mpnMIV LETO Ll, št. 40 PTUJ, 8. OKTOBER 1998 CENA 120 tolarjev I So res ^'^{^ Nikomur ni in ne more biti vseeno, kje, kako in kdaj, pa tudi s čigavim denarjem bo zgrajena tolikokrat pogojevana gradnja ptujske obvozne ceste oziroma v nadaljevanju hitra povezava med Slovensko Bistrico Ptujem in Ormožem. Kot je bilo novinarskemu peresu dano vedeti, segajo prizadevan- ja za to prometno rešitev še v čase ranjke Jugoslavije, sicer pa je bil osnutek lokacijskega načrta za prestavitev Mariborske ceste, ki so jo pozneje vključili v obvoznico, izdelan leta 1992. Resnejši dogo- vori o obvoznici so bili sredi leta 1995, ko je izvedbo od direkcija Republike Slovenije za ceste prevzel DARS, na Ptuju zbrana stro- ka, kije imela v rokah škarje in platno, pa je med tremi variantami obvoznice izbrala v vseh pogledih najugodnejšo južno, obkanalsko, in predvidela začetek gradnje leta 1997, zaključek pa leto kasneje, torej letos. Za investicijo naj bi v skladu z nacionalnim programom gradnje avtocest v Sloveniji takrat porabili dobrih 5,3 milijarde to- larjev. Zaradi zapletov in dopolnitev prostorskega plana je bil začetek gradnje ptujske obvoznice prestavljen na leto 1999, do Ormoža pa naj bi bila zgrajena do leta 2002. A zadeva je (spet) na mrtvi točki, saj je kot strela z jasnega udarila odločitev arheološke stroke, ki je odločno proti predlagani trasi, saj naj bi z načrtovano južno ob- voznico na Spodnji Hajdini posegli v arheološko najbogatejši in nedotaknjen prostor. In medtem ko je v Ormožu obvoznica že zgra- jena, ko naj bi gradnjo obvoznice pričeli tudi na Pragerskem, je gradnja ptujske obvoznice oziroma odseka magistralne ceste od Hajdine do Zagrebške ceste zaradi teh - bojda nepredvidenih - zap- letov močno zavrta, če ne celo vprašljiva. Poznavalcern razmer se za takšen razplet ponuja v razmišljanje več možnosti. Če imajo arheologi res prav, potem ni alternative, ka- jti arheološke najdbe nas povsod obkrožajo, saj je bil nmski Poeto- vio bistveno večji, kot je sedanji Ptuj, rušenja obstoječih naselij pa si zaradi gradnje ceste verjetno ne moremo privoščiti. A zakaj smo za to izvedeli šele tik pred zdajci, ko naj bi bih za pričetek gradnje vse nared? Slišati je, da naj bi bili projektanti DARS-a z opozorili '* arheologov seznanjeni pravočasno. Zakaj nam je bila puščena kost za glodanje, zakaj maratonska prepričevanja in ves trud lokalnih oblasti? Sedaj, ko so projekti dodelani in deležni vladinega žegna, in kar je še pomembnejše, ko je zagotovljena tudi finančna kon- strukcija, je resna nevarnost, da zadeva pade v vodo. Mar ne diši po nečednostih, mar nekdo z onemogočanjem izgradnje ne želi de- narja, namenjenega za ptujsko obvoznico, enostavno speljati in preusmeriti v kakšen drugi pomemben slovenski projekt? Ali se mo- tim, bo pokazal čas, a močno se bo- /1 ''"iC^ jim, da vsega niso "krivi" naši vrli / f^a/lfli/ fjcf^^ predniki, Rimljani. / / PTUJ, HALOZE / ČETRTA HALOSKA KONJENICA Veselo med haloškimi griii v novonastajajočem konjeniškem centru pri ptujskih Ter- mati je bilo 1. oktobra živahno že od zgodnjih jutranjih ur. Iz vseh koncev Slovenije, Hrvaške in tudi Italije so prihajali konjeniki, predstavniki skoraj vseh slovenskih konjenic, ki so se odločili, da bodo tudi letos sodelovali na četrti haloški konjenici. Med njimi je bil letos prvič tudi Sirijec, ki živi v Mariboru. Svoj krst je na doživel konj Apaluzo, ki prihaja iz Amerike, iz Italije pa ga je uvozil Zvonko Križaj, lastnik Tre- king konjeniškega kluba iz Ptuja, ki je v Sloveniji znan kot organizator Miklavževe konjenice (zadnje konjenice v letu), na kateri sodelujejo tudi vprežni vozovi. Na startu jih je bilo 1. oktobra več kot 50 konjenikov, blizu dva- jset pa se jih je pridružilo med potjo. Če bi bilo vreme lepo, bi jih bilo zagotovo še več. Prvič le- tos med udeleženci ni bilo konje- nikov uprave za javne varnosti. Da si konjenica pridobiva vedno nove občudovalce, je pokazala tudi letošnja, saj je bilo med vse- mi konjeniki kar 18 novincev, torej tistih, ki so se ji pridružili prvič. Na 140 km dolgi poti do sobote so se ustavili na 15 posto- jankah. Pokroviteljstvo nad haloško konjenico so prevzeli župani občin na tem območju, nekaj sredstev za njeno izvedbo pa so ob samih konjenikih pris- pevali tudi sponzorji. Ob začetku konjenice je stot- nik Slavko Strelec še posebej pozval vse udeležence, da v kar največji meri skrbijo za lastno varnost in varnost konjev. Med konjeniki so bili tudi dežurna zdravnica Valerija Saško Bočkaj, dežurni veterinar Bran- ko Veselic in dežurni kovač Jan- ko Bolcar. V imenu ptujskega župana in mestne občine Ptuj je konjenici zaželel uspešno pot in srečno vrnitev podžupan mestne občine Ervin Hojker in jih tudi pozdravil ob koncu tridnevne poti pred ptujsko Mestno hišo. Tudi letos dežurni: veterinar, kovač in zdravnica na srečo niso imeli posebnega dela. Nekaj težav je bilo le zaradi haloške gostoljubnosti. Na vseh posto- jankah so jim namreč pripravili prisrčne sprejeme, pa tudi ob sami poti so jih ljudje sprejemali gostoljubno, s kozarčkom dobre- ga haloškega vina. Pa tudi himno haloške konjenice so povzeli, naučili so se je tudi cirkulanski pevci in s tem konjenike prijetno presenetili. MG Foto: Langerholc Prvi letošnji trgatveni konec tedna med haloškimi vinorodnimi griči je bil vesel ... _Foto: Tatjana Mohorko 2 4ICnMiNO četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK Brez pripomb spreleli rebalans proraiuna OBSEG LETOŠNJE PRORAČUNSKE PORABE BO MILIJARDO 213 MILIJONOV TOLARJEV • DODATNO ZADOLŽEVANJE NI- KOGAR NE SKRBI Zadnja seja lenarškega občinskega sveta(vodil jo je po- dpredsednik Milan Doki) je bila ena najkrajših v tem mandatu. Proti vsem pričakovanjem in nekaterim napove- dim so namreč svetniki tako rekoč v petih minutah brez razprave sprejeli in potrdili rebalans letošnjega občinske- ga proračuna. Ta znaša milijardo in 213 mili- jonov tolarjev. Vzporedno z re- balansom so tokrat sprejeli še program urejanja kulturnega doma na Zavrhu, v katerega bodo preselili Maistrovo spo- minsko sobo. Ta je v sosednji Stupičevi vili, vendar je zaradi denacionalizacije zgradbe že ne- kaj let zaprta za obiskovalce. Na zadnji seji so govorili tudi o ka- tegorizaciji občinskih cest, od- dajanju poslovnih prostorov v najem in o spremembah pros- torskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Lenart. Pobud skoraj ni bilo, svetniki so samokritično menili, da so že utrujeni in da čakajo na sko- rajšnji konec mandata. To je med