v poštev pridejo tudi letalske sile, niso pa sem prišteti vojaM 7. ameriškega bro- dovja, ki tudi operira na tem področju. Od tega velikega števila skoraj treh milijonov ameriških vojakov jih je padlo — po ameriških podatkih — 54.000 in sicer 44.876 na bojnem polju. Nadalje je bilo v Vietnamu ranjenih 297 tisoč 258 ameriških voiakov, 1666 vojakov pa je bilo zajetih ali «je izginilo«. ZDA še niso najavile, kdaj bodo umaknile vso svojo vojsko s tega področja. Do L aprila letos je Vietnam zapustilo 241.500 a-meriških vojakov, to se pravi že 44.4 odst. od maksimalnega številki, ki je v aprilu 1969 znašalo 543.400 ljudi. Rekli smo že, da Američani u-mlikajo svojo vojsko tudi z drugih področij v Aziji. Tako so s Koreje, kjer šb ittieli 64:000 itojft-kov, umaknili 8000 mož in Jih nameravajo umakniti do kohca tega meseca še 9000. Iz Japonske, kjer so jih Imeli 40.000, so jih poslali domov 1000 ln jih nameravajo poslati letos še 12.000. O-porišče Okinawa je eno najpomembnejših oporišč na tem področju. Tu so imeli Američani leta 1969 51.000 vojakov, sedaj jih imajo 50.000, do konca leta jih bodo poslali domov še 5000. Na Formozl ohranjajo 9000 mož, na Guamu, kjer je Nixan pred dvema letoma proglasil svojo teorijo o vietnamizaclji vojne, imajo Američani še 10.000 vojakov, na Filipinih so jih imeli pred dvema letoma 25.000, sedaj jih imajo 20.000, konec tega leta, morda oelo tega meseca se bo njihova vojska na Filipinih skrčila na 18.400 mož. Končno bomo omenili še skrčenje ameriške vojske v Tajski. Tu so Američani imeli julija 1969. leta 47.000 vojakov, doslej so jih poslali domov 8500 in po objavljenih načrtih se bo njihova vojska v Tajski do konca leta skrčila na 29.000 mož Navedli smo konkretne podatke po ameriških virih in sicer koliko vojakov so Američani imeli v tem delu Azije, ko so Jih Imeli največ, koliko jih imajo danes in koliko jih bodo Imeli ob koncu leta, če bodo držali besedo o umiku. S tem, kot Izhaja iz samih številk, še ni rečeno, da se ZDA umikajo. In tudi če se število njihove vojske krči, ohranjajo v teh predelih močna oporišča, da kontrolirajo vsa področja- Marilyn Monroe, s pravim 1-manom Norma Jean, je znana filmska igralka, zvezda ameriškega filma, ki je poteg Grete Garbo dosegla na ameriškem kontinentu največjo popularnost. Ta 38-letna umetnica, ki je zaradi prevelike količine mamil tragično končala svojo življenjsko pot leta 1962, je bila nekaj let ne samo na vrhu svetovne filmske slave, temveč je bila tudi nekak simbol ameriške seksualnosti. Bila pa je tudi primer ameriških razmer, ko se je kot neznano in sorazmeroma preprosto dekle povzpela na naj-vlšjo stopnico svetovne kinematografije. ‘ 'ZlvljervgT Marilyn Monroe pa je bito tudi primer življenjske tragedije dedno obremenjenega in neuravnovešenega dekleta, ki je poskušalo vse, da bi doseglo uspeh in srečo v življenju pa ji to nikakor ni bilo danr. Zato je njena življenjska zgodna ne samo zaradi njene slave temveč zaradi same tragičnosti kot nalašč za filmsko upodobitev; verjetno bomo kmalu dobili film o njenem življenju. Imamo pa o njej že knjigo, ki Jo je napisal ameriški publicist Fred Lawrence Guiles. Ta je svoje delo o veliki filmski zvezdnioi začel pripravljati že takrat, ko je bila Marilyn Monroe še živa. Ko je umrla in je bil njen življenjski tok sklenjen, je svoje delo pospešil. Napisal ni romana o njej, temveč obširno dokumentarno deio To knjigo z naslovom Norma Jean. Življenje Marilyn Monroe, ki je v originalu izšlo leta 1968, smo v prevodu Borisa Verbiča, dobili v slovenski izdaji pri založbi Lipa v Kopru. Obširna knliga s 450 stranmi, dopolnjena z nekaj slikami, prihaja tore; zelo zgodaj med slovenske bralce, čeprav prt teh najbrž ne bo vzbudila takega izrednega zanimanja kot ga Je vzbudila med ameriškimi bralci. Treba pa je že takoj na začetku tega poročila ugotoviti, da utegne biti knjiga tudi za naše ljudi vendarle zanimiva Knjiga je napisana kot dokumentarno delo, kot neke vrste biografija, z resnimi prizadevanji avtorja, da bi odkril v_-o za pleteno duševnost velike igralke in razvozlal silnice, ki so odločale o njeni življenjski poti in usodi. Tako nam pisec, čigar delo je podprto z dokumentarnim gradivom, prikazuje najprej družino in mlada leta Mariiyn Monroe. Značilno je, da sta ded in babica igralke umrla drug za drugim v bolnišnici za duševne bolezni. Duševno obremenjena je bila tudi igralkina mati, ki je velik del svojega življenja prebila za zidovi bolnišnic za du ševno prizadete. Marilyn je bila povrh tega ne-ziteanskl totroH- Očetovstvo ni bito ugotovljeno ln ko je že zrela Igralka nekoč hotela dobiti stik s človekom, ki naj bi bil ln ki Je po vsej verjetnosti tudi bil njen oče, je bila grobo zavrnjena. Pomanjkanje očeta ob duševno prizadeti materi je mlademu dekletu seveda nujno vtisnilo svoj pečat. Nekaj časa je prebila tudi v sirotišnici, sicer pa so ji starše nadomestili tuji ljudje, s katerimi se je na splošno dobro razumela in s katerimi je vse svoje življenje ohranila dobre stike. Po materi Je mlada Norma Jean podedovala neutrudljivo e-nergijo. še zelo mlada se je poročila in se takoj zaposlila, da bi pomagala družini. Bil je to čas vojne in zaposlila se je v letalski tovarni. Potem so opazili njeno poudarjeno telesno privlačnost in začela je pozirati fotografom. Tako se je sicer končal njen prvi zakon, prišla pa je v svet fotografije, magazinov, novinarjev in končno v svet filma. Vse njeno življenje je bito potno prizadevanja, da bi delala. da bi se uveljavila, da bi bila zadovoljna, uspešna, srečna. Žal. vsega tega ni nikoli dosegla. Že v zrelih letih se je drugič poročila z basebalskim 1-gralcem Di Magglom, s katerim se je kmalu razšla, ker se ta ni mogel sprijazniti z njenim razdajanjem javnosti. Ohranil pa je do nje presenetljivo globoko ljubezen, ki Je trajala še ves čas njenega zakona s pisateljem Arturom Millerjem, tako V prihodnjih dneh in sicer od četrtka, 3. pa do nedelje 6. t.m. bo v Ljubljani, v letnem gledališču v Križankah mednarodni festival jazza. Je to že dvanajsta zaporedna mednarodna glasbena prireditev, ki se je začela pred 12 leti na Bledu, se nato »preselila« v Ljubljano in se iz leta v leto vedno bolj uveljavljala, tako da je pridobila že velik ugled ne le doma, pač pa tudi v tujini. Kakor je razvidno iz kataloga, se bodo koncerti vršili štiri večere zaporedoma, vedno z začetkom ob 20. uri. Hkrati s koncerti na letnem gledališču bo v atriju Križank fotografska razstava z naslovom «Ta čudoviti svet jazza«. Razstavo je pripravil Tone Stojko. V istih dneh bosta v Viteški dvorani tudi dve filmski predstavi jazzovskih raritet. Vodil ju bo jazzovski strokovnjak Joe Viera iz Muenchna. Oglejmo si na kratko program da ga Je njena smrt verjetno najbolj prizadela od vseh moških. Njen tretji zakon z znanim pisateljem Arturom Millerjem je sicer trajal dlje, toda konec je bil prav tako polomija. Razveza ni bila boleča in pisatelj ter igralka sta se drug drugemu odrekla. Toda takrat se je pred njo razgrnil privid bodoče samote, katere se je vedno bala. Zaradi jemanja zdravil in vse večje živčnosti so jo na silo spravili v bolnišnico, potem se je njeno stanje zboljšalo, pa spet poslabšalo. Doživela je nekaj usodnih konfliktov pri filmu in poleti 1962 v samoti tragično zapustila ta svet. Vse to je prikazano v knjigi z največjo podrobnostjo, tako kot to mora biti v dokumentarni knjigi. Delo je zato nabito s podatki, ki našega človeka ne utegnejo zanimati v taki meri kot verjetno ameriškega. Toda iz vsega tega se vendarle kaže pred bralcem zamotana osebnost filmske igralke in njena v bistvu tragična življenjska Sl. Ru. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepredvideni dogodki vas bodo spravili iz ravnotežja. Izkoristite trenutek miru za počitek. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušali vas bodo izigrati, kar pa ne bo uspelo. Prijateljstvo, ki ne obeta veliko. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nekoliko v dvomu boste in to brez razloga. Pereč družinski problem bo rešen. RAK (od 23 6. do 22. 7.) Delo bo uspelo po vaši zaslugi, vendar brez zadoščenja. Nekdo vam bo hvaležen. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne podpirajte načrtov, ki nimajo možnosti uspeha. V ožji družbi bo prišlo do trenja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne ozirajte se na malenkosti, pač pa krepko naprej. Na pot boste morali. letošnjega festivala; V četrtek, 3. junija, bodo nastopili v letnem gledališču v Križankah trije ansambli: Big Band ljubljanske RTV pod vodstvom Jožeta Privška, nato romunski ansambel Dan Mindrila Quintet in končno angleški Chris Barber Band, pri katerem bo kot solistka sodelovala Ottilia Patterson. Naslednjega dne, 4. junija, bodo na istem prostoru nastopili Big Band RTV Zagreb pod vodstvom Miljenka Prohaske in ob sodelovanju Američanke Helen Merrill in Avstrijca Erika Bach-tragla. Nato bo nastopil Kvintet Duška Gojkoviča in končno še The JPJ Quartet iz ZDA, ki ga sestavljajo saksofonist Bud Johnson, pianist Dill Jones, basist Bill Pemberton in baterist Oliver Jackson. V soboto, 5. junija, bodo na sporedu naslednji trije ansambli: najprej bo nastopil Big Band beograjske RTV pod vodstvom Vojislava Simiča. Na odru mu bo sledil madžarski Gyorgy Gallusz Trio in končno bo nastopil še Big Band švicarske RTV. S Švicarji bosta sodelovala kot solista dva Američana in ena Belgijka. Zadnji dan festivala, v nedeljo 6. junija, bo kot prvi nastopil Kvintet Boška Petroviča, s katerim bodo sodelovali Bolgar Simeon šterev, Madžar Karoly Ra-duly, Romun Dam Mindrila, Čeh Jiri Štivin in Poljak Wlodzimierz Nahorny. Nato bo nastopil New Jazz Trio iz Zahodne Nemčije in končno še Richard Boone et Kenny Dreto Trio iz ZDA. Kakor smo videli iz štiridnevnega programa, bodo nastopili dobri domači in tuji ansambli, vrh tega bo na sporedu tudi več stranskih prireditev, skratka ljubljanski festival ima letos bogat spored. Fotografije letečih krožnikov NEW YORK, 31. — Vodja urada za raziskovanje pojava UFO (neidemtifici ranih letečih predmetov) Hayden Hevves, ki deluje v Oklahomi, je izjavil, da so najbolj pomembni dokazi za obstoj letečih krožnikov 8-milimetr-ski film ln kakih 80 diapozitivov, ki jih je sam zbral med raziskovalnim delom Po Hewesovem mnenju naj bi obstajali takt) leteči krožniki kot tudi bitja, ki ne živijo na Zemlji in ki so na našem planetu že bila, da bi ga razi skovala O tem sicer želi Hetves govoriti na srečanju, ki naj oi bilo v San Antoniu v Teksasu zadnje dm maja. Za razne tipe 'zven zemeljskih bitij je Hewes uredil že različne opise. TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10 ) Cc hočete izpolniti vse svoje naloge, reorganizirajte svoje poslovanje. Dobili boste koristne nasvete. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Na svojem delovnem mestu boste uveljavili nove metode. Rešeno bo delikatno vprašanje. STRELEC (od 23. H. do 20. 12.) Ce ne boste previdni, utegnete doživeti finančni neuspeh Bodite bolj strpni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ce boste požrtvovalni, se vam bo uresničil načrt. Potrudite se tn bodite bolj družabni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) No-vi interes vas bo vedno bolj pri vlačil. Dosegli boste, kar ste s! želeli v čustvenih odnosih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne sprejemajte nalog, ki bi vas predolgo zaposlovale. Primemo vzdušje za novo prijateljstvo. •iiiuiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimimiiiiHiiiniiHiiniiimiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiimfHiiiniiiMimin j HOROSKOP TONE SVETIMA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUGA KNJIGA Zanka se nevidno zožuje to pest je pripravljena na udar,» je prepričevalno poudaril Wolf. Potem sl je prižgal cigaro to važno dodal: «Naj ostane med nami. To je najstrožja vojna skrivnost, dokler je operacija v teku.« vaijhun, ki ni vedel, kako naj se zahvali za izredno zaupanje, je samogibno pritrjeval to skušal povedati, kako je pričakoval, da so v ozadju višji cilji ta volja, ki bo čez noč preokremla spopad. Po tem uvodu, ki se mu je lepo posrečil, Je major nekajkrat puhnil oblake cigarinega dima pod strop, potem pa uprl svoje prežeče oči v Valjhuna in takoj nadaljeval precej ostro, skoraj v spremenjenem tonu, ki ni trpel ugovora in ne razprave; »V zvezi z načrtom stojijo pred nami, moja draga gospoda, neke posebne naloge z daljnosežnimi vzroki to posledicami. Vi ste obveščevalni oficir, v bistvu politični vojak, ki nekatere zapletene vojne zadeve lahko razume globlje to hitreje. Kot organizator domobranstva ste delovali na območju, kjeT se sedaj zadržujejo štabi in kamor bo verjetno usmerjen naš glavni udar. Nujno potrebujemo neke podatke. Nujno,« je pribil Wolf in neprestano zrl v Valjhunove begajoče, drobne oči, ki so se že jasnile. «Ali ste pripravljeni zbrati skupino petih ljudi posebnega kova? Naloga vam bo olajšana, ker se boste oblekli v partizanske uniforme. Od ujetnikov Imamo toliko podatkov, da se boste lahko kamuflirall ln se izdajali za minersko skupino štaba tridesete divizije. No, kako mislite o mojem predlogu?« je vprašal Wolf. Vaijhun, ki nd pričakoval kaj takega, je odgovoril oklevajo, da bi pridobil pri času to pomenu: «Težavna naloga, gospod major... Za obveščevalce pomeni želja povelje... Storili bomo, kar bo v naši moči. Upam, da vas ne bom razočaral.« «Nisem vam še povedal vsega, in ker Imam z ljudmi rad čiste račune, vam bom povedal kar naravnost. O vas, gospod poročnik, sem dobil dvoje nasprotujočih si vesti. Eni trdijo, da ste zelo uporabni, da ste hraber vojak, drugi pa namigujejo na vaše samovoljnosti, na nerazčiščeno opredelitev. Zavoljo brata, ki ga, imate v Švici, vas imajo celo za anglofila in taktlzerja. Toda, če bi jaz to verjel, vas ne bi izbral za tako zaupno nalogo. S tem vam dajem izjemno priložnost, da demantirate zlonamerne vesti o vas.« ((Zahvaljujem se vam za zaupanje, gospod major,« je skoraj jecljal presenečeni Vaijhun. Wolf pa je vstal, se zravnal, že bolj zresnil obraz in nadaljeval: «ln zdaj še konkretna naloga, za vaše občutke nekam nenavadna, zato pa toliko bolj delikatna: poiskati morate četo, kd je bila v zasedi na sedlu. To je četa komandirja Orlova. Brezpogojno mi privedite iz te čete živi jezik. Delajte, kakor hočete. Nadalje, če bi se vam slučajno posrečilo naleteti na partizanko Ano, ki Je v tej četi, mi jo pripeljite živo. Samo živo, ste razumeli? Da se izognemo nesporazumu, vam povem, gospod poročnik, da je to ženska, ki ste jo dolgo iskali in potratili zanjo mnogo dragocenega časa, seveda zaman. Zato je ne skušajte dobiti po vsi sili, kajti hočem živo in samo živo, ste razumeli?« je ponovil Wolf. Nato je umolknil in z izrazom velikega zadovoljstva opazoval zadrego na Valjhunovem obrazu, saj je bila rdečica, ki mu je zalila vrat In se razlezla po licih, tako očitna, da je pritegnila celo stotnikovo pozornost, čeprav je utrujeno spremljal njun pogovor. «Ne vem, kakšne so vaše namere glede te ženske, ko ste nenadoma tako prizadeti. Toda ukazujem vam, da svoje nar mere povsem ločite od mojih. Jaz varujem koristi nemške države, vtem ko imate vi z njo, kot je videti, nekaj osebnega. To vam je, kot vem, že povzročilo majhno nevšečnost in vam jo lahko še povzroči, če boste neprevidni.« »Zelo me je užalila,« je jecljal Vaijhun In brčice pod nosom so mu spet pričele drhteti, drobne oči pa so se stisnile in se obdale s trmoglavimi in sovražnimi gubicami. «Moja zaročenka je bila, pa se je spečala z rdečimi. Nesramno me je prevarala in izdala. Na podlagi njenih podatkov mi je njihova obveščevalna služba stregla po življenju in mojemu očetu tudi.« ((Vajine stvari uredita po vojni, časa bo dovolj,« Je odsekal Wolf, ki mu je bila že sama misel, da bi Imelo to člo-veče kaj z Ano, nadvse zoprna. Nato je dal Valjhunu še nekaj podrobnih navodil za akcijo in ga odslovil z naročilom, naj se javi z vso skupino čez eno uro, pripravljen za odhod. Ves omotičen in presenečen od sprejema pri Wolfu se je Vaijhun oddahnil šele, ko je zaprl vrata za seboj. Odkar so se začeli boji okoli Idrije, je bil vse preveč zaposlen sam s seboj, da bi iskal Ano. Zdaj ga Je preplavilo čudno čustvo, nekakšna mešanica grozljivega pričakovanja ln strahu pred neznanim, čeprav majorju ni pokazal navdušenja za akcijo, mu Je bila prav dobrodošla. Do grla Je bil sit kasarne in nemškega poveljstva, discipline in kontrole. Zaželel sl Je svojih ljudi in prostosti. Samo da zapusti mesto. V gozdu bo sam svoj gospod in bo ravnal, kakor se mu bo zdelo najbolj primemo. Ne bo Izpostavljal svoje glave In ne svojih moči za slavo nekega majorja in za nemški red. Požvižga se nanj. Naj čimprej vzame hudič vse skupaj. S svojimi ljudmi bo napravil izlet, če bo prenevarno, sl bo zahtevane podatke izmislil, če pa partizani medtem zavzamejo mesto, jih ne bo potreboval... Sicer pa ga je major ohrabril z napovedjo velike ofenzive. Tako njega kakor druge belogardiste je bil že preplavil strah, da jih bo korpus, odrezane od sveta, zmečkal. S takšnimi sklepi je navdušen prišel v enoto in skupaj s poveljnikom — le-temu je primerno pretiral pomen svoje OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU V Tolminu so slavili 50-letnico nogometa 9 Cela vrsta tudi mednarodnih srečanj Podoba je, da ima Tolmin v zadevi jubilejev privilegiran položaj. Leta 1961 so Tolminci lahko s ponosom zabeležili 100-let-nico ustanovitve prvega kulturnega društva na Goriškem — ((Narodne čitalnice«. Pred nekaj dnevi bi bili lahko slavili 90-letnico ustanovitve prvega delavskega kulturnega društva na Primorskem — »Rokodelskega bralnega društva«. Zadnja leta bi bili lahko slavilt 50-letnico obnovitve o-gromnega števila kulturnih društev v deželi, ki jo je bila prva vojna s svojimi dvanajstimi o-fenzivaml tako trdo izbičala. Za to ogromno kulturno dejavnost gre zahvala narodni zavesti ljudi, ld bivajo tod, posebna zahvala' pa nosilcem ln buditeljem zavesti, in sicer književnikom kot so Simon Gregorčič, Ivan Pregelj, Joža Lovrenčič, France Bevk, Ivo' Šorli, Ciril Kosmač, Saša Vuga ln drugi, nadalje umetnikom kot sta Avgust Bucik, Lojze Špacapan, znanstvenikom, kot sta Simon Rutar, Andre Čebokli, pa glasbenikom kot so Hrabroslav Volarič, Ivan Laharnar, Matija Bravničar ter narodnim voditeljem kot so na pr. Karel Lavrič, Anton Gregorčič, Andrej Gabršček in toliko toliko drugih. Z jubileji pa še nismo prišli do kraja, kajti letos se Tolminci pripravljajo na proslavo 75-letnl-oe Slovenskega planinskega društva ln napovedujejo za 1. avgust veliko zborovanje v Razorju pod škrbino in Voglom, kjer Ima društvo svojo močno postojanko. V soboto 29. maja pa so ob veliki udeležbi prijateljev športa v tol-mtnsk tkino-dvorami praznovali 50-letnico nogometa. Ce pomislimo, da so te leto prej ustanovili v Ljubljani prvi nogometni klub, je treba priznati, da Je to kar čedna doba nogometa, ki se je začel širiti po evropski celini komaj v tem stoletju. Ni treba posebej poudarjati, da so bili pobudniki tega športa mladi ljudje. .Dijaki meščanske šole, Učiteljišča in idrijske realke, ki so bili hkrati pobudniki Mladinske zveze. 