drugim menil tudi Milan Eder (SDS) od Svete Ane, ki je povedal, da se bodo v novih občinah srečevali z drugačnimi problemi, in v zvezi z odlokom o občinskih cestah poudaril, da imajo drugačne poglede od se- danjih. Milan Gumzar (LDS), sicer tudi predsednik lenarškega občinskega sveta, je prebral zah- valno pismo Društva invalidov iz Lenarta za pomoč pri iskanju novih prostorov. Te so lenarški invalidi dobili na Kraigherjevi cesti; po končani seji so si jih svetniki tudi ogledali. Milana Repiča (SLS) je zanimala usoda prispevka za pomoč Posočju, ki so ga v obliki odpovedane sejni- ne namenili občini Bovec. Pra- vega odgovora ni dobil. Jože Šuman (SKD) pa je opozoril na težave pri plačilu industrijskega sadja. Kljub pogodbi med KZ Lenart in Mercatorjem Slosa- dom kmetje niso zadovoljni, od- kupne cene so nizke, oddano sadje pa jim plačujejo v dveh de- lih: v prvem delu dobijo za kg sadja 8 SIT, v drugem pa borne 3 SIT. Na dnevni red zadnje seje le- narškega občinskega sveta so uvrstili tudi informacijo o pre- moženjski bilanci občine ob koncu minulega leta in predlog za izdelavo ureditvenih in zazi- dalnih načrtov za mesto Lenart. Ureditveni načrt naj bi med dru- gim izdelali tudi za bodoči športno-rekreacijski center Po- lena. M. Toš LENART / O RAZVOJNIH PRIZADEVANJIH DritMvd da denar ^ za prepriiljive Icfe/e Na območni obrtni zbornici v Lenartu fe bilo minuli konec tedna posvetovanje o pomenu razvojnih prizadevanj, organi- zaciji in vodenju razvoja in o razvoju novih materialov in teh- nologij, ki ga je na pobudo zasebnega podjetja Vitomar in ob podpori občine Lenart pripravilo Znanstveno raziskovalno središče Bistra s Ptuja. , Uvodoma je lenarški podžupan Ivani Vogrin predstavil občinsko razvojno strate- gijo in se zavzel za obsežnejša vlaganja v,; hitrejši razvoj širšega območja. Izpostavilj je tudi problematiko sodelovanja s fi- nančnimi ustanovami in bankami, ki bi lah- ko še neposredneje vzpodbujale hitrejši! gospodarski razvoj. Opozoril je na kvalitet- na delovna mesta, ki jih je zdaj v Lenartu ^ malo in ki so veliko dražja od enostavnih/ zato pa tudi donosnejša. Predstavnik občinske uprave Avgust Zavernik je| predstavil dosedanji razvoj podjetništva m malega gospodarstva, ki sta doživela pre porod po letu 1990. V tem času je tudi večji del lenarške industrije propadel, izgubili pa so kar 50 odstotkov delovnih mest. Zdaj jih počasi pridobivajo nazaj, tudi po zaslugi zdravih gospodarskih jeder v industriji, okoli 800 delovnih mest pa imajo tudi v obrti in podjetništvu. Avgust Zavernik je menil, da prinašajo razvoj nekega območja^ samo nove naložbe in nova delovna mes-^ ta. Zato lenarška razvojna strategija podpi- ra pobude posameznikov in bo občina v okviru sprejetega programa ponujala tudi brezplačna zemljišča za zidavo otDratoval nic, če bodo seveda investitorji zagotavljali delovna mesta. Lenart je zdaj v gospodars-; kem razvoju še vedno pod regijskim in slo- venskim povprečjem, zato mora občina še naprej ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj donosnih panog in poskrbeti tudi za večji pretok znanja in tehnologij. Doktor Štefan Čelan iz Bistre je predstavil dosedanje izkušnje tega središča in pou- daril, da je treba podpreti vse razvojne po- tenciale, da pa morajo biti projektne ideje za lokalne skupnosti dobro oblikovane in prepričljive, sicer jih država finančno ne podpira. Lokalne skupnosti se po njego- vem ne merijo po občinskih mejah, temveč po skupnih nastopih in uspehih v širšem prostoru. Slikovito je pripomnil, da se pa- met ni delila na center in regije, temveč je dokaj enakomerno porazdeljena. Pripravili so tudi obsežen strokovni del, v katerem so sodelovali strokovnjaki ljubl- janske in mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter kemijskega inštitu- ta iz Ljubljane. Dr. Venčeslav Kaučič je predstavil projekt penjenih silikatov, dr. Žel- jko Knez separacijske procese s superkri- tičnimi fluidi, dr. Janvit Golob pa inženirsko analizo pri načrtovanju procesov. Udeleženci posvetovanja so si ogledali tudi proizvodnjo v podjetju Vitomar iz Lenarta. M. Toš PTUJ / SREČANJE Z DR. FRANJOM STIBLARJEM, VODILNIM EKONOMISTOM UUBLJANSKE BANKE Gospodarski kazala v Slovenill ugodni V prostorih vinske akademije Veritas je 1. oktobra; ptujski managerski klub organiziral predavanje o j tekočih gospodarskih gibanjih v svetu in Sloveniji ter \\ povezavi z Evropsko unijo o finančnem sistemu. Preda-| val je prof. dr. Franjo Štiblar, dipl. ekonomist in i pravnik, ki je doktoriral v Pensilvaniji z nalogo Stabil-i nost nakopičenih prihrankov; predsednik komisije je: bil Nobelov nagrajenec 1. R. Klein. Njegovi učenci se^ vsako leto srečajo dvakrat, vsakič v drugi državi, in ob' teh priložnostih dajejo gospodarske napovedi. Dr. Fran- jo Štiblar je danes glavni ekonomist Ljubljanke banke,^ nekaj časa pa je bil tudi svetovalec guvernerja Bankei Slovenije. j V odsotnosti direktorja Slo- venske vinske akademije Veritas Branka Voduška je v njenem imenu udeležence pogovora pozdravila Nataša Vodušek, di- rektorica in odgovorna urednica revije Veritas. Povedala je, da akademija ponuja managerjem tega okolja celo vrsto možnosti za sodelovanje, če bodo le želeli najti stične točke. Povabila iih je na ogled prostorov in degustaci- )o najboljših slovenskih vin. Trenutne gospodarske razme- re v Sloveniji je prof. dr. Franjo Štiblar ocenil kot ugodne. Hkra- ti je to obdobje, ko bi se morali pripraviti na morebitne manj ugodne čase. Obiski v regijah, kot je ptujska, ki jo je ocenil kot območje dobrih ekonomskih po- tencialov, Liubljanski banki služiio kot priložnost za zbiranje podatkov, ki ji pomagajo pri ob- likovanju njene strategije. Splošna ocena svetovnih gos- podarskih razmer za to obdobje bi bila, da se po obdobju kon- junkture vse bolj približujemo recesiii. Še leta 1997 je bila skup- na svetovna gospodarska rast 4- odstotna, letos pa bo po oceni dosegla le še 2 odstotka. Bistve- nega premika ni pričakovati niti v letu 1999. Dejstvo pa je, da zdajšnja kriza na obeh celinah, v Rusiji in Braziliji, posredno vpliva tudi na razmere v razvi- tem svetu in Sloveniii. Ta trenu- tek sicer tega še ne slutimo, ko bo dosegla spodnjo mejo, pa se bo to najprej poznalo pri izvozu, saj se bo zmanjšal. Ko se bo to zgodilo, se bo zmanjšala tudi proizvodnja, pa tudi uvoza bo manj. Posledice bodo v nižji gos- podarski rasti in večii nezapos- lenosti, na dolgi rok pa bodo tudi obrestne mere nižje, a po mnenju dr. Štiblarja ne bodo do- volj, da bi se v Sloveniji spodbu- dila gospodarska rast. V primerjavi z letom 1997 ima Sloveniia tudi letos ugodna gos- podarska gibanja: v prvem četrtletju je bila rast bruto domačega proizvoda 6,5-odstot- na, avgusta letos je slovenska in- dustrija izdelala celo za 8,6 odstotka več kot avgusta lani, a manj kot julija letos. Nadvse spodbudni pa so letošnji izvozni rezultati. Ti so tako dobri, ker tudi Nemčija dobro dela, ko pa se bo tam pričela recesiia, se bo slovenski izvoz zagotovo zmanjšal. Ob koncu leta naj bi Slovenija po napovedih krepko izboljšala dosežke zadnjih let. Tudi za leto 1999 bodo pogoji gospodarjenja ugodni, glede na to da se bodo obrestne mere še znižale. Po oceni svetovnih gospo- darstvenikov ima Slovenija viso- ko stopnjo socialne varnosti, ne glede na to kako jo doživljajo posamezniki. Razmere so zelo stabilne tudi z vidika, da imamo enega in istega predsednika vla- de že šest let, guvernerja banke pa enkrat toliko. Glede ekuja oziroma monetarne unije smo lahko mirni, saj ne bo prišlo do radikalnih sprememb. V prvi fazi bo več stroškov za bančni sistem in zato manj profita. V večjih firmah pa bi bilo pripo- ročljivo, da bi imel skupine lju- di, ki bi vodile priprave na pre- hod na evro, saj bo 40 do 45 odstotkov ozemlja, s katerim Slovenija sedaj gospodarsko so- deluje, zelo hitro pričel poslovati z evrom. Slovenija se sicer pripravlja, da bo v Evropsko unijo vstopila leta 2002, a dr. Šti- blar meni, da ie ta napoved pre- optimistična in da se to ne bo zgodilo pred letom 2005 oziroma 2006. Člani kluba manager so po končanem predavanju dr. Pran- ju Štiblarju zastavili nekaj konk- retnih vprašanj, ki zadevajo posamezna gospodarska okolja in širše, o združevanju slo- venskega bančništva, ki je nujno zaradi prihajajoče tuje konku- rence, o ukinitvi temeline obrestne mere, kar se bo najver- jetneje zgodilo koenc leta 1999, o prevzemih podjetij, tudi sovražnih, ki niso moteči, če gre za širše interese, tudi države, po- membnejša od narave prevzema je sama strategija, ki se skriva za njim, kako bo davek na dodano vrednost vplival na povpraševanje po kratkoročnih kreditih in podobno. MG Pomembna gt^podanka in HnisHina priMtHev 18. septembra je bilo v Dolanah ob hiši usnja praznično. Zakonca Marija in Franc Kokol sta odprla novo, sodobno mesnico s predelavo, ki predstavlja pomembno gospodars- ko in turistično pridobitev območja v neposredni bližini gradu Bori. S tem sta kronala petletno delo v tej dejavnos- ti, ki sta ga začela v hiši usnja Hermana Kokola. Nosilka obrti ie Marija, ki je s predelavo mesa in okrepčevalni- co pričela leta 1993. Danes je pri njej zaposlenih sedem delavcev, vključno z vajencem, ki je v rednem delovnem razmerfu, načrtujejo pa še nekaj novih za- poslitev. Tedensko predelajo tono mesa v izdelke, dve toni pa ga prodajo v kosih. Kupci so v glavnem domačini, veliko jih prihaja tudi iz Hrvatske, v zadnjem času pa vedno pogoste- je nakupujejo tudi Avstrijci, ki so poleg tega tudi najpogostejši kupci v hiši usnja Hermana Ko- kola. Poleg ljudskih pevcev iz Cirkulan in moškega pevskega zbora iz Markovcev je uspešno delo novi obratovalnici zaželel tudi dekan završke dekanije župnik Dreu. V imenu več kot 1500 samostojnih podjetnikov s Ptujskega pa je govoril prvi mož Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Milošič, ki kljub praz- ničnemu trenutku ni mogel obi- ti mačehovskega odnosa države do obrti. Na neugodne pogoje za razvoj obrti, zlasti še pridobi- vanja kreditov, sta opozorila tudi zakonca Kokol. Da sta lah- ko uredila novo obratovalnico, sta morala najeti bančni kredit po sorazmerno visoki obrestni meri. Upata, da bo njuna vloga za razvojna sredstva ugodno rešena. Sicer pa so Kokolovi znani po svoji delavnosti in vztrajnosti. Še tako velike ovire )ih ne more- jo ustaviti na poti do cilja. Obrtništvo pa je tudi sicer že tra- dicija pri Kokolovih, kjer so se za obrt odločili trije od desetih otrok, obrtnik je že bil tudi oče, šivilja pa je bila tudi mama. MG Ob hiši usnja v Dolanah je zrasla nova, sodobna mesnica s predelavo Marije in Franca Kokola. Foto: Črtomir Goznik TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik). Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; « (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik. si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik. si f EDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 3 ------------------------------..... . PROTI CITiPI ŽE PRIHODNJI TEDEN | Vhigiensko-epidemiološkem oddelku Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v Ptuju so te dni povedali, da bodo cepljenje proti gripi predvidoma začeli po 10. oktobru. Cena cepljenja za upokojence bo predvidoma 500 tolarjev, za druge pa 1400. O pričetku cepljenja bodo javnost pravočasno obvestili. V PIKAPOLONICI V TEDNU OTROK VPikapolonici bodo od danes do sobote zbirali igrače, ki jih I darovalci več ne potrebujejo. Zbrane igrače bodo podarili ot- j rokom Zavoda dr. Marijona Borštnarja, otrokom, ki se zdravijo v | ptujski bolnišnici, in otrokom, ki bivajo v ptujskem dijaškem j i domu. RAZSTAVA »AIDS NE POINA MEJA« Vavli Šolskega centra v Ptuju bodo danes opoldan odprli vzgo- jno-izobraževalno razstavo A;ds ne pozna meja. Pripravili so jo študentje medicinske fakultete na Inštitutu za zgodovino medi- j cine v Ljubljani. Razstavo v Ptuju je omogočil Zavod za I \ zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Maribor v j i sodelovanju z Zavodom zo zdravstveno varstvo Maribor in Inštitu- ' \ tom za varovanje zdravja Republike Slovenije. Na ogled bo do ' ; 30. oktobra. Razstava je namenjena obveščanju, osveščanju in > \ preprečevanju okužbe z virusom HIV. Danes je v svetu z virusem i i HIV okuženih okoli 30 milijonov ljudi, do leta 1996 pa je za aid- ■ I som umrlo osem milijonov ljudi, dnevno se jih okuži okrog 8500. | : Med Slovenci je bilo med letoma 1986 in 1998 (do konca junija \ i letos) prijavljenih 71 obolelih za aidsem, od tega 69 odraslih in I \ dva otroka; od odraslih je 62 moških in sedem žensk. V tem I I obdobju pa je bilo diagnosticiranih 59 primerov okužbe z virusov I \ HIV. Incidenčna stopnja obolevanja za aidsom je v Sloveniji med I I najnižjimi v Evropi. I ,______„_,-^.,,^_„„,,^,,,^,„„.