2e v prvih letih nastanka tega živahnega špo-rta so sl sledile nogometne tekme med Mladinsko zvezo ln sokolskim naraščajem, med dijaki iz Tolmina ln Idrije, med tolminskim ln kobariškim klubom, sploh so se medkrajevna srečanja vrstila z vedno večjim poletom. Zaradi prepovedi kulturnih društev v letu 1926, se je mladina zatekala bolj in bolj k športni dejavnosti in to s tolikšnim uspehom, da je morala občina ugoditi zahtevi mladih in jim dati na razpolago zemljišče «Na logu« pozneje pa celo «V brajdi«. Beseda «Brajda» ali «V brajdi« je postala v nekaj letih sinonim za športno udejstvovanje. Tako so nogometaši prišli do zaželenega igrišča. Toda pravo tekmovalno mrzlico je nogomet v Tolminu dobil šele po osvoboditvi Tolmina Izpod Italije. Naporov za moderno ureditev nogometnega igrišča ni manjkalo, toda mladina Je bila nalogi kos in zato se Tolminci lahko postavljajo tudi z discipliniranim ln treniranim moštvom. Ce Je bila zasluga za uveljavitev nogometa pred 50 leti veselje do žoganja, je v povojnih letih že kar pozitivnejša komponenta: narodna zavest ln uveljavitev fiz-kulture -Solkan, Miren, Idrija, Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Postojna, Sežana, Anhovo, kakor tudi št Lenart, Speter ob Nadiži, Standrež, Gradiška, Vlila San-tina, Humin, Pordenone, Čedad, Videm ln pr! nas Trebče in Bazovica so etape 34 mednarodnih tekmovanj, ki so prekalila tolminske nogometaše tako, da so že teta 1960 postali prvak Primor- ske v enotni ligi vsega Slote1®^ ga primorja. Naslov prvaka (P* ške podzveze so Tolminci 09T 11 v letu 1961-62, leta 1965-66J? so vstopili v višjo zahodno sko ligo SR Slovenije. To 50 segli pod okriljem TVD Občinska zveza za telesno jo je to dejavnost podprla in P pomogla, da je bil zgrajen n stadion. Organizatorjem Ivu „ ljatu, Janku Hrastu, Avgustu ščerju in predvsem Mirku gre zahvala za nenehne ln Fil'Ju včasih glC IsailVitilO, £X% ucrircirnv« —- nadležne pobude. Tolmincil J morajo biti hvaležni. Na sooo slavnostni seji so podelili P™*, in priznanja zaslužnim šP°p' kom. Zelja vseh prijateljev ŠP01'^'1 da bi NK Tolmin ohranil sl O*' ki ga Je dosegel, kar pa na, prijateljem nogometa, kraj^vu gospodarskim ln političnim ** nizaoijam in ustanovam do1® da bodo tudi v bodoče z vse ^ močmi podprte to dejavnost, je v ponos deželi, ki daje P° j. ji strani krepko podporo n® , ni zavesti, ki Je na tem 9 nem koncu Slovenije še prav v sebno potrebna. SLAVKO TUTA I IZ UMETNOSTNIH ^fllgjjl Saffaro je razstavil v Torbandena Spremna beseda, ki jo ie lu¥ Lambertini napisal v katalott nje nove razstave v Pa.,enJL V bande nav, je gotovoi najdalP ■ smo jih letos srečali. In nrav vsakomur povsem umi ^ kot ni to slikarstvo umetnik nam aa skuša obrazložiti 0 so aa že pred tem pomert . )fl likovni kritiki Argan. Uarchto . drugi. V Trstu rojeni Lucto faro je namreč likovnik P° vrste, ki je pričel slikatt ‘ j2 da bi likovno podal spoznamtj. modeme logike in aeometnjc, »p. meta njegovih univerzitetnih ^ dii v Bologni, kjer živi tn ^ Kako, to je Saffaro po/caz° . ,, pred dnevi zaključeni raz.,„ občinski galeriji, kjer ie visel° ^ arafičnih teoremov iz ni*®® j.o-pomembnega spisa «Tractatu ■ gicus Prospecticus*. Enaka ,»*j f, trična izredno natančna kot v omenjenih čmnhehh ^ se ponavlja tudi v slikah. i" p. je prikazal v galeriji Torba!'„aSiof Ta nosi modroslovni P®“”jS!tt *De antologiav. to na ne v pjfc«, današnjega pojmovanja metal - ^ temveč kot vede o bitnos«- ^ glede na to va vranica « 011. gts slik močan pesniški utrip. K’ g/. krepi zadržana ubranost \ar?.n o■ cef [ju uu mui uuii biskovalec na prvi P°^ectnaro^' v teh podobah verjetno le. 0ljvgtt0 ne kristale, nabite s tann'msk° energijo, ki lebdi nad nez površino vuščav. čeprav op nekje tudi del grškega stebLtat !•' pač nakazuje filozofsko Paas kovne zasnov. Vendar IW _£j| bi njih pravo vsebino raz‘° ujSlc° edinole slikar sam. Bo Pa ^f. podobe z naslovom *Vehki {j. tret Plotinat mogel datum*u jZ sti, kdor ve. da ie ta J^°n0ieffi dobe prvega četrtstoletja h" j0-štetja skušal uravnotežiti y ng-ve nauke z Aristotelovimi io še oboje z misticizmom da. Geometrični mnogokotnik- r0. fantastičnemu obrazu kake”?0žlar bota, ki vsebuje v sredini 9 fVi-sto telo. stoječe s konico h ^ tlem obzoriu ravnine v poti• mor se iztekaio vse mene ^ podaja verjetno le ostro " ‘ s(9gt starogrških mislecev, ki kot na nekih ramenih o'ra^0t«ž¥ telesa, v čudovitem v uuuui/ucip, ■ dviga na svoji konici tz temačnosti orientalskega m' Zm°' MILKO BAMBIČ naloge — izbral izmed redkih prostovoljcev štiri svoje anance in zaupnike, ki sta jim kasarna in nemška disClp smrdeli. f Intendant bataljona gorskih lovcev jih je opremil s V rižanskimi uniformami, slečenimi z ubitih ujetnikov. DT{ so tudi italijanske brzostrelke in nahrbtnike italij0115 porekla ter se založili s primernimi količinami Jestvin munioije. ., Točno čez eno uro Je stal poročnik Vaijhun s sV°J0 ljudmi pred stotnikovo pisarno, pripravljen za odhod-čakalo ga je novo presenečenje, ki je takoj ohladilo nJe» prvotno navdušenje. v£ «Da vas ohrabrim, poročnik, sem vam dodelil dva s človeka, ki Ju boste lahko s pridom uporabili,« Je P°usl< Wolf in dodal: ((Podoficirja VVertheria, profesorja na*,iP,m ndh psov in specialista-stezosledca ter mojstra za izvabi;^ podatkov od najbolj zakrknjenih ujetnikov, že poznate na videz.« , Ko je zaslišal svoje ime, je Werther počil s negibno obstal, z ledeno hladnimi očmi, pokorno uprtm poročnika. «Od njega se boste naučili marsikaj koristnega-« j Wolf je zadovoljno gledal, kako sta si podala r0< tem je stopil še h Korošcu: ((Podoficir Kraus im0 29 re Abwehrov kurz za diverzijo ta Je poleg tega Imeniten v, Jalee ter mojster za uporabo hladnega orožja, predvsem. Ko si Je Vaijhun bežno ogledal oba moža, Je uvi\lie! z njegovim načrtom ne bo nič. Torej ne bo brezskrbno vu-pri svojih ljudeh in tudi izmišljeno poročilo Je šlo P° B Major to stotnik sta pospremila trojko na dvoriš#-mesto se je zgrnila mrzla, gosta noč. Cunjasta megl® ,eva “ari Santa Scia Jtanzaro Ngia Smo So KaWrno »a ife* ^r, s c&to S5S" Venezia : Triestina 1:0 VENEZIA: Favaro, Zanon, Rossi; Ronchi, Santarello, Maiani; Bian-chi (89. min. Porzionato), Scarpa, Bellinazzi, Badari, Dori. Terreni. TRIESTINA: Colovatti, Braico, Moretti; Martinelli, De Gasperi, Pe strin; Rakar (po 63. min. Naldi;, Ciclitira, Truant, Loppoli, Fregone-se. D’Ambrogio. STRELEC: v 61. min. Bellinazzi. SODNIK: Campanini (Finale E-milia). Prvenstvo se je za Triestino za ključilo: poraz v Benetkah ter istočasna uspeha Rovereta in Derthone so namreč pokopali še zadnje, skromno upanje, čeprav manjkata še dve koli do konca prvenstva. Torej, včeraj je šlo vse narobe, čeprav je bilo po prvem polčasu , med številnimi tržaškimi navijači I precej dobrega razpoloženja. Triestina je namreč do tedaj brez hujših nevarnosti varovala svoja v/ata, Loppoli in Pestrin pa sta z marljivo igro na sredini igrišča .olo pripravila nekaj prodorov, ki jih žal napadalci niso znali zaključiti. Venezia je prav tako igrala prizadevno, toda brez posebne odločnosti, tako da tudi ni bilo posebnih težav, čeprav je De Gasperi prvič zaigral v novi vlogi in to prav proti nevarnemu Belinazziju. Očitno je bilo le to, da se Triestina premika zelo živčno in strah pred porazom je bilo čutiti predvsem v napadu. Ta živčnost pa je prišla na površje po golu, ki ga je v 61. min. dosegel Bellinazzi. Srednji napadalec je prišel do žoge na sredini igrišča, v teku je prodrl med De Gasperijem in Martinellijem, nehote se je dotaknil žoge z roko in nato s silo vitim strelom premagal Colovatti ja. Tržačani so zaman zahtevali od sodnika, da bi priznal prekršek, po tem dogodku pa so popolnoma zgubili glavo. Vrgli so se sicer v napad, s tem pa so odprli obrambne bratsko razdelila izkupiček, Monfal-cone je z izenačenim izidom proti Leccu tudi matematično izpade'. Trento in Treviso sta si zagotovila le prestižni zmagi nad Padovo in Seregnom, Solbiatese pa je odnesel obe točki iz Parme. Edini tekmi, ki bi lahko še vplivali na boj za obstanek, sta bili torej Alessandria — Verbania in Pro Patria — Reggiana. Delni neuspeh Alessan-drie in zmaga Reggiane bi namreč odločila borbo na čelu lestvice, in s tem olajšala delo Triestini v zadnjih kolih, ko bi se srečala z no-štvoma, ki bi ne imeli težav z lestvico, istočasno pa bi rezultata potisnila Pro Patrio bliže Triestini. Zgodilo pa se je prav obratno. Neuspeh (1:1) je doživela Reggiana. ki se bo morala potruditi, da bo obdržala dve točki prednosti, medtem ko lahko Alessandria do zadnjega upa na prvo mesto, in torej ne sme oddati več točke. Pro Pa tria in Verbania pa sta tako na var nem. Tretji obsojenec bo torej ver jetno Triestina. uk MANTOVA, 31. — Marino Basso I Jutri bodo tekmovalci počivali, v je osvojil 11. etapo kolesarske dirke sredo pa se bodo pomerili v vožnji rt-«*! XT- .. *» l , nfl itrononjgtef. Ta etapa verjetno ne bo povzročila velikih sprememb na skupni lestvica, ker je proga dolga le 28 km. po Italiji. Na cilju v Mantovi je italijanski sprinter znova premagal Belgijca Sercuja, ki .je bil letos že enajstič drugi. Današnja proga je bila dolga 199 km, a ni bila naporna, ker so kolesarji stalno vozili po ravnini. Tovariši roza majice so budno pazili, tako da je bilo katerokoli presenečenje nemogoče. Delo so jim olajšali tudi sprin-terji, ki so hoteli danes vsekakor priti na svoj račun. Borba se je zato razvnela le nekaj km pred ciljem, ko so nekateri kolesarji poskušali pobegniti. Vendar beg ni uspel in sprinterji so tako imeli prosto pot. Prvi je bil na cilju Basso, ki je le za las prehitel Sercuja. Na letošnjem «giru» zelo dobro tekmujejo Španci, ki so včeraj dosegli že tretji uspeh. To dejstvo pa dokazuje »zaspanost* italijanskih prvakov, ki se do sedaj še niso kdovekaj potrudili. Povedati namreč moramo, da na domači «vuel ti* niso Španci osvojili niti ene etape. NA MOTOCIKLISTIČNIH DIRKAH V ŠKOFJI LOKI Med zmagovalci tudi Parlotti in Bevanda Tekmovanje je zahtevalo tudi dve smrtni žrtvi mo en rekord. Dosegel ga je Par . , . , . . . ... lotti v razredi; 125 ccm. Italijan ie I”*®.?" bl -^oraj prejel. osvojil tudi dirko 500 kubičniJh J,. ŠKOFJA LOKA, 31 — Več kot 2. Bernetič (Jugoslavija), 4. Parlotti (Italija). 125 ccm: 1. Parlotti (Italija), 6. Berden (Jugoslavija). 250 ccm: Bevanda (Jugoslavija). 350 ccm: Grassetti (Italija). V tej kategoriji ni nastopil noben Ju- 70 izbranih dirkačev se je udeležilo 22. mednarodnih cestnih dirk za Nagrado Loke na 4500 m dolgi progi. Motociklisti so zboljšali ša- še drugi gol (Braico je v 84. min. 36 16 14 6 37 21 46, rešil svoja vrata prav na črti). Le 38.18 9 9 40 23 45 v zadnjih minutah je Triestina prišla do Favarovih vrat: najprej ;- 36 14 16 6 40 25 44 36 14 16 6 37 24 44 35 15 12 8 33 26 42 36 14 12 10 35 26 40 36 13 12 11 39 30 38 36 12 12 12 29 35 36 36 10 16 10 21 21 36 36 11 14 11 33 12 36 36 8 20 8 32 29 36 36 11 13 11 20 25 35 36 10 14 12 30 28 34 36 10 14 12 29 32 34 36 9 15 12 29 36 33 36 10 14 12 23 26 32 36 8 14 14 27 36 30 36 5 19 12 24 32 29 36 6 13 17 28 46 25 36 4 13 19 '3 40 21 PRIHODNJE KOLO (Aezzo - Atalanta; Brescia wni ?■ Bari: ana - Ternana; T.ivorno - Oa-:afo: Mantova - Maosese: Mo-Monza; Novara - Piša: Pe-Palermo; BASEBALL c^Va ekipa trebenskega Primoi >uJe osvojila na letošnjih mladin-'grah v basebalu odlično tretje tj?čeprav ie zadnjo tekmo z #0 cus zgubila s 6:2. ffji„ tom tekmovanju bodo v soboto tirali sicer §e tekmo med Pri-Otj| ®®hfi B in IHS, vendar bo ta J^ala ie 0 petem mestu, ta . Prva štiri mesta pa je lestvi-I 20 dok -nčana: Libertas j' Alpina 1 £ro°rec A je Moretti s strelom od daleč prisilil Favara k lepi paradi, nato pa ie domači vratar odbil Fregonesejev strel s komaj dveh metrov razdalje. Favaro je tako tudi v drugi tekmi pripomogel k porazu Triestine (v Trstu je bil namreč najboljši :ia igrišču). Torej, ni več upanja? Naslednji koli bosta za Triestino zelo težki, medtem ko ostalim ne bo potrebna več kot točka za ohranitev mesta v C ligi. Moštvo pa jo povsem «na tleh*. Požrtvovalnosti ne manjka, toda v napadu trenutno ni človeka, si bi znal streljati v vrata, in v tem je treba priznati Triestini tudi ne kaj smole, saj se je Rakar hudo poškodoval pred tremi meseci in je šele sedaj začel igrati. Fregonese je prav tako komaj okreval od poškodbe, Truant pa je bil zaradi po škodbe še vedno premalo atletsko pripravljen, da bi lahko zdržal vso tekmo. Številne odsotnosti v obrambi, (tokrat je manjkal Del Piccolo), pa so še bolj oslabile že tako naj slabši del moštva in celo Colovatti, j ki je sicer odličen vratar, je v ne-1 deljo zaradi živčnosti zgrešil vec kot en poseg. Kot smo že omenili, je nedeljsko kolo porazno učinkovalo na tržaške I navijače. Ne samo, cia Triestini niI uspelo odščipniti niti točke v Be netkah (potrebovala bi pa obe), ampak so bili tudi ostali rezultati | naklonjeni drugim moštvom, ki se še borijo za obstanek, in to predvsem zaradi golov v zadnji minuti. V 90. min. je namreč Derthona izenačila v Vidmu, potem ko si je Udinese s stalno premočjo povsem zaslužil vodstvo. Istočasno pa je v Chioggi Rovereto po stalni obrambni igri presenetil domačo Sottoma-^ rino in si zagotovil obe točki. Ta Piv naraščajniškem nogometnem dva zadetka sta dejansko odločila tj f^tvu SO na Tržaškem dosegli usodo Triestine, saj bi prav ti mo-Vj^da: Gaja - S. Sergio 1:0 in štvi lahko še rešili Tržačane (s tem, ju1"6, — Muggesama 3:2. PfJ* Goriškem pa je Monfalcone Mladost z 2:1 torjev, vendar ni zboljšal absolutnega rekorda proge. Na dirkah so dosegli lep uspeh tudi jugoslovanski predstavniki, ki so bili prvi v kategoriji 250 ccm. Žal je prišlo na prireditvi do dveh smrtnih nesreč. Zaradi posledic nezgode sta takoj po prevozu v bolnišnico umrla angleški dirkač John Burges in Jugoslovan Tone Kralj. IZIDI: 50 ccm: 1. Kunz (Z. Nemčija), m iiiiiiiiiini 111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiH, milini Napoli-Fiorentina Torino-Milan Atalanta Novara Bari Modena Catanzaro-Casertana Cesena-Arezzo Como Taranto Massese-Livorno Manza-Mantova Palermo-Perugia Pisa-Reggina Ternana-Brescia Genoa-Spezia KVOTE 13 - 3.942.300 lir 12 — 70.700 lir goslovan. 500 ccm: 1. Parlotti (Italija). Prikolice: 1. Wegener — Heinrichs (Z. Nemčija). Jugoslovanska dvojica Černjavič — Ružič je imela dva kroga zaostanka za zmagovalcema. NOGOMET V okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal je včeraj Torino presenetljivo premagal enajsterico Milana z izidom 1:0. Napoli in Fiorentina pa sta igrali neodločeno 1:1. V sredo bo Milan igral doma proti Napoliju, medtem ko bo Fiorentina sprejela v goste Torino. ATLETIKA NOGOMET -________________________ It! n oz. 'a svidenje čez nekaj dni. seveda, da bi se sami poglobili) Od ostalih tekem ni bilo kaj pričakovati. Piacenza in Legnano sta si 1. — 1. Top Hanover 2. Lady Gar 2. — 1. Joris 2. Aloavi 3. — l. Vivaldo Da Rio 2. Breuil 4. — 1. Acciaio 2. Evania 5. — 1. Angie 2. Pepito 6 — 1. Garvin 2. Oak Ridge KVOTE 12 — 2.600.788 lir 11 - 162.549 lir 10 - 16.103 lir CELJE, 31. — Ljubljanska Olim pija med moškimi in celjski Kla-divar med ženskama sta osvojila atletski pokal Slovenije 1971. V okviru tega tekmovanja .je Baboškova dosegla nov slovenski rekord v skoku v višino z znamko 182 cm, l1-rankarjeva pa je dosegla nov rekord SRS na 800 m s časom 2'12”2. Jutri v Bazovici tekmovanje najmlajših Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira JUTRI, 2. junija (praznik) na zemljišču v Bazovici (poleg nogometnega igrišča) Mladinsko tekmovanje SPDT KOŠA UKA V TREH PRVENSTVENIH LIGAH Naše ekipe jutri zopet na igriščih «Prima divisione« Servolana — Bor 54:33 (27:17) SERVOLANA: Weiss 8, Berton-celli 6, Marconi, Pittana 21, Brat-ti 2, Srebrnik 2, Zini, Cadel (k), Pugliese 6, Crisma 9. BOR: Kafol (k) 7, štokelj, Za-vadlal 2, Stojan Hrvatič 4, Šare, Rajmund Kralj 5, Valter Hrvatič 3, Martin Kralj 11. SODNIKA: Persoglia in Strissia (Trst). PROSTI METI: Servolana 12:26, Boa- 7:16. V prvenstvu »prima divisione* so borovci po predvidevanju izgubili tekmo s Servolano. Srečanje bi moralo biti v Skednju, a so zaradi dežja igrali kasneje v telovadnici v Ul. della Valle. Takoj naj omenimo, da je izid za »plave* prehud, kajti naši košarkarji so bili dober del tekme enakovredni. Žal, pa so proti koncu močno popustili, kar je bilo zanje usodno. Izkušeni Škedenjci so to seveda izkoristili in so zmagali s kar 21 točkami razlike. Pri Boru je bil najboljši Sto,jan Hrvatič, pri Servolani pa so vsi pokazali dobro tehniko in dokajšnjo mero izkušenosti * * * Jutri bodo »plavi* zopet zaposleni. Ob 9. uri bodo igrali proti Ferro-viariu, na igrišču v Miramarskem drevoredu. Nedeljski izidi Italsider — Ferroviario Tricolore — Lloyd Servolana — Bor Počitek: Libertas Ts 96:29 38:39 54:33 LESTVICA Italsider Lloyd Adriat. Servolana Tricolore Bor Libertas Ts Ferroviario 8 7 8 7 8 6 9 4 392 1 624 1 582 367 2 443 376 5 423 421 6 381 471 6 314 549 8 334 581 Nedeljski izidi Bor — Italsider Lloyd — Polet Ricreatori — Don Bosco n.o. 90:61 61:45 Jutrišnje kolo 1 | za OSNOVNOŠOLSKE EKIPE X j za POKAL 1., 2. in 3. razreda. 2 I Tekmovanja bodo sledeča: 1 1. Športno tekmovanje v urno- 1 sti in spretnosti. 2 | 2. Risarski ex-tempore (določen model). 3. Vprašanja splošne izobrazbe (zemljepisno planinske vsebine). Vpisovanje pred pričektom tekmovanja od 8. ure do 8.30. Tekmovanje se prične točno ob 9 uri. Tako danes na cilju: 1. Marino Basso, ki je prevozil 199 km dolgo progo v času 4.5117'’ s poprečno hitrostjo 41,197 km na uro. 2. Sercu Patrick z istim časom 3. Van Clooster Noel 4. Van Vlierberghe Albert 5. Sgarbozza Luigi 6. Pettersson 7. Zandegu 8. Tosello 9. Simonetti 10. Boifava SESTOLA, 30. — Španec Fuente je osvojil deseto etapo kolesarske dirke po Italiji. Današnja proga je bila zelo naporna in vzponi so si neprestano sledili. »Asi* so tudi tokrat razočarali. Po začetnih napadih so vrgli puško v koruzo in so vsi skupaj mirno vozili proti cilju. Tako je prvi privozil na cilj Fuente, ki je tako dosegel svojo prvo zmago. Etapna lestvica: 1. Fuente, ki je prevozil 123 km dolgo progo v času 3.3818” s poprečno hitrostjo 33,860 km na uro. 2. Farisato 3” zaostanka 3. E. Petterson 17" 4. Pecchielan 18" 5. Cavalcanti 28” 6. Uribezubia 31” 7. Giuliani 43” 8. Gandarios 52” 9. Houbrechts 59” 10. Swerts 1’08” itd. Po deseti in enajsti etapi je skupna lestvica sledeča: 1. Michelotto v času 56.39’08" 2. Moser 215” 3. Paolini 4’55" 4. Colombo 5'33” 5. Pettersson 6’20" 6. Van Sprinte) 818” 7. Galdos 8’58” 8. Houbrechts 8'59” 9. Schiavon 9'29” 10. Wagtmans 9’47” iiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiai||l|||n,rrv„|, „|IIM, ninimiiiiiiii .. iiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiimiiiiiitiiiH KOLESARSTVO LJUBLJANA, 31. — S ciljem na ljubljanskem gradu se je ,v soboto končala; peta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria. Zmagal je Bilič med posamezniki ter italijanska eki Pa Vittorio; Veneto....Jugoslovan je osvojil dirko z zmago v zadnji etapi, ko je bil za sekundo boljši od Avstrijca Denka, s katerim je do zadnje dirke delil prvo mesto. Prireditev je bila na zelo visoki ravni, ker so se udeležili tekmovanja najboljši amaterski kolesarji treh obmejnih držav. Jugoslovanski uspeh na tej dirki sta dopolnila še Bricelj in Leček, ki sta osvojila gorsko nagrado, o ziroma nagrado letečih ciljev. KONČNA LESTVICA POSAMEZNIKOV 1. Bilič 2. Denk z zamudo 1” 3. Baldasso 1’23” 4. Bernardis 1’33" 5. Vidmar 1*37" 6. Peccolo 1'54" EKIPNA LESTVICA 1. Vittorio Veneto 2 Frnnceschini 3. Sioorex 4. Filcas 5. Padovani Libertas Ts — Servolana Ferroviario — Bor (9.00) Italsider — Lloyd Počitek: Tri colore Prvenstvo naraščajnikov Bor — Italsider n.o. V nedeljo zaradi naliva niso odi- grali prvenstvene tekme med naraščajniki Bora in Italsidra, ki bi marala biti na sporedu v nedeljo, na igrišču «1. maj*. To tekmo bodo odigrali v četrtek, 3. junija, ob 19.30 * • * Lloyd Adriat. — Polet 90:61 (46:34) POLET: Sosič (k) 24, Daneu 8, Jugovič 10, Guštin 2, Dolenc, Gantar 10, Kraus, Starc 7. PROSTI METI: 5:8. Poletovci so v nedeljo igrali proti Lloydu Adriaticu, to je proti favoritu tega prvenstva. Kljub temu pa so se že od vseva začetka zagrizeno vrgli v borbo in so takoj spravili v težave domačine, ki so branili v »pressingu*. Ta obramba je bila za lloydovce neuspešna, kajti Adrijan Sosič je bil za svojega neposrednega branilca neustavljiv in je v 15. minutah dosegel kar 16 točk. Bil je to njegov pravi «snow», saj je prisilil domačine, da so se v obrambi zvrstili v cono, da so 1-hko zaustavili razigranega Openca. Ko pa je začelo domačinom iti od rok, je postalo za naše predstavnike vse težje. Lloyd je nizal koš za košem in je zmagal z visoko razliko. Vse poletovce je treba pohvaliti za požrtvovalnost. In še posebno Adrijana Sosiča, ki postaja iz dneva v dan večji up naše «mlade» košarke. * * * Tudi v prvenstvu naraščajnikov bosta obe naši ekipi zaposleni že jutri. Borovci bodo ob 8. uri igrali v telovadnici v Ul. della Valle proti Ricreatorijem. Poletovci pa bodo igrali na igrišču D n Bosca ob 10.30. Prvenstvo naraščajnic Ricreatori — Polet 29:25 (13:12) POLET: Irene Sosič (k) 2, Vesna Taučer 6, Rosana Sosič 5, Malalan 9, Fučka, Knez, Kraus, Hrovatin. PROSTI METI: 3:14. Poletove košarkarice so v nedeljo v neposrednem srečanju za zadnje mesto zgubile tekmo proti Ricreatorijem. Naše predstavnice so tokrat igrale povsem nepovezano in so bile poleg tega tudi statične, kar je seveda olajšalo nalogo nasprotnic, da so skozi vso tekmo vodile in so nato tudi zmagale. Najboljša v Poletovih vrstah je bila Malalanova. * * * Poletovke bodo zopet zaposlene jutri. Ob 10. uri bodo v Miljah igrale proti Interclubu. Nedeljski izidi Ricreatori — Polet 29:25 Calza Bloch — CMM 64:48 Interclub — Saba n.o. LESTVICA CMM 5 4 1 253 184 8 Calza Bloch 5 3 2 301 164 6 SABA 4 3 1 161 125 6 Interclub 4 2 2 139 156 4 Ricreatori 5 2 3 134 224 4 Polet 5 0 5 118 253 0 Jutrišnje kolo (2. junija) LESTVICA Lloyd Adriat. 