____I SLOVENSKO GOSPODARSTVO V ZENICI Slovensko gospodarstvo se je na letošnjih zeniških poslovnih srečanjih ZEPS '98 zelo kvalitetno predstavilo. Med 445 . i podjetji, ki so sodelovala na srečanjih, jih je bilo kar 67 iz Slove- \ ni\e, med njimi, kot smo uspeli izvedeti tudi nekaj s Ptujskega: Pe- ' ; rutnina, Tenzor, Albin Promotion in Paam avto. , PRIPRAVE NA ZDRAVSTVENO STAVKO \ ^^er vlada do 18. septembra ni pripravila protipredloga na zah- ■ ' tevo o povečanju plač vsem zaposlenim v zdravstvu in social- "•1 varstvu, je Republiški odbor sindikata zdravstva in socialne- I ga varstva sprejel med drugim sklep, da se izvršni odbor preime- ^ nijie v stavkovni odbor. Glavne stavkovne zahteve so: odpravo , kršif/e pravic iz kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na izobraževanje, zdravstvene preglede, neplačevanje nadurnega delo in uspešnosti, uresničitev predloga sprememb in dopolnitev | ; kolektivne pogodbe za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in podobno. Stavka bo potekala po konferencah sindikatov de- javnosti: 20. oktobra v bolnišnicah, 21. v centrih za socialno I delo, 22. v lekarnah, 23. v socialnih zavodih, 26. v zavodih za I zdravstveno varstvo in 27. v zdravstvenih domovih. Za sredo, 28. I oktobra, pa je napovedana splošna stavka do uresničitve zahtev. Delo v času stavke bo potekalo kot na dan praznika. I SEMINAR O POENOTENJU STANDARDOV VLjubljani bo jutri, 9. oktobra, potekal seminar o poenotenju standardov in koncepta varovanja človekovega zdravja. Na doslej največjem specializiranem seminarju v Sloveniji bodo na- juglednejši predstavniki mednarodnih institucij, ki si že vrsto let ; prizadevajo za usklajen koncept varovanja človekovega zdravja, , i celovito predstavili stanje na področju neionizirnega elektromag- . netnega sevanja. Prav zaradi dejstva, da imajo različne organiza- : cije različne predstave o načinu varovanja zdravja pred omenje- I nimi učinki, bodo v Ljubljani pn/ič predstavili tudi vizijo globalne ' harmonizacije zakonodaje in standardov. I V SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TV | Na sporedu je informativna oddajo z več zanimivimi prispevki. Ptujčanka Miša Novak je postala nova miss Slovenije, no | ptujskern gradu so predstavili faksimile ptujskega statuta iz leta \ I 1376, Čisto mesto je prejelo certifikat kakovosti ISO 9001, v Ptu- i ju je potekal strokovni seminar Društva višjih radioloških tehnikov | i Slovenije, v Ptuju bo sredi oktobra pričel veljati novi prometni { I režim, Stanislava Vauda v romanskem palaciju ptujskega gradu i I razstavlja oblačila in tapiserije iz ličja pod naslovom "Lične gos- i j podične", v cerkvi sv. iurija so organizirali orgelski koncert, prve I I oktobrske dni je bila na pohodu letošnja 4. haloška konjenica. i i Pripravila; MG i ORMOŽ / ZASEDAL JE OBČINSKI SVET Kako bodo phkalimli in oglaševali Prvi oktobrski dan je bil za člane ormoškega občinskega sveta dokaj naporen, saj so svetniki na veliko razpravljali v grajski dvorani ormoškega gradu. Že takoj na začetku so se zadržali pri enem od številnih odlokov te seje, s kate- rim naj bi dokončno naredili red pri plakatiranju in oglaševanju v ormoški občini. V obrazložitvi smo slišali, da želijo poenotiti sistem označevanja in oglaševanja, zato so pripravili koncept eksternega označevanja, ki za- jema usmerjevalne in informacijske reklamne table, za boljše poznavanje pa so v osifutek dodali še vzorce tabel. Predlagan je bil sicer hitri postopek za sprejetje odloka, vendar so svetniki temu nasprotovali, saj želijo do pri- hodnjič dobiti na mizo malce popravljen predlog. Posebej zanimiva je bila svet- niška razprava o kar dveh precej poglobljenih odlokih, ki se nanašata na kategorizacijo občinskih cest in na splošno na občinske ceste. Tudi v prihodnje naj bi ceste delili po kategorijah in po namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter na občinske ko- lesarske poti. Sicer pa so se svet- niki nekoliko dlje zadržali pri obravnavi drugega odloka o občinskih cestah, kjer je bilo slišati precej svetniških mnenj in pripomb iz posameznih kra- jevnih skupnostih, kar bo seveda potrebno dodobra uskladiti. Oba osnutka so potrdili, saj naj bi bil za sprejetje odlokov že skrajni rok, potem ko je bil že lani maja sprejet zakon o cestah, ki je občinam naložil novo breme in s katerim naj bi v Sloveniji celovi- to uredili področje državnih in občinskih cest. ORMOŠKI RADIO IMA mvo UREDMCO Potem ko so se ormoški svetni- ki strinjali z uvedbo programa javnih del, najprej v obliki pomoči pri uresničevanju programa dela ormoškega Društva invalidov in pozneje še v programu analize potreb po us- posabljanju in po navedbi potreb lokalnih delodajalcev po javnih delavcih, so imeli v obravnavi še sklep o razdelitvi sredstev za modernizacijo kra- jevnih cest. Tako bodo z omen- jenim sklepom iz namenskih proračunskih sredstev v višini blizu 20 milijonov tolarjev vsem ormoškim krajevnim skupnos- tim namenili nepovratna sredstva za modernizacijo kra- jevnega cestnega omrežja, razen KS Sv. Tomaž, kjer letos namreč ne potrebujejo finančne pomoči za modernizacijo krajevnih cest in bodo nekoliko zmanjšan delež namenili preplastitvi lokalnih cest na območju te KS. Svetniki so s podanimi predlogi soglašali, prav tako pa tudi s predlogom sklepa, da se še letos pristopi k rekonstrukciji šolske zgradbe in gradnji telovadnice pri OŠ Tomaž pri Ormožu. Prva faza del obsega dozidavo nove telo- vadnice s spremljajočimi prosto- ri, druga pa modernizacijo obs- toječe šolske zgradbe za potrebe 9-Ietne osnovne šole in vrtca s tremi oddelki; obe fazi naj bi bili zaključeni do leta 2000. Vrednost naložbe je 307 milijo- nov tolarjev, od tega v prvi fazi dobrih 88 milijonov, pri čemer bo skoraj polovico sredstev zago- tovilo šolsko ministrstvo. Seje ormoški občinski svet prejšnji četrtek ni zaključil, z ne- kaj krajšimi točkami jo je nadal- jeval še v ponedeljek, ko so se svetniki strinjali s sklepom o delnem povračilu stroškov volil- ne komisije in sprejeli sklep o imenovanju predsednika občinske volilne komisije; na to mesto so imenovali Tea Fran- geža. Med drugim so podali tudi soglasju k imenovanju nove od- govorne urednice ormoškega ra- dia Dragice Heric iz Križevcev pri Ljutomeru, s kratko razpra- vo pa so uredili še nekatere pre- moženjsko-pravne zadeve in se strinjali s povišanjem cene šols- kih malic v ormoških osnovnih šolah. Pred novembrskimi lokalnimi volitvami naj bi se ormoški svet- niki sestali še vsaj enkrat, saj morajo med drugim potrditi predloge za občinska odlikovan- ja in si bolj neuradno ogledati prenovljeno telovadnico pri Ve- liki Nedelji, kamor jih je povabil tamkajšnji svetnik in po- dpredsednik občinskega