5 4 1 380 258 8 Ricreatori 5 4 1 329 213 8 Don Bosco 5 3 2 250 250 6 Italsider 4 2 2 202 224 4 Polet 5 1 4 223 321 2 Bor 4 0 4 157 272 0 Jutrišnje kolo (2. junija) Lloyd — Italsider Ricreatori — Bor (8.00) Don Bosco — Polet (10.30) Nfl TURNIRJU MLADIH NOGOMETNIH EKIP V KOPRU Slovenija tretja V soboto in nedeljo je bil v koprskih obalnih mestih tradicionalni nogometni turnir za pokal prijateljstva med narodi. Nastopile so mlade amaterske reprezentance Furlanije — Julijske krajine, Koroške, južne Nemčije in Slovenije. V predtekmovanju je Koroška premagala Slovenijo z 2:0, južna Nemčija pa Furlanijo — Julijsko krajino prav tako z 2:0. Medtem ko je bila zmaga Koroške povsem zaslužena, pa lahko Nemcem očitamo dokaj grobo igro. V boju za tretje in četrto mesto sta se pomerili Slovenija in Furlanija — Julijska krajina. Tekma se je v rednem času končala neodločeno 1:1. Slovenci so imeli več od igre, vendar so bili dokaj nespretni pred nasprotnikovimi vrati. V dveh podaljških so bili gostje kondicijsko boljši in so zasluženo dosegli še en zadetek. Tako so zmagali z 2:1. Tudi srečanje za prvo mesto se je končalo v rednem času neodločeno 0:0. Nemci so bili v začetku boljši, vendar niso mogli prebiti požrtvovalne obrambe Koroščev. Ker se tudi v obeh podaljških rezultat ni spremenil, so streljali enajstmetrovke Tu so bili Korošci zaneslji vejši in so tako zmagali s 3:1. Zaradi deževnega vremena je bil obisk nekoliko slabši, kot so pričakovali organizatorji. NAMIINI TENIS ZADAR, 31. — Madžar Jonyer je osvojil namiznoteniški turnir v Zadru. Ta pingpongaš je premagal vse svoje nasprotnike, med katerimi je bil tudi svetovni prvak Šved Bengston. Na odlično drugo mesto se je uvrstil jugoslovanski predstavnik Stipančič. To tekmovanje je bilo na zelo visoki tehnični ravni, ker so se ga udeležili najboljši evropski igralci. Nekoliko je razočaral Korpa, ki je nekajkrat zaigral vrhunsko, dugič pa je zagrešil prav začetniške napake. KOŠARKA ANKARA, 31. - Jugoslovanska košarkarska reprezentanca se je z lahkoto uvrstila v finalni turnir evropskega prvenstva v košarki. Svetovni prvaki sp odpravili vse nasprotnike z visoko razliko v koših Tudi Turčija si je z zmago nad Finsko zagotovila vstop v finale K uspehu domačinov pa so v preceiš- n.ti meri pripomogli tudi sodniki! # ¥ * SAO PAULO, 31. — Košarkarice Sovjetske zveze so v odločilni tekmi na svetovnem prvenstvu pre magale Brazilijo z 81:49 in so tako osvojile naslov svetovnih prvakinj. Končna lestvica: 1. SZ 12 točk. 2. ČSSR 8; 3. Brazilija 8; 4. J. Ko reja 6; 5. Japonska 4; 6. Francija 2 in 7. Kuba 2. MINIBASKET Na igrišču v Dijaškem domu bo jutri zjutraj ob 10. uri tekma v minibasketu med ekipama Dom A in Dom B. če bo slabo vreme bo tekma v telovadnici realne gimna zije na Trgu Julia. Interclub — Polet (10.00) Calza Bloch — Ricreatori SABA - C MM iiiiiiittiiMiiiimim.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Izidi: Bor Crvena zvezda 2:4 Olimpija - Željezmčar 1:3 Crvenka Dinamo 2:6 Maribor - OFK Beograd 2 2 Čelik Radnički (K) 2:0 Radnički - Vojvodina 1:0 Sarajevo - Sloboda 0:1 Hajduk - Rorac 5:1 Partizan - Velpž 3:0 Lestvica: Hajduk 29 14 12 3 47:25 40 Dinamo 29 15 8 6 46:24 38 Partizan 29 14 9 6 38:22 37 Željezničar 29 15 7 7 48:31 37 C. Zvezda 29 12 7 10 55:40 31 Čelik 29 12 7 10 28:25 31 Olimpija 29 10 10 9 37:24 30 OFK Beograd 29 12 6 11 47:34 30 Velež 29 12 6 11 43:41 30 Radnički (N) 29 10 7 12 30 35 ?7 Sloboda 29 8 11 10 19:26 27 Saraievo 29 9 8 12 37:41 26 Maribor 29 8 10 11 30:37 26 Voivodina 29 8 9 12 31:32 25 Bor 29 8 7 14 37:55 23 Borac 29 6 10 13 37:61 22 Radnički (K) 29 6 10 13 22:45 22 Crvenka 29 7 6 16 25:47 20 Prihodnje kolo: Vojvodina Bor, Zvezda - Hajduk, Borac Partizan, Velež . Olimpija, Željezničar čplik. Radnički (K) -Sarajevo. Sloboda Maribor. Dinamo Radnički (N). OFK Beograd -Crvenka 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Rovinj - Trešnjevka 2:2 Rudar - Split 4:1 Šibenik - Karlovac 6:1 Varteks Orijent 2:2 Zg. piavi - Železničar 2:0 Jedinstvo - Mura 2:0 Riieka - Ljubljana preloženo Rijeka 27 20 3 4 61:13 43 Rudar 28 20 3 5 44:18 43 Zagreb 28 19 4 5 61:24 42 šibenk 28 16 7 5 46:26 37 Varteks 28 13 5 11 45:28 31 I 'i'hljana 28 11 8 9 37:28 30 Spi it 28 8 10 10 38:37 26 Orijent 28 8 10 10 33:35 26 Karlovac 29 9 8 12 32:50 26 Železničar 28 9 7 12 31:42 25 Jedinstvo 28 7 8 13 31:44 22 Trešnjevka 28 9 5 14 22:43 21 Mura 28 6 9 13 25:42 21 Zg. plavi 29 8 5 16 30:54 21 Metalac 28 5 8 15 23:55 18 Rovinj 28 5 7 15 21:45 17 Prihodnje kolo: Metalac Trešnjevka, Rovinj -Split, Rudar - Karlovac, Šibenik -Železničar, Rijeka - Orijent, Var-teks - Mura, Jedinstvo - Zagreb. Upam, da nas ne boste raz- sim^Pajmo,)) je odvrnil Valjhun in se obrnil tja, kjer je br0U1 gore na vzhodu. Zvrstili so se v kolono, zavili v osvetljen >r' v bleščavo žarometov iz bunkerjev, in utonili v temo ^®ga mesta. lov D0 zadnjih mestnih utrdb jih je spremila patrola gorskih to ev. ki se je namesto njih legitimirala pri stražah. Takoj ko ‘arnrle luči mesta, so bili na bojnem ozemlju lllj^ so po cesti ob narasli kalni reki, z orožjem v rokah, tlt budnega ne bi bilo, če bi tudi sovražnik izrabil vreme in ^•1 napasti mesto. ko|QP° dobri uri hoda so zavili čez lesen most in preiskali Z' ki jih je skozi precej dolgo, strmo in temno grapo, to^ so si morali svetiti z baterijami, pripeljal v visokorasel CjJ1 na pobočju. Premagali so občutke nelagodja in se po-. Spenjali. )ot ValJhun je razmišljal, v kakšni zvezi je gestapovski ma-* družino gospe Bergel, čemu je zaščitil Melito, o kateri ^lio delovala v skojevski organizaciji, in čemu hoče dobiti ■če je njegova agentka? il£0zj 8 Padal čedalje gosteje in mokrota Je pronicala obleko. Valjhunove misli pa so se zmedeno vrtinčile t v r megle med visokimi debli. Ni razumel igre. Tuhtal je, j« dj misli so se mu razblinile v noč. čeprav ga je Ana užalila, jo r* mogel pozabiti in ni je imel še za izgubljeno. Tudi če U^€l’ 1® temu nadutemu Nemcu ne bo izročil. V njego-Prežečem glasu je bil zaslutil, da mu Je do nje mnogo ‘kot zahtevajo koristi nemške države. se ta podvig razplete kakorkoli — vedel je, da je v mreži, lz katere za sedaj ni nobenega izhoda. Vse Zvija drugače, kot si je zamišljal. In ta prekleti gozd, bi ne konca ne kraja, ko da ne bi že hodil tod... že bi morali priti do domačije, kjer bi povprašali za . partizanskih enot in prebili noč. ^ se bolj pogosto so morali počivati. Najprej so se pridu-^jegovi, potem pa je potrpljenje minilo tudi oba Nemca. Ko le ni balo obljubljenega zavetja, sta začela preklinjati in groziti Valjhunu, češ da jih je zapeljal. Sredi noči je tudi Valjhun priznal, da so zašli ln da prav nič ne ve, kje so. Kot preplašene izgubljene ovce so se strnili okoli njega in. skupaj preudarjali, kaj naj ukrenejo. Zedinili so se, da pojdejo naprej, do prvega zavetja, ker jih bo sicer ugonobila mrzla in zavratna noč. Vrniti se niso hoteli, ker bi lahko še bolj zašli. Proti jutru so bili izčrpam do skrajnosti in premočeni do kože. Gozda pa še ni bilo konec. Zato so si izbrali skupino strnjenih dreves, kjer sta Nemca postavila šotor. Pasji dreser je nato nalomil vej in zakuril, čeprav je bilo to proti vsem pravilom konspiracije. Čepela so okoli plamena, si greli otrple roke m si podajali čutarico ruma. Valjhun je otopelo strmel med drevje ln se spominjal materinih besed, naj pusti Ano. Ne zato, ker ne izhaja iz njim enakovredne družine, temveč zato, ker Je takšne vrste ženska, ki prinaša moškim nesrečo in ponižanje. Če ne bi bilo nje, bi bil sedaj v mestu, ne bi ga preganjal ta nori major. Ta je v njegovi zavesti nekakšen fantom, ki preži nanj, dokler ga ne bo ugonobil. Kaj, če bi ga prehitel? Da, ta misel je odrešujoča. Proti jutru je nehalo snežiti. Rahla svetloba Je preplavila greben, kjer so med divje razmetanim škrapljastim skalovjem rasle stare, razvejane bukve, pomešane z redkimi smrekami. Veter je trgal cunjaste megle in nagibal vrhove smrek. Z drevja se je usipal sneg po položajih čete komandirja Orlova. Primož, Vojko in Ana so spali skupaj v mitralješkem gnezdu pod košato smreko. Že nekaj dni so pričakovali nemški napad, zato je vsa brigada spala v gozdu pod milim nebom. V zavetja so nanosili smrekovih vejic ter se pokrivali s šotorskimi krili in koci. Na spečo trojko v mitralješkem gnezdu se Je usul moker sneg — votlo je zagrmelo. Ana, ki so ji v zadnjih dneh popu- stih živci, je preplašeno kriknila in se dvignila. Takoj za njo sta pokukala izpod snežne odeje Primož in Vojko. Mela sta si zaspane oči. Vsi trije so se začudeno spogledali, če naj verjamejo očem ali pa se jim morda sanja. Med drevjem Je motovilil četni dežurni s pomočnikom ln brskal s palico po kupih snega, ki so pokrivali borce. Prebujajočo se četo je spremljalo tiho preklinjanje in Jezno rentačenje. Začudeni nad belino, ki je ščemela v očeh, so se dvigali iz zavesti, stresali s sebe sneg in si razmigavali otrple ude. «0 ti prekleti narobe svet, ali se bo pričela zima zdaj, ko je že pomlad?« se je Jezil Primož in že postavljal Šarca na borbeno mesto. «Ali se ml je zdelo čudno, ko nam je bilo ponoči tako toplo, čeprav nas je prej vsako noč zeblo!« je modroval Vojko. Dekle pa je potožilo: «Toplo je bilo, toplo, a tako presneto trdo, da čutim sleherno vejico na telesu in sem vsa otrpla od ležanja.« «Z nama boš šla,« je dejal Primož. «V bojno patrolo, da sl pregibi jemo preležane ude. Danes poj demo tako daleč, da se bomo po dolgem času najedli ln pozabili na Nandetov redki resasti močnik in neslano krompirjevko.« «Z vama grem, kamorkoli. Toda kaj bo, če medtem prt dejo pome?« Primož se je za hip zastrmel v njen bledi obraz in temne kolobarje pod očmi. Tudi sam je že nekaj dni prav nerazpoložen pričakoval patrolo divizijskih obveščevalcev, ki jih je bil napovedal Orlov. Ko so Nemci s topniškim ognjem zažgali položaje na sedlu in napadli z obeh bokov, se je četa le s težavo izvlekla lz klešč in se umaknila maščevalnemu udaru. Sedlo so pustili prazno. Brigadnd štab jih Je poslal v sestav zaščite divizijskega štaba, ki je vodil akcije napadajočih brigad. Razpotegnjeni so bili po komaj zaznavnem grebenu lahno valovitega sveta, na planoti, porasli s širnimi gozdovi, ld so se vlekli do roba nad Vipavsko dolino. Gozd je bd-l preprečen z redkimi cestami, priključenimi na italijansko vojno komunikacijo, ki bi Jo Nemci radi znova osvojili in kontrolirali. Ob teh žilah je bilo nekaj vasi, samotnih zaselkov in Rifri».ih domačij, ki so jih obiskovale patrulje. Nekaj dna Je bilo na njihovih položajih čisto mimo, le na desnem krilu divizijskega razporeda je strahovito grmelo. Zato so se skušah zavarovati zlasti pred presenečenjem s te strani. «Ne misli samo na to ln ne boj se, saj imamo v vodstvu pametne in prizanesljive ljudi,« jo je potolažil Primož. ((Prepričan sem, da te Perne ne bo dal ubiti.« Toda še sam ni kaj dosti verjel svojim besedam. Vse te dni je bil razdvojen, nesrečen in mrk, in z nikomer razen s Travnikarjem in Vojkom ni govoril o dekletu. Orlov je bil najprej zahteval, da dekle razorožijo in za-strazijo, pa se Je komisar Pajk uprl. Poveril jo je Vojku ta Travnikarju, da sta pazila nanjo, in ostala je pri Primožu, kot se ne bi bilo nič zgodilo. Tudi drugi — vsaj starejši partizani — niso spremenili do nje odnosa. Le bolj zvedavo, z začudenjem in pomilovanjem so Jo opazovali. ((Primož, le zakaj čakajo? Znorela bom od negotovosti« mu je dejala nekajkrat na dan. ((Pošljite me že nekam! Tako težko prenašam Orlove poglede - rad bi me ubil, ne more skriti sovraštva in prezira. Bojim se ga, Primož « «Ne želi si jih. Kadar bodo prišli, bodo prezgodaj.« Težko Je bilo Primožu, da je ni znal drugače potolažiti Tako nebogljena in vsa krhka je bila, tako brez volje do življenja. Vidno Je hirala od strahu pred neznanim Takrat JI je bil Orlov dejal v obraz, da je zaigrala glavo. In če bi bil on na njenem mestu, da bl sl ne želel drugega kakor hiter konec. Revolucija da ni sentimentalna niti do svojih ljudi, kaj šele do nasprotnikov. Tudi oni niso do partizanov. Tega bi se bila morala zavedati, še preden Je prišla med partizane. Toda Imela Jih Je za primitivce, seveda. Nekaj upanja pa JI je vrnil Pajk, ko je ustavil Orlov«, naj je ne straši in naj Jo pusti, saj Ji bodo sodili tisti, ki so za to poklicani. . (Nadaljevanje sledi J Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 1. junija 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS. Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400. osmrtnice iri sožalia 200 lir. «Mali °98 j 50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubblicitž lian* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaie In tiska ZT1 • ^ ZDA IZKORISTILE ZADNJO PRILOŽNOST Mariner 9 na poti proti Rdečemu planetu Mariner bo potoval pet mesecev in pol CAPE KENNEDY, 31. - Američani so izkoristili zadnjo priložnost, ki se jim je ponudila, da skušajo dohiteti Sovjete v tekmi za osvojitev Marsa. Sinoči so namreč poslali v vesolje vesoljsko sondo mariner 9, ki bo potovala do 14. novembra, potem pa se bo vrinila v krožni tir okoli Rdečega planeta, kjer bo prebila približno šest mesecev. Ta dolga doba je potrebna zato, da ne bi kak mikroorganizem z Zemlje prišel na Mars in okužil ali pokvaril ekološko razmerje na tem planetu. Raketa, s katero so poslali marinerja v vesolje, je bila atlas centauri, enaka tisti, ki bi morala ponesti v vesolje marinerja 8, ki pa se je kot znano 8. maja raztreščil na Zemlji nekaj minut po izstrelitvi. Mariner 9 je do sedaj prepotoval 224.000 km od skupno 464 milijonov, ki jih bo moral preleteti, da se bo vrinil v tir okoli Marsa. Zakaj je zadnje čase toliko zanimanja za polete na Mars? Sedanji vzajemni položaj Zemlje in Rdečega planeta je za te polete posebno ugoden. Ta ugoden položaj pa se je prenehal z nočjo med nedeljo in ponedeljkom. ZDA so torej izkoristile prav zadnjo priložnost, da so se vrinile v tekmo za osvojitev Marsa, v kateri so Sovjeti bili v odločno močnejšem položaju. Sovjetska zveza je kot znano prav te dni izstrelila kar dve ladji, marš 2 in marš 3, ki tehtata vsaka po 4.650 kilogramov, ki nadaljujeta svojo pot proti Marsu brez posebnih zapletljajev. Prva ima sedaj približno tri milijone kilometrov prednosti pred drugo, saj so jo izstrelili deset dni prej. Mariner 9 ima med svojimi nalogami tudi tisto, da pripomore k na-risanju prvega Marsovega zemljevida. Karabinjerji zapustili otok Filicudi FILICUDI, 31. - Na Filicudih, ki so jih domačini zapustili, je vse mimo. Z otoka je odšla tudi skupina dvesto karabinjerjev in policajev, ki so prišli na otok, ko so otočani sklenili, da ne bodo dovolili domnevnim poglavarjem mafije, da se izkrcajo na njihovem otoku. Tako je sedaj na Filicudih ostalo samo 12 karabinjerjev, kolikor jih šteje posadka postaje ter marešalo in poročnik. Liparski' župan dr. Francesco Vi-tale se je udeležil skupno z nekaterimi poslanci skupščine, na kateri so poudarili še enkrat absolutno nujnost, da oblasti prekličejo ukrep, ki škodi predvsem gospodarstvu Eolskih otokov, ki so vsi prizadeti s prihodom nezaželenih gostov. Na skupščini je bil prisoten tudi poslanec DC Gullotti, ki je zagotovil, da bo posredoval pri ministru za pravosodje, da bi čimprej preklical u-krep. Indijski ukrepi za begunec iz Pakistana NEW DELHI. 31. — Število beguncev, ki iz vzhodnega Pakistana prihajajo v Indijo, je v zadnjih dneh preseglo štiri milijone, število beguncev pa se iz dneva v dan veča. Uradno je to izjavil indijski minister Hadilkar, ki je dodal, da se je indijska vlada odločila, da bo begunce preselila v notranjost dežele, da bi se vsi ne ustavljali ob meji, kjer je prenaseljenost že občutna. V notranjosti Indije je namreč 20 begunskih taborišč, od katerih vsako lahko sprejme približno 50 tisoč oseb. Doslej so pakistanske begunce lahko naseljevali v 400 taboriščih, ki so bila postavljena ob indijsko pakistanski meji. Zaradi neugodnih življenjskih pogojev in prenaseljenosti pa je 300 oseb umrlo zaradi e-pidemije kolere in gastroenteritisa. Minister je tudi izjavil, da bo za lahko nudili Povratek ameriških znanstvenikov iz LR Kitajske NEW YORK, 31. - Po svojem povratku iz Ljudske republike Kitajske sta se oba ameriška znanstvenika, Arthur Galston, izvedenec v rastlinski fiziologiji ter Ethan Signer, izvedenec v genetiki bakterij, izrazila zelo pohvalno o znanstveni raziskavi v tisti azijski državi. Dejstvo, ki je najbolj prizadelo oba znanstvenika je tesna povezava med sleherno, tudi najbolj abstrakt no raziskavo ter med različnimi tipi ročne dejavnosti. Ljudje, ki so za posleni v izključno ročnem delu pridejo večkrat v stik s čisto inte lektualno dejavnostjo. Tako Galston kot Signer sta ostala presenečena nad velikanskim napredkom, ki ga je videti na vseh področjih znanstvene raziskave v LR Kitajski. Do velikih sprememb je prišlo tudi v vseučiliščnem študiju. Po mnenju obeh znanstvenikov ne bo prišlo do diplomatskih stikov med LR Kitajsko in ZDA, vse dokler bo obstajala reakcionarna vlada Čangkajška ter sedmo ameriško ladjevje v formoški ožini. Včeraj so ugrabitelji izpustili na svobodo britanskega častnega konzula v argentinskem mestu Rosario Stanleya Sylvesterja, ki ga vidimo na sliki takoj po osvoboditvi, z ženo. Ugrabiteljem so morali izplačati 250 tisoč pezov, kar je približno 40 milijonov Ur in jestvine ter odeje za prebivalce mestne četrti «ViUas Miserias« iz Rosaria li in hi iii mil iiiiiiiiiiiiii n umu im mili m iniimiiiiimiiiii Milin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iimiii iiiiui im ii iiiii i Hlinili iiiniii Hlinil iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiHiiiiiiiiiimiinim DVA MESECA PO ZAČETKU BRUHANJA Lava z Etne ogroža vodovod na področju prizadetih vasi Vedno več radovednežev, ki prihajajo gledat razdejanje razbeljene reke to, da bi beguncem . M | večjo pomoč, potrebnih približno 1800 I nišnico v Giarre, kjer so mu zdrav _' 1. u A . m. ■. i-, n t1rt1\ft,w iebn/fo /Im r CATANIA, 31. - Etna se še ni pomirila in po mnenju vulkanologov bo sedanje bruhanje trajalo še nekaj tednov. V veliki nevarnosti so vodovodne cevi, ki prinašajo pitno vodo vasi SanCAlfio. Domačini so prekrili cevi z azbestnimi ploščami, vprašanje pa je če bodo zdržale pritisk razbeljene lave. Na vsak način so oblasti zagotovile redno oskrbo z vodo, ki naj bi jo privažali s cisternami. Lava je trenutno oddaljena 200 m od cevi. Življenje v SanfAlfiu in v Fomaz-zu se medtem nadaljuje brez posebnih zapletljajev. Ljudje so se že nekoliko navadili na misel, da jim lava lahko podere streho v zelo kratkem času. Vedno več pa je radovednežev, ki prihajajo ne samo iz drugih predelov Sicilije temveč tudi s kontinenta. Radovednost je včeraj drago stala 11-letnega Maria D’Antonia, ki je gledal razdejanje, ki ga je povzročila lava z nekega mostu. Pritisk množice pa je bil takšen, da je fant, ki je prišel iz Catanie z družino, zgubil ravnotežje in strmoglavil osem metrov globoko. Takoj so ga prepeljali v bol- milijonov rupij. NEAPELJ, 31. — Policija in karabinjerji iščejo v Kampaniji 15-lebno dijakinjo Silvano de Simone, o kateri so zadnje vesti pravile, da se je oddaljila z nekim mladim ciganom. Dekle je stanovalo v kraju Castellammare di Stabia, vendar so se raziskave razširile tudi na druge kraje Kampanije, ker je imel oigan avtomobil, in prikolico. Karabinjerji so izvedeli, da v soboto Nasmeh skozi zaveso svetlih las: kdo bi se ne odzval mladostnemu klicu pomladi, ki je obenem klic mladosti in lepote? ......................................................................................... dekle ni prišlo v šolo in se je mudilo pri karavani ciganov. Zdi se, da se je mladoletnica zaljubila v mladeniča, s katerim je zbežala. niki ugotovili zlom lobanjskega dna in verjetne notranje poškodbe ter ga obdržali s pridržano prognozo. Njegovo stanje je dokaj resno. Kot smo že dejali je problem vode, poleg razbeljene lave, najbolj pereč na ogroženem področju. Lavin rokav, ki teče po strugi reke Cava-grande ogroža od blizu vodovod, ki oskrbuje z vodo področja Zaffera-ne, Sant’Alfia, Mila, Santa Verine in Giarre. Tem področjem grozi namreč huda suša, ki bo vsekakor uničila tisto, kar je lava pustila. Okoli vodovodne postaje so zgradili pet metrov visok zid iz cementa in azbesta, kot so to naredili za vo- ž v//////* V/////A /////////, TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Alpert; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.20 Zbor Jacobus Gallus; 19.40 Glasbeni bestsellerji; 20.00 Šport; 20.35 Honneger: Devica orleanska na grmadi; 21.50 pogled za kulise; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.35 Znanstvena oddaja. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro Jutro; 8.10 Ju-tranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Glasba; 11.30 Plošče; 12.00, 12.40, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zborovska glasba; 15.00 Naši pevci; 16.00 Spored RL; 16.30 Vstaja v mojem kraju; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.30 Melodije za vsakogar; 19.15 Klasična glasba; 19.45 Ritmi za mlade; 20.30 Spored RL; 23.20 Glasbeni koktajl; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00, 23.20 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi ln jaz; 12.31 Federi- TOREK, 1. JUNIJA 1971 co Itd. Itd.; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 19.00 Plošče; 19.30 Poje M. Mathieu; 20.20 Stravinski; 22.05 Glasbena fantazija. II. PROGRAM 6.30, 7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta S. Bruni in Ofella; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 ln 12.35 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Enotni razred; 16.05 «Studlo aperton; 18.45 Spored s P. Baudom; 19.18 Giro d’Itailla; 20.10 Večerni spored; 22.00 Nogomet; 23.10 Florence Nightlngale, radijska Igra; 23.25 Zabavna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna Italijanska glasba; 1145 Baročni koncert; 12.20 Od Ci-marose do Rossinija; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Dirigira Lovro von Matačlč; 19.15 Vsa kovečemri koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi konoerti; 10.20 Paralelna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Skrčena melodrama; 13.30 A. Skrjabln; 14.15 Antologija interpretov. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.35 Trlo Lojzeta Sla ka ni »Fantje s Praprotna*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Risto Savin; odlomek iz opere «Lepa Vi- da* ; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Moj svet je glasba; 15.30 Klavir v ritmu; 15.40 Mladinska oddaja: «Na poti s kitaro*; 16.30 Glasbeni lntermezzo; 16.40 Majhen recital pianistke Hilde Horakove; 17.00 ((Vrtiljak*; 17.40 Rad Imam glasbo; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek na svidenje! 19.45 Pota sodobne medicine; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute z ansamblom Franca Flereta; 21.00 Glasbeni intermez-zo; 21.10 Radijska igra; 23.15 Anton Bruckner v komorni glasbi; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Od popevke do popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanlke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnev nlk; 17.45 TV za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport ln kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kako je na stala Italijanska republika; 22.00 Znanstvena oddaja; 23.00 Dnev nlk. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Boome rang; 22.20 Dogodivščine Simo na Templarja, TV nadaljevanka JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.25 Poročila; 9.30 Bled 71 - festival JRT; 15.45 TV v šoli; 18.45 E. Peroci’ Kaj je Nina našla?; 19.00 Risanka; 18.30 Slovenski top-pops; 20.05 Morje — primarna produkcija' 20.30 Starši in otrok; 20.40 Pet minut za boljši jezik; 21.45 Ozri se v gnevu — an gleški film. dovodne cevi pri SanfAlfiu. V prihodnjih urah pa bomo videli, če bodo te obrambe držale ali ne. Tretji problem, ki bo postal izredno pereč prihodnjo zimo je problem dežja, ki ne bo mogel odtekati po svojih navadnih, že ustaljenih poteh, se pravi po rečnih strugah, ki jih je lava zapolnila in se bo zlival po poljih in nasadih ter povzročil prav toliko, če ne še več škode kot lava. V Milanu odkrili 33 ročnih bomb MILAN, 31. — Danes je neki moški, ki je splezal na streho stavbe v Ulici Ennio, da bi postavil televizijsko anteno, opazil pod strešno opeko precejšnje število bomb, ki jih je deloma skrival časopisni papir. Takoj je splezaj s strehe in obvestil o svoji najdbi stanodajalca 79-letnega upokojenca Alfreda Ver-go, ki je za tem obvestil oblasti. Ko so policijski agenti kontrolirali najdbo, so odkrili pod časopisnim papirjem 33 ročnih bomb, od katerih so bile vse razen dveh italijanske izdelave. Bombe so bile zavite v časopisni papir iz leta 1945, kasneje so jih razpočili na samotnem kraju, istočasno pa so karabinjerji uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kdo je skril bombe. Joan Baez prekinili med nastopom PARIZ, 31. - Včeraj je med francosko televizijsko oddajo »Tele -Dimanche* prišlo do neprijetnega dogodka. Med oddajo so prikazovali nastope s »Festivala morja* v Mou-rillonu, na katerem je nastopala tudi ameriška pevka Joan Baez, ki naj bi med televizijsko oddajo za-peia štiri pesmi in med vsako prebrala svoje misli o vietnamski vojni. Ko je pevka začela kritizirati Francijo in jo imenovala fašistično državo, so jo hoteli oddaljiti, vendar se je uprla. Že takoj televizijski gledalci niso mogli več slišati njenega glasu. Ko so jo oddaljili iz televizijskega studia s pomočjo a-gentov, je odpotovala v Chateau Vallon, kjer je doživela velikanski uspeh pred 4000 osebami. Tatovi odnesli 100 milijonov lir iz zlatarne v Parizu PARIZ, 31. — Neznani tatovi so včeraj ponoči izropali pariško zlatarno v mestni četrti Madeleine. Tatovi so prišli v zlatarno skozi odprtino, ki so jo naredili v sosednji prodajalni oblek. Ker so poznali alarmni sistem, so ga izključili, za tem pa so nakradli plen za približno 100 milijonov lir. V isti zlatarni so tatovi kradli že pred kakimi dvajsetimi leti, ko so prodrli v trgovino skozi odprtino v stropu. Ta dogodek je svoj-čas navdihnil režiserja filma »Ri-fifb. ginja v neki osnovni šoli, je bila že pred dvema letoma sredi neke afere. Tedaj jo je namreč njen mož zabodel z nožem v želodec, ker je bil prepričan, da ga žena vara z nekim mladim profesionalcem iz Trapanija pri katerem je ženska delala. RIO DE JANEIRO, 31. — Dospela je vest, da je zopet začela delovati »četa smrti*, ki jo sestavljajo bivši brazilski policijski agenti, ki so sklenili, da bodo sami odločali, kaj je prav in kaj ni in da bodo sami ubijali tiste, ki so po njihovem mnenju zločinci. Zadnje dni so člani te organizacije umorili še dve o-sebi, katerih trupla je policija odkrila v predmestju Ria de Janeira. V maiu je torej »četa smrti* umorila 13 oseb; od začetka leta je bilo takih umorov 15. BUDIMPEŠTA, 31. — Sodišče v Budimpešti je obsodilo Arabce na zaporno kazen od osem do devet mesecev, ker so hoteli pretihotapiti po Madžarski 20 kg hašiša. Četverica je prihajala iz Libanona in Jordanije, aretirali pa so jo na letališču. Hašiš naj bi prodali predvsem v Zahodni Nemčiji. PARIZ, 31. — Kot smo že poročali se je 15. maja v neki dvorani v francoskem kraju Sallen nenadoma med poročno gostijo podrl pod in v nesreči je umrlo 13 oseb. Sedem oseb pa je bilo ranjenih. Tedaj so župana te občine umaknili od njegovih funkcij za mesec dni. Dogodek je imel danes še en tragičen epilog: župan si je namreč s strelom iz lovske puške vzel življenje. Rene Auvray je bil star 54 let, zapušča ženo in dva otroka. DUNAJ, 31. — V avstrijskem glavnem mestu se je izvedelo, da so ministri pred kakršnokoli odločitvijo šli na posvet k astrologu. O tem so razpravljali v ministrskem svetu, kjer so ministrom odločno prepovedali, da bi se odslej posvetovali z astrologom. O tem je poročal dunajski dnevnik «Die Presse*, ki je med drugim objavil izjavo zdravnika dr. Heinza Fidelsberger-ja, predsednika društva astrologov. TRAP ANI, 31. — Včeraj ponoči je pred stanovanjem Caterine Aba-te v Ul. DeifAssunta eksplodiral peklenski stroj, v katerem je verjetno bil naboj dinamita. Eksplozija je povzročila nekaj škode na stavbi in na okoliških hišah in precej panike. Caterina Abate, ki je slu- V Cape Townu umrla družina zaradi požara CAPE TOWN, 31. - V kraju Ottery v bližini Cape Tovvna je požar uničil stanovanjsko hišo, v nesreči je umrlo 10 članov neke družine. Gre za gospo Bell, njenih šest sinov, ki so bili stari od 15 let do 18 mesecev, njenega brata, njegovo ženo in eno leto staro hčer. Mož gospe Bell je težko ranjen. Zdi se, da je požar povzročila sveča, ki se je prevrnila in da so se plameni zelo hitro razširili. Umrl je igralec Audie Murphy ROANOKE, 31. — Med iskanjem turističnega letala, na krovu katerega so bili ameriški filmski Igralec Audie Murphy in druge štiri osebe, je policija lz države Virginije v ZDA našla v Oatawbi pri Roanokeju razbitine nekega letala. Ko so se policijski agenti povzipeli v skalnati predel, so našli ob razbitinah letala pet trupel tn ugotovili, da gre za igralca in njegove prijatelje. Letalo je bilo dvomotorno in je vzletelo Iz Atlante v Mar-tinsville v Georgiji. CATANIA, 31. — V kraju Centu-ruipe pri Ennl so odkrili truplo 39-letnega Sadvatoreja Palmisclana, ki ga je neznanec ubil s sedmimi streli lz pištole. Truplo je ležalo v okraju «Pletralunga» na nekem balkonu. Palmlsclano, ki je bil policiji že znan zaradi nekaterih prestopkov, Je včeraj zvečer odšel lz svojega stanovanja v Centurupe v Palermo. Agenti menijo, da je morda prišlo do umora zaradi poravnanja računov. Prav zaradi tega so v tem smislu že začeli preiskavo. Truplo so medtem prepeljali v bolnišnico, kjer naj bi izvedli avtopsijo. Prva zdravniška preiskava je pokazala, da so bili vsaj štirje od sedmih strelov smrtni TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Na poti domov se je mali fiat zagozdil v ustavljeni avtobus Pri nesreči, ki se je pripetila konec novembra lani pri Domju, je umrl eden od treh sopotnikov - Zaradi poskusa kraje odbijača nad eno leto zapora mladi trojici Prav gotovo je bila nepazljivost eden od glavnih vzrokov za promet no nesrečo, ki je v noči med 28. in 29. novembrom lani terjala življenje komaj 28-letnega Ferruccia Pani-chellija iz Turina, ki je kot uslužbenec tovarne Grandi motori delal pri Domju. Turinčan se je peljal z malim fiatom 500, ki ga je vozil 23-letni Fausto Emer iz Taia pri Trentu in v katerem je bil njun delovni tovariš in Emerjev sovaščan 23-letni Luigi Cecatti. Trojica se je po večerji v neki kraški gostilni vračala proti Trstu, ko se je Emer nenadoma znašel pri hišni številki 38 pri Domju pred ustavljenim avtobusom podjetja SAP. Mladenič je sicer takoj pritisnil na zavore, vendar prepozno. Njegovo vozilo se je zagozdilo pod zadnji del avtobusa. V večjem vozilu je bil tedaj le šofer, 38-letni Rinaldo Turk iz Ul. del Ponticello 23/3, ki je urejeval vozovnice in čakal na avtobus iste proge, ki bi moral pripeljati iz mesta. Nenaden močan tresk ga je presenetil in vrglo ga je ob vetrobran. Na srečo se je Turk rešil brez poškodb. Nemudoma je stopil na cesto, kjer je videl grozen prizor. Ker sam ne bi mogel pomagati ranjencem, je stekel do bližnje gostilne, od koder je poklical osebje Rdečega križa in karabinjersko izvidnico. Vse tri sopotnike v malem fiatu so z vso naglico odpeljali v glavno bolnišnico, toda Panichelli je že med prevozom podlegel hudim poškodbam. Medtem ko so Emerja s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku, so Cescat-tija, kateremu so ugotovili razne zlome, premestili iz sprejemnega na ortopedski oddelek, kjer se je moral zdraviti mesec dni. Emerja so obdolžili kar treh prekrškov: nenamernega umora, vožnje v vinjenem stanju ter prenagle vožnje. Na včerajšnji razpravi pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Ligabue, tož. Borracetti, zapisničar-ka Federici) se je obtoženec zagovarjal, da je zapazil ustavljeni avtobus šele v zadnjem trenutku, pri tem pa pošteno dodal, da je bil tisti večer precej raztresen. Kljub temu, da je dobro poznal cesto in da je vedel za opozorilni znak, ki pred videva najvišjo dovoljeno hitrost 30 km/h, je imel prižgane le nizke luči (zaradi slabe vidljivosti bi moral prižgati visoke), vozil pa je s hitrostjo 50 km/h. Javni tožilec dr. Borracetti je navzlic sorazmeroma nizki predlagani kazni (8 mesecev zapora, 60 tisoč lir globe, 1 mesec pripora ter odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 2 let) bil v svojem govoru zelo oster in skušal prepričati sodnike, naj nikar ne nasedejo »prepričevalnim* besedam o neprevidnosti, raztresenosti in podobnem ter dalje, da nima nobenega pomena, če je obtoženec nekaznovan. «Takih primerov smrtnih prometnih nesreč — je dejal javni tožilec — je v tej sodni dvorani vsak dan na kupe in prav zato je dolžnost sodnikov, da ostreje nastopajo proti takim ljudem, ki nimajo spoštovanja ne do sebe ne do drugih.* Na koncu se je močno potegoval za to, naj sodniki obtožencu ne priznajo pogojnost kazni. Branilec odv. Benco je v svojem zagovoru sicer priznal obtoženčevo krivdo za nesrečo, čeprav jo je skušal opravičiti s trenutno nepazljivostjo in raztresenostjo. Za svojega klienta je predlagal najnižjo kazen. Sodniki so obsodili Emerja zaradi nenamernega umora in prenagle vož nje in brez vpisa v kazenski list na 10 mesecev zapora in 10 tisoč lir globe, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga oprostili obtožbe, da je vozil v vinjenem stanju. • • O Pred istimi sodniki so se morali zagovarjati tudi 24-letni Peter Peterlin iz Ljubljane ter 23-letni Stane Božičnik in 23-letni Anton Afran, Frank, oba iz Gabrij, ker jih je uslužbenec avtokaroserije »Zampa*, Silvio Tesan zalotil, kako so iz parkirišča podjetja hoteli odnesti odbijač nekega avtomobila. Bilo je v prvih popoldanskih urah 20. aprila letos, ko je omenjeni Te san telefoniral karabinjerjem in jih zaprosil, naj nemudoma prihitijo do podjetja »Zampa* v Ul. Fianona 2. Tu je namreč zapazil dva mladeniča, kako sta iz avta ford taunus ljubljanske registracije sumljivo zrla v parkirišče podjetja. Skupaj z last-ninom podjetja, Serenom Zampo, sta se nato odpravila v samo notranjost parkirišča, kjer sta zapazila tretjega mladeniča, kako je hotel sneti iz na pol uničenega avta ford taunus odbijač. Peterlin je na včerajšnji razpravi priznal, da se je splazil v notranjost parkirišča z namenom, da si... nabavi odbijač. Ostala dva, Božičnik in Frank pa sta povedala, da sta v avtomobilu pričakovala prijatelja, za katerega sta dobro vedela, kam je šel in zakaj. Javni tožilec je predlagal za vsakega (vsi trije so bili obtoženi po skusa tatvine) po 10 mesecev zapo- nin, Emesto Petronio, Mario P** za, Elvino Degrassi (Tovarna ^ jev), Manlio Ferro (Grandi Antonio Ramani, Renato Susan zenal in Sv. Marko), Lovero "* co (Italsider), Paolo Farem« RET), Iztok Furlan (IRET), nič Branko (Stabil. Meccanici stini), Edi Balbi (SMT), Benvenu Succi in Gratagliano Antonio t ^ vernojadranske ladjedelnice " Felszegy). ki ga je novi sindikata kovinarjev UIL spi J Prvi sklep. je pismo ostalima dvema kovin?*, skima sindikatoma FIM in (CISL in CGIL), v katerem lagajo skupen sestanek, da se pc sporazum o enotnem 0a . „j »Delati hočemo skupaj z vami v osnovi skupnega programa* pismu, s katerim predlaga ti«a UILM sestanek obema enoti« sindikalnima organizacijama. uradna branilca odv. Strudhoff in Cuccagna pa najnižjo kazen oziroma oprostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so prisodili vsakemu pogojno po 5 mesecev in 10 dni zapora ter 20 tisoč lir denarne kazni. Izvoljeno vodstvo nove kovinarske UIL Kljub žolčnim napadom CCdL se v Trstu utrjujejo pozicije novega enotnega sindikata, ki ga je priznala tudi vsedržavna UIL. Pokrajinska delavska zbornica UIL (Ul. Galattd 24) je že razdelila po tovarnah poverilnice, ki jih delavci podpisujejo, z njimi pa tudi fotokopijo pisma generalnega tajnika kovinarske UILM Giorgia Benvenu-ia, ki jo pooblašča, da povsod in kakorkoli zastopa vsedržavno UILM. Pokrajinsko sindikalno zbornico vodi trenutno koordinacijski odbor, medtem ko so člani najmočnejše strokovne organizacije — kovinarji, izvolili že svoje vodstvo. Objavljamo imena članov novega pokrajinskega vodstva sindikata kovinarjev UIL tudi zato, ker že sama sestava odbora dokazuje, da so delavci v praksi zavrnili diskriminacijo Slovencev, ki je ob prvomajski manifestaciji razburila duhove in bila neposreden povod za razkol CCdL. Pokrajinski tajnik kovinarjev bo Gianni Dellago (Italcantieri), njegov namestnik pa Luciano Lukšič (Grandi Motori), Bruno Stefani (Arzenal Sv. Marka) pa upravni tajnik. Člani odbora so še: Dario Di Chiara, Buttelli Massimo, Ladi Mi- V NEDELJO ZJUTRAJ NA REPENTABRU pred' Delo deželnih organov Deželni odbornik za zdravstvo t vet* g je včeraj sprejel d«einw predsednika združenja pohabijo in civilnih invalidov G. Dimnig' mu je prikaza nekatera odprta v sanja s tega področja in se 2a' u. lil za posege, ki jih je deželo prava doslej povzela v korist habljencev in civilnih invalido • Na sestanku je stekla tudf^. prava o »rimskih toplicah* v 1 Odbornik Devetag je v tej ^ dejal, da bo deželna uprava skusila doseči s tržiško občino ^ razum, na osnovi katerega 11 ' to v prihodnje ugodno rešili f*® vprašanje. VELIKA UDELEŽBA OTROK NA RISARSKEM EX TEMPOM Tekmovali so otroci osnovnih in srednjih šol z Repentabra, * iz Dutovelj in od Domja - Tekmovanje je oviralo slabo vr Repentabrskl župan Mihael Guštin podeljuje otrokom nagr»d' ra in 100 tisoč lir denarne kazni, I žubi zaupanje v Starše. V nedeljo zjutraj je šolski patronat priredil na Repentabru risarski ex-tempore, ki se ga je u-deležilo kar precejšnje število o-trok. Za uspeh tekmovanja so bili dani vsi pogoji, prirediteljem pa je pokvarilo delo slabo vreme, saj od jutra pa do 13. ure, ko so morali otroci oddati slike, ni niti za trenutek prenehalo deževati. Poleg otrok z Repentabra so organizatorji povabili še učence o-snovnih in nižjih srednjih šol iz Doline, od Domja, z Opčin in iz Dutovelj. Javilo se je 134 tekmovalcev, ki jih je komisija razdelila v tri skupine. V prvi skupini je tekmovalo 44 učencev prvega in drugega rareda osnovne šole, v drugi skupini 54 učencev tretjega, četrtega in petega razreda ost,ovne šole, v tretji pa 31 dijakov nižjih srednjih šol. V ločeni skupini je še tekmovalo pet otrok iz otroških vrtcev Kakor smo že omenili, je dež onemogočil redno potekanje ex-tempo-ra. Otroci se niso mogli posesti po travi in si izbrati najbolj primernih kotičkov. Prisiljeni so bili ostati v avtomobilih ali pa so se skrivali pod dežniki, kar prav gotovo ni bi lo prijetno. Prav zaradi vremena so ob mnogih tekmovalcih ostali tudi starši, ki so otrokom seveda skušali pomagati, kar bi se verjetno ne zgodilo, ko bi bilo vreme sončno Mnogi otroci so žal tudi predstavili premočene risbe, ki tih komisija ni mogla upoštevati ali vsaj pravilno oceniti. Lahko rečemo, da delo komisije ni bilo lahko. Ob prvem po filedu je komisija izločila risbe, ki so bile preveč pokvarjene, ali ’ pri katerih se je poznalo sodelovanje starsev. Resnici na ljubo moramo povedati, da takih primerov ni bilo omogo, saj se večina staršev prav dobro zaveda, da ima taka pomoč prej negativen kot pozitiven vpliv. Ce računa na pomoč, se otrok tako ne_ potrudi, kot bi se, ko bi bil prepuščen samemu sebi. V primeru, da kljub pomoči, ne doseže zaželenega uspeha, pa vsaj delijo iz- jfUf Dolgo in potrpežljivo dejo k? gv-8’ .je vodil slikar prof. Deziden ^ ra. Prvo nagrado, izven vSoepen' tegorij, je prejela deklica2 tabra Orielia Brugnera, ki srednjo šolo na Opčinah. je izvedla tehnično precej ?rLj5i!J sliko z voščenimi barvami- v ie verjetno nagradila prej 1 delo kot lepoto risbe. ^li V starostnih kategorijah uspeiii naslednji: }.)■' v prvi skupim (1. in 2. T. ®*r) \ 1. Anica Purič (Repenta**«^.* Sandi Koušca (Dutovlje). “•. gvi Škabar (Repentabor), 4. Mrjfflr kovič (Dutovlje), 5. Andrej -J' (Opčine), 6. Giovanm Cergo'). fine), 7. Mauro Marsetti (De pof* Majda Purič (Repentabor). ' pjVel Gomazelj (Dutovlje) in 'u' Calzj (Repentabor); f, v drugi skupini (J.. ,'nrS^l' osn. J.): L Paola Vona > 2. Marta Ravbar (Repen«1'',r„lA Edi Coretti (Domjo), 4. Ele« tino (Repentabor). 5. Mill^rS*,, (Mačkovlje), 6 Astrid ,nutC* (Domjo), 7. Stana BfvDarJUjri; lje), 8. Dušan Saražin LvAjne) 8. Annamaria Volturno 10. Abano Saule (Opčine). ^ j„|! V tretji skupini (mija *J{je), \ 1. Branko Ravbar (Dut° J j, n Pierangelo Marcelli (Opel", 'jvlA lessandro Goina (Opčine). Lupine (Opčine), 5. K‘ta,n„u>''Ue' (Opčine), 6. Stojan Vite« (r,Uj. S« 7. Ermanno Reatti (Opcm®'- a 5* gio Cergol (Opčine), 9- 0^ ga (Domjo) in 10. Slavko (Dutovlje). a t Zmagovalka Orielia oPr$« prejela zlato kolajno deze ejei>Z posebne nagrade pa sta p o Branko Ravbar (poka) dina) kot najboljše uvrščen jr Anica Purič (nalivno P^. (tP. »Parker* - dar repentobi^čeO ske uprave) kot najbouc ajtfSj, predstavnica občine. Ostoi^ }0 p* — bilo jdh je res Prec.e„3.l0ve in * spevale razne javne usta1 katera zasebna podjetja-Bruno 1