sveta Ivan Hržič. Talfana Moiiorice AGIS, D.O.O. Posebno obvestilo Obveščamo vse sedanje zaposlene in bivše delavce Agisa oz. njihove zakonite dediče, ki so prejeli potr- dila za neizplačane dele neto osnovnih plač za časov- no obdobje od 1.9.1990 do 31.12.1992, da bo javni po- ziv za zbiranje omenjenih potrdil in podpisovanje lastninskih nakaznic objavljen dne 15.10.1998 v časo- pisih Tednik in Večer. Lastninjenje s certifikati ni predvideno. Posebaj opozarjamo vse zakonite dediče bivših dela- vcev Agisa, da si uredijo sklep o dedovanju za ta potr- dila preko zapuščinskega postopka pri pristojnem sodišču. KS KMCTUSKR ZADRUGR PTUJ OBVESTILO VINOGRADNIKOM To soboto laski rizling^ prihodnjo šipon Kmetijska zadruga Ptuj obvešča vse vinogradnike na območju bivše občine Ptuj, da je začetek trgatve pozne sorte laški rizling v soboto, 10. oktobra. Da bi prevzem grozdja na zbirnem mestu Vi- narstva Slovenske gorice - Haloze v Ptuju potekal brez nepotrebnega čakan- ja, obveščamo, da je mogoče prevzeti v soboto 110 ton, enako tudi v nedeljo, 11. oktobra, pri- hodnje dneve pa dnevno 50 ton. Zato opozarjamo vinogradnike, da si na KZ Ptuj pri vodjih področnih zadrug čimprej pridobijo potreben dokument (dis- pozicijo), na osnovi kate- rega bo možna dostava. Za pridobitev dokumenta je potrebno imeti potrdilo o vpisu v register proizva- jalcev grozdja. Začetek trgatve sorte šipon in tako imenovano mešano bo v soboto, 17. oktobra, z enakim že ustal- jenim vrstnim redom. Vsem vinogradnikom želimo obilo zadovoljstva in tudi lepega vremena. iCmetiiska zadruga Plui EZ KMCTUSMfl ZBDBUGII RTUJ 4 KULTURA, IlOBRAZEVANŠE Četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK PTUJ / DANES 4. PRAZNIK PTUJSKIH VEDUT "NcfJKCČ/e plaiilo so mcfovol/ftff gostht "Podjetje Ptujske vedute je bilo ustanovljeno pred štirimi leti s ciljem, da bi zagotovili stalno vodniško službo po muzejskih zbirkah, razširjeno tudi po mestu in okolici. Naš osebni razlog pa je bil predvsem v tem, da bi si zago- tovili redno zaposlitev in s tem osnovno socialno varnost. V štirih letih smo osnovni načrt v celoti izpolnili in ga tudi presegli," je pred današnjim četrtim praznikom podjetja Ptujske vedute povedala direktorica Sonja Krajnc. Ptujske vedute so podjetje z omejeno odgovornostjo, registri- rano za turizem, trgovino in gos- tinstvo kot glavne dejavnosti. Trenutno redno zaposluje osem vodnikov, ki so po glede na raz- mere tudi tour-operaterji in tu- ristični informatorji, v zadnjem času pa vedno bolj tudi prodajal- ci turističnih spominkov. Obča- sno zaposlujejo tudi pogodbene sodelavce, vodnike, prevajalce in druge sodelavce. Vodstva po muzejskih zbirkah, mestu in okolici opravljajo v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku, pogodbene sodelavce pa imajo za italijanski in druge jezike. V zadnjem času se poslužujejo tudi prevajalcev, zlasti še pri zah- tevnejših skupinah. Letno opravijo po muzejskih zbirkah v povprečju med 1200 in 1400 plačanih vodstev, ob tem pa še več kot sto brezplačnih. Veliko vodstev vodniki opravijo tudi po mestu in okolici. Z ak- tivnim trženjem jim uspeva oh- raniti število gostov in jih celo povečujejo. Razveseljivo je, da je vedno več tistih, ki ostajajo v mestu in okolici dlje časa, vedno več pa je tudi tistih, ki si poleg gradu in mesta ogledajo tudi druge zanimivosti v okolici. Že v lanskem letu jih je bilo bistveno več kot v letu 1996, ko so še prevladovali obiskovalci gradu in mesta, letos pa bo to razmerje še ugodnejše. Med poslovne us- pehe v podjetju štejejo tudi odprtje muzejske prodajalne spominkov, ki v tem trenutku ponuja že čez tisoč kvalitetnih turističnih spominkov, od tega kar 250 različnih razglednic. Razveseljivo je, pravi direktorica Sonja Krajnc, da jim je v zadnjem času uspelo pridobiti precej zelo kvalitetnih spomin- kov, s posodabljanjem opreme pa jih bodo lahko tudi ustrezno predstavili. Pri tem imajo zlasti v mislih knjižna dela, med kate- rimi v zadnjem obdobju največjo pozornost vzbuja faksimile ptujskega statuta iz leta 1376. V načrtu pa imajo tudi spominke, ki bodo ponazarjali posamezne zbirke muzejske zbirke; nekaj takih že imajo. Gostje, ki potrebujejo storitve Ptujskih vedut, prihajajo najpo- gosteje iz okrog 30 držav sveta, največ pa je še vedno Slovencev. Med tujci je največ Avstrijcev, Italijanov, Nemcev ter angleško govorečih, tem pa se v zadnjem času vse pogosteje pridružujejo Madžari, Slovaki in Rusi. Razve- seljivo za podjetje ptujskih vodnikov je tudi dejstvo, da po njihovih storitvah vedno bolj povprašuje tudi Center za pro- mocijo turizma Slovenije. Sku- paj s muzejem zagotavljajo brezplačna vodstva po mu- zejskih zbirkah in po mestu za vse novinarje in tour-operaterje, ki prihajajo v Ptuj. Vodniki Ptujskih vedut pa tudi vedno po- gosteje vodijo goste Centra za promocijo turizma po Sloveniji. Ptujčani in tisti, ki delajo na tem območju v turizmu, so po- gosto do svojega mesta izredno kritični, nasprotno pa imajo tuji obiskovalci o našem mestu dobro mnenje. Dejstvo je, da je mesto v zadnjem času veliko na- redilo glede svojega videza, ure- jenosti in same turistične ponudbe. Še vedno so obiskoval- ci najbolj navdušeni nad ptujskim gradom, ki je lepo ure- jen in se ponaša s pestrimi zbir- kami. Zelo visok je tudi stand- ard ogledov. Vedno več turistov je tudi nadušenih nad arheo- loškim bogastvom tega okolja. Vsakemu obiskovalcu mesta pa zagotovo ostane v spominu mes- to, ki se ponaša z enim najlepše ohranjenih starih mestnih jeder ne samo na Slovenskem, ampak v srednji Evropi. Mnogi pravijo, da gre za najlepše mesto ob reki na celinskem delu. Tujci jasno povedo, da jih v Ptuj najprej pri- vede podoba mesta, potem pa druga ponudba v mestu. Vedno bolj jih privlači tudi okolica, ki se v zadnjem času lahko pohvali z vrsto urejenih turističnih točk. PTUJ SI ZASLUŽI GOSTE, KI BODO OSTALI DLJE ČASA Ciljne skupine obiskovalcev so razdeljene v dve glavni skupini: na šolarje in odrasle. Temu pri- merne so tudi ponudbe za oglede Ptuja in okolice. Za šolarje ses- tavljajo ponudbe tematskih izle- tov, ki zadovoljujejo različne učne načrti, vedno pogosteje pa so izleti prilagojeni zahtevam naravoslovnih dnevov. Tako se trudijo, da bi mladim bolj približali lepote ornitološkega parka v Šturmovcih, gozdne učne poti, neokrnjene narave v Halozah, pa tudi ravninsko območje Dravskega in Ptujskega polja. Pri odraslih skupinah pa je vedno bolj poudarek na kul- turnem turizmu. Pri organizira- nih skupinah ni zaznati, da bi na Ptujskem opazili tiste vrzeli v turistični ponudbi tega območja, ki jih opazijo posamezni gostje. Pri prvih je namreč za vse že vnaprej poskrbljeno, individual- ni gostje, ki se sprejahajo sami ter si ogledujejo naše mesto in okolico, pa marsikaj pogrešajo. Na prvem mestu je premalo do- gajanja v mestu v soboto popol- dan in nedeljo, v soboto popol- dan in nedeljo ni odprta nobena pošta v Ptuju in okolici, nobena banka oziroma menjalnica razen tistih v hotelih, v popoldanskem času so praviloma zaprte tudi prodajalne z osnovnimi življenjskimi artikli. Če pa so nekatere prodajalne že dežurne, so pomanjkljivo označene oziro- ma označene tako, da so za tuje- ga turista nerazumljive. Po- manikljiva je tudi dostopnost le- karn ali turističnih informacij, ki bi jih lahko turisti dobili tudi na bencinskih črpalkah, servisih in drugih objektih, ki pa so v so- boto popoldan in nedeljo odprti. Informacije bi morale biti turis- tom na voljo tudi v gostinskih obratih. Ptuj ima veliko za ponuditi, tudi zato se je potrebno truditi, da se obisko- valci vedno znova vračajo, to pa lahko zagotovi le kvalitetna sto- ritev. "Moram tudi povedati, da Ptuj ni 'določen' samo za enodnevne obiske, Ptuj že sedaj gostom po- nuja zelo lepe tri- do štiridnevne programe. Pomembno pa je, da jih pravočasno promoviramo in tržimo ter da izpostavljamo tis- to, kar mi imamo, drugi pa ne. Če bomo čakali, da bomo imeli še več turističnih postelj, še bolj urejeno mesto in podobno, bo prepozno, saj bodo vsi tisti, ki že sedaj delajo v turizmu, izgubili voljo, da bi vztrajali naprej," je med drugim poudarila Sonja Krajnc. Turizem je ena tistih de- javnosti, ki najbolj zahteva po- vezanost. Če želimo v Ptuju raz- vijati turizem, kot si ga želimo, mora to mesto imeti nekoga, ki bo vse dejavnike povezal, jih motiviral in naposled zanje našel potrebna sredstva za izobraže- vanje, razvoj, morebitno promo- cijsko dejavnost in podobno na različnih ministrstvih, pa tudi na mestni občini Ptuj, je prepri- čana direktorica Sonja Krajnc. Tudi današnji praznični dan bodo v podjetju Ptujske vedute preživeli delovno tako kot skoraj vse dni v letu razen treh, ko ne delajo; muzej je namreč zaprt na prvi november, božični in novo- letni dan, za organizirane in vnaprej napovedane skupine pa ga odprejo tudi takrat. Nasploh so ptujski vodniki med nabolj zaposlenimi v celi Sloveniji, saj ima Ptuj enega najbolj odprtih muzejev. Največje plačilo za nji- hovo delo so zadovoljni obisko- valci, teh pa je vedno več. Delo vodnikov, če bi ga merili samo z denarjem, namreč ni nikoli do- volj plačano. Nimajo določenega delavnika, morajo se prilagajati zahtevam in željam obiskoval- cev, zahtevam sodelavcem, s ka- terimi morajo sodelovati, vre- menskim razmeram in drugim napričakovanim situacijam. V podjetju Ptujske vedute si ob današnjem prazniku želijo, da bi tudi po letu 1999 imeli možnosti za uspešno delo. MG Sonja Krajnc, direktorica podjetja Ptujske vedute PTUJ / STROKOVNO USPOSABUANJE RADIOLOŠKIH TEHNIKOV M&MiSfiosfI pri ^hinhi Društvo višjih radioloških tehnikov Slovenije praznuje letos 44-letnico delovanja. Vanj je včlanjenih okrog 400 članov. Društvo pripravlja več strokovnih seminarjev in eden teh je potekal tudi v Ptuju. Udeležilo se ga je 130 članov. Na dvodnevnem seminarju se je zvrstilo več strokovnih predavanj. Vesna Briški, predseednica Društva višjih radioloških teh- nikov Slovenije, je ob koncu srečanja izpostavila najbolj pereče probleme, s katerimi se srečujejo. Med temi je prav goto- vo ta, da jim hočejo ukiniti 36- urni delovni teden, ki ga imajo zaradi narave dela, saj so izpos- tavljeni sevanju. Pojavljajo se problemi okrog dežurstva, saj vsak delavec opravlja še dežurne ure, ki so slabo, plačane. Po izračunih vsak delavec v tridese- tih delovnih letih dela še dodat- nih šest let kot dežurni. Mnogi udeleženci so opozorili na precejšnji nered, ki trenutno vla- da pri došolanju. Pred časom se je pojavila tretja stopnja šolanja in zakonsko ni še nič urejeno. Zato tudi prihaja do precejšnjih razlik pri plačevanju šolnin, predvsem pa jih skrbi, če je do- datno izobraževanje obvezno, in če je, do kdaj. Trenutno je precej nejasnosti okrog tega, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki so končali program še po starem programu. Ob koncu so tudi višji radio- loški tehniki podprli zahteve za izboljšanje pogoiev dela, ki jih postavljajo preostali zdravstveni delavci. MS PTUJ / GLEDALIŠČE VPI- SUJE DIJAŠKI ABONMA Prvi abonma za dilake Gledališče Ruj v letošnji sezoni prvič ponuja dijakom ptujskih srednjih šol dijaški gledališki abonma. Z njegovim vpisom si bodo-lahko dijaki po polovični ceni ogledali šest predstav, pet ptujskih in eno gostujočo. Vsak abonent bo dobil izkaznico, s katero si bo za- gotovil svoj stalni sedež v gleda- lišču (izkaznica bo tudi prenoslji- va). Tako bodo na ogled uprizorit- ve Fant v avtobusu igra o fantu, ki je nor, komedija Finžgar v seksšopu. tragična komedija Sobo oddam, farsa Ovinek, ljubezenska drama Ljubezenska pisma in za konec gostujoča predstava. Dijaki se bodo v abonma lahko vpisali od 12. do 16. oktobra v Šolskem cen- tru, naslednji teden pa tudi v Gle- dališču Ptuj. Ur FILMSKI KOTIČEK Upanie ostaja (Hope Floats) otroštvo ni najlepša doba - celo življenje potrebujemo, da si oddahnemo od njega. Prva življenjska doba je, tako kot vsi začetki, težka, konec pa je žalosten - le sredina je tista, ki šteje. Take in podobne iskrice boste odkrivali ob ogle- du melodrame Upanje ostaja. Potem ko ji najboljša prijateljica na talk showu prizna, da spi z njenim možem, se mladi Birdee (Sandra Buliock) svet postavi na glavo. Nekdan- ja kraljica maturantskega plesa in ljubljenka cele vasi je nenadoma soočena s krutim življenjem, zato se zateče v najvarnejši kraj, ki ga pozna - k svoji mami. Kljub pričakovanemu zavetju težav še zdaleč ni konec, saj se je od vseh starih znan- cev najbolj spremenila sama, za preglavice pa poskrbi tudi odraščajoča hči, željna materine in očetove ljubezni. Prav v teh težkih razmerah se med ženskami treh različnih generacij spletajo neprecenljive vezi in življenje počasi začne kaza- ti lepši obraz. Glavni junaki se nam s svojimi problemi in nos- talgijami tako približajo, da ob njihovem trpljenju ne moremo ostati hladni, še bolj kot njihove težave pa nas presunejo zanimiva razmišljanja, ki hote ali nehote postanejo predmet naše obde- lave. Vsebina filma in njegova hvale vredna spo- ročilnost sta vzrok, da se marsikdo odloči za po- noven ogled in še enkrat premelje pomen zves- tobe, družine in ne nazadnje ljubezni. Medtem ko bodo o teh temah razpravljali na platnu, si boste stališče ustvarili tudi sami in tako bolje spoznali sebe, svoje želje in pričakovanja v življenju. Če ste film zamudili, naj vas za silo potolažim, da ste tudi ob prebiranju teh vrstic ujeli njegovo glavno sporočilo. Resda na vas nisem prenesla tistega elana in pozitivne energije, ki prevevata celotni film, kljub temu pa bom zadovoljna že ob vašem spoznanju, da je napočil že skrajni čas, da začnete uživati svoje okolje. Nataša Žuran Tone Pavček: Deček gre za soncem Te dni je pri založbi Mla- dinska knjiga izšel nadvse imeniten pesniški izbor pril- jubljenega, v bratskih in kri- tiških krogih izjemno cenjene- ga avtorja Toneta Pavčka, ki je 29. septembra praznoval sedemdesetletnico. Takšna, jubilejna, je tudi pričujoča knji- ga, ki jo je strokovnjak za mla- dinsko književnost Igor Saksi- da odlično zaokrožil: pretanje- no poznavalsko je izbral pes- mi iz različnih doslej izdanih Pavčkovih pesniških zbirk, na- pisal spremno besedo Pesni- kova pot k mladoletju (str, 108 do 119), knjigi je dodal abecedni seznam pesmi Od kod je kaj (str. 120 do 122), poseben čar pa dajejo pes- niški zbirki še ilustracije Kostje Gatnika, ki je ilustriral tudi Pavčkovo knjigo Majnice, Fu- laste pesmi - te so bile lani nagrajene z Večernico, nagra- do za najboljšo mladinsko knjigo leta 1996 ter z nagrado za oblikovanje na Slo- venskem knjižnem sejmu v Ljubljani, Knjiga DEČEK GRE ZA SONCEM je podnaslovljena s Pesmi o mladoletju in je raz- deljena na pet pesniških sklo- pov. Zbirko vpelje pesem Ve- soljec, ki je hvalnica otroštvu in domišljiji ter je hkrati pova- bilo v prelestno besedno ga- lerijo. Ta je prepolna mikavnih besed, ki jih Tone Pavček niza v pojoče ogrlice, razpete od rojstva do konca in še dlje. Enainosemdeset pesmi je premišljeno razporejenih v Čenčanja, Razpotja, Kresni- ce, Krog in Najino zvez(d)o. Večina pesmi je izbranih iz pesniških zbirk za mlade bral- ce: Maček na dopustu (1957), Velesenzacija (1961), Kaj je najlepše (1979), Čenčarija ( 1975), Domače živali (1983), Vrtiljak (1985), Prave (in nep- rave) pesmi (1986), Majhen dober dan (1992), Majnice: fu- laste pesmi (1996); nekatere pesmi pa so iz pesniških zbirk za odrasle bralce: Dediščina (1983), Pesmi štinh (1953), Sanje živijo dalje (1958), Pes- mi (1978). Deček gre za soncem je knji- ga, ki gotovo sodi na vsako domačo knjižno polico, kajti tako in toliko lepih besed je dobro imeti na dosegu roke. VABILO na srečanje s TONETOM PAVČKOM Tone Pavček bo predvido- ma v torek, 13. oktobra, ob 17. uri gostovat v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 35. Knjigo Deček gre za son- cem bo predstavil dr. Igor Saksida. Dragi bralci Tedniko- ve knjigarnice: ne zamudite druženja z mojstrom poezije, ki znova in znova navdušuje mlade in odrasle tudi z odličnim podajanjem poezije. Ultana Klemenili f CDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 PO NAŠIH KKAJIH S HAJDINA / POGOVOR Z DR. SLAVKOM GABROM, MINISTROM ZA ŠOLSTVO Prve devetletke že prihodnje šolsko leto prve šole naj bi poskusno uvedle devetletni pouk že prihodnje leto. Zavod za šolstvo organizira zato regijske posvete o organiza- in načinu dela v bodočih devetletkah. Prejšnji teden je bil tak posvet v hajdinskl osnovni šoli za ravnatelje mariborske in ptujske regye. Vodil ga je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, sodelovali pa so tudi direktor Zavoda za šolstvo Ivan Lo- renčič, predstojnica OE zavoda v Mariboru mag. Vera Bevc in dr. Ljubica Marjanovič Umek. TEDNIK • S ptujskega območja so se za poskusno uvedbo devetletnega pouka pri- javile šole iz Kidričevega, Mar- sovcev, Cirkulan z Zavrčem in s Hajdine. Katere bodo poskusno uvedle takšen pouk, bo mi- nistrstvo odločilo v oktobru, na poskusno uvedbo pa morajo pristati tudi starši. Koliko šol bo pričelo poskusno z 9-letnim pou- kom in v katerih razredih? Dr. Slavko Gaber: "Prvo leto bo vključenih predvidoma 30 do 35 šol. V nekaterih bodo vključeni samo prvi razredi, v drugih prvi in šesti, to je novi sedmi, nekateri pa samo z zadnjo triado. V državi bomo imeli torej tri različne vsto- pe . Vse šole bodo v tem postopku leta 2003/04. Sicer pa bomo vmes krog širili." TEDNIK • Ali se bodo naen- krat spremenili učni programi za vse razrede? Dr. Slavko Gaber: "Namenoma začenjamo s prvim in šestim raz- redom, da ne bi čakali, pač pa da bi lahko več dobili tudi tisti, ki bodo že vključeni v šolo, a ne bodo od začetka vključeni v 9-let- ni program. V letu 2003/04 bodo vključeni vsi." TEDNIK • Katere so najbolj bistvene spremembe glede na sedanji šolski sistem? Dr. Slavko Gaber: "Prvi razred bomo začeli pri šestih letih otro- kove starosti. Ker bomo začeli s tako mlado populacijo (tako je si- cer tako rekoč povsod po Evropi z izjemo Danske), bomo imeli ob učiteljici praviloma v prvem raz- redu tudi vzgojiteljico. V prvi tri- adi, ko bomo poskušali nekaj manj agresivno, bolj postopoma učiti pisati, brati, računati, bomo imeli opisno ocenjevanje, v bodočem četrtem, sedaj tretjem razredu osnovne šole bomo začeli s prvim tujim jezikom. V drugi triadi bo sicer notranja fleksibilna diferenciacija, kjer bodo otroci eno uro od treh na teden poslušali predmet na osnovni ravni ali pa na zahtevnejših ravneh, v tretji triadi pa bo prišlo do največjih sprememb. Takrat bodo učenci izbirali med tremi izbirnimi pred- meti. Otroci se bodo skupaj s starši odločili, kateri so predmeti, ki so jim bližje, v katere bodo šli bolj poglobljeno in pri katerih bo učni postopek potekal za vse ena- ko. Poleg tega bodo imeli v zadnjih dveh letih pri treh pred- metih tri ravni pouka. Pri slo- venskem jeziku, matematiki in tujem jeziku bo potekal diferenci- rani pouk pri vseh urah. Ob kon- cu osnovne šole bo tudi zunanje preverjanje. Predlog zakona govo- ri o tem, da naj bi imeli zunanje preverjanje pri slovenskem jezi- ku, matematiki in še pri enem ob- veznem predmetu; kateri pa to bo, se bodo odločili otroci sami." TEDNIK • Ali bodo različne ravni znanja vplivale na vpis v srednjo šolo? Dr. Slavko Gaber: "Ne. Ne gle- de na to, na kateri ravni bo otrok obiskoval pouk, se bo v šolo lahko vpisal, če bo imel pozitivno oceno. Res pa je, da bo tam, kjer bo ome- jitev vpisa, štelo, kako visoko oceno bo imel - ampak to šteje že danes. Torej ravni ne vplivajo na prehod naprej." TEDNIK • Katero ocenjevan- je bo relevantnejše: eksterno ali interno? Dr. Slavko Gaber: "V resnici bo pomembnejše interno ocenjevan- je, vpliv zunanje ocene na skupno oceno bo nekaj nižji od 8 odstot- kov glede na notranjo oceno. Šola, na katero se bo učenec vpisoval, pa ne bo videla, katera ocena je zunanja, katera notranja, ker se bosta obe oceni zlili v eno." TEDNIK • Ali bodo učenci časovno bolj obremenjeni s šolo kot doslej? Dr. Slavko Gaber: "Za obreme- nitev s šolo štejem tako delo v šoli kot delo doma za šolo. Ocene kažejo, da naj bi imeli nekaj manj dela doma, bodo pa kakšno uro več v šoli. Posebej smo primerjali Slovenijo z drugimi državami. Ugotovili smo, da je Slovenija na repu držav v Evropi, če bi merili po tem, koliko časa prebijemo v šoli. Nekateri zelo radi govorijo o tem, da je potrebno biti v šoli čim manj, vendar pozabljajo, da je po- tem pač potrebno več delati doma." TEDNIK • Dotikali ste se predvsem znanja. Kaj pa vzgoja, kaj bo z vzgojo klasičnih vrednot, moralnih načel? Dr. Slavko Gaber: "Kadar se pogovarjaš o tem, kako organizi- rali pouk na ravni urnika, se po- govarjaš še, kako o vzgojnih mo- mentih. Pogovarjaš se namreč o tem, kako bo tekel pouk, o pouku samem, kako bo vsebina vzgajala, kako bo vzgajal način dela. Če konstantno hitim pri pouku, vas še kako vzgajam. Če znam k razla- gi pristopiti zadosti poglobljeno, s pravim odnosom do snovi, vas pritegnem v proces dela. Vse to so še kako močni vzgojni elementi. Prav tako gradite elemente soli- darnosti, ko nudite učencem vse ,od kosila do učbenikov; ko vzpostavljete temeljni red v šols- kih prostorih, ste naredili že 80 odstotkov vsega, kar je mogoče narediti v času šole. Kako bodo ob tem poskrbeli še za posebne pred- mete, ki so ožje vzgojni, kot so eti- ka in družba ter podobni, na pri- mer verstva in etika, za tiste, ki si bodo ta predmet izbrali, to danes ni bila tema pogovora. Bodo pa še druge priložnosti za le pogovore." TEDNIK • Kakšno je Vaše stališče do stališča Cerkve v zve- zi s poučevanjem predmeta verstva in etika? Dr. Slavko Gaber: "Moje sta- lišče kot ministra je nespremenje- no že leta in leta. Prepričan sem, da je pametno dati znotraj šole priložnost za to, da se mladi bolj poglobljeno seznanijo tudi z vsebinami, odgovori različnih verstev sveta, glede na to, kje živi- mo, v toliko večji meri s stališči krščanstva, katoliške religije, sočasno pa tudi s stališči budizma, islama ... na posamična ekslisien- cialna vprašanja. Naloga šole je, da to možnost ponudi pri posa- mičnih predmetih, kot so zgodo- vina, literatura ... vsem, ne glede na to, ali si to izberejo. Da bi šli od tu naprej, da bi Cerkev imela svoj privilegirani predmet znotraj šole, v katerem bi o svoji religiji smela govoriti samo skozi usta tistih, za katere se ona odloči, in na način, ki si ga je sama izbrala, to pa je v nasprotju s trenutno za- konodajo, je tudi v nasprotju z us- tavo. Sam mislim, da je še po- membnejše, da ne pride do ri- valstva različnih ver, kar bi bilo škodljivo za normalno funkcioni- ranje šole. Šola lahko podaja vrednote skozi različne predmete, tudi skozi nekonfesionalni pred- met o verstvih in etiki. S pozicije konfesije pridobivati za določeno religijo ali za določen politični nazor v šoli, pa ni smiselno in ni primerno." TEDNIK • Kateri profil stro- kovnjakov predvidevate za ta predmet? Dr. Slavko Gaber: "Komisija, ki je pripravljala učni načrt, predvideva zelo širok spekter profilov, ki naj bi poučevali pred- met verstva in etika. To naj bi bili laični teologi, sociologi, filozofi, zgodovinarji... Vsi ti naj bi prido- bili še dodatno znanje, ki jim bo omogočilo, da res predstavijo pri- merjavo različnih pogledov na posamična vprašanja iz reli- gioznega življenja, religioznih čustev tudi zato, da ne bi s površnostjo žalili verskih čustev učencev." Milena Zupanič Dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport. Foto: Langerholc PTUJ / MERCATOR SVS IN TIM LAŠKO STA NAGRAJEVALA Sreim se /e nci« smehnilm Iztoku Od srede avgusta do srede sep- tembra je potekala nagradna akcija delniške družbe Mercator SVS in TIM Laško. V tem času so si vsi kupci izolacijskih materia- lov TIM Laško, katerih nakup je presegel 50 tisoč tolarjev, prido- bili možnost za udeležbo v nag- radnem žrebanju. Izpolnjene nagradne kupone so vložili v skrinjico, na žrebanju pred dnevi v Gradbenem centru v Ptuju pa se je sreča nasmehnila Iztoku Kovačcu iz Žabjaka. Prejel je vodni skuter brez motorja. Nepričakovanega darila je bil Iz- tok zelo vesel. Ko bo imel še mo- tor, se bo z njim lahko vozil po mili volji po katerikoli vodni površini. ^._________......_____________MG. Srečni nagrajenec Iztok Kovačec v skuterju. Foto: Langerholc STROKOVNJAKI SVETUJEJO Ppkrivmnje kupov $klmdišieno sladkorne pese s povečevanjem obsega pridelave sladkorne pese se podaljšuje čas njene predelave, zato je potrebno vedno večje količine skla- diščiti na robovih njiv ali na dvoriščih. Vskladiščena mora biti po- leg utrjene ceste, tako da jo lahko v vsakem vremenu naložimo in odpeljemo v tovarno. Če jo skladiščimo v dolgih, niz- kih kupih, je preveč izpostavljena negativnim vplivom vremenskih sprememb. Temu se izognemo s skladiščenjem v višje in širše kupe. Kup naj bo širok 4 do 6 metrov in visok 2 do 2,5 metra. Izgube med skladiščenjem ne smejo biti velike, zato pripo- ročamo pokrivanje pese, predvsem v novembru in decem- bru. ZAŠČITA PRED DEŽJEM Pokrito peso pri nakladanju lažje očistimo blata oz. zemlje, ki se v pokritem kupu osuši. Zemlja, pripeljana v tovarno, povzroča velike stroške, pridelovalcu pa poveča delež primesi. ZAŠČITA PRED MRAZOM v naših pridelovalnih razmerah lahko že konec oktobra pričaku- iemo temperature, nižje od -5C. V kupih skladiščene pesa pomrzne že pri -3 do -5C. Zaradi mraza prihaja do izgub, ki jih ne občuti- jo samo pridelovalci, temveč v ve- liki meri tudi tovarna. Celice v pomrznjenih korenih popokajo, v taki pesi se naselijo različne glive in/ali bakterije ter povzročajo gnitje. Koreni izgubljajo tako sladkor kot tudi težo. KDAJ PESO POKRITI Za ohranjanje kakovosti in količine pridelka je posebnega pomena odločitev, kdaj kupe skladiščene pese pokriti. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije: 1. Padavine Načeloma pese na kupu ne bi smel premočiti dež, ker preko- merna vlaga v pobranih korenih povzroča negativne procese pres- nove. Če se takoj po spravilu po- javijo padavine, je potrebno predvsem kupe z velikim deležem primesi zemlje nemudo- ma pokriti. Če dolgoročno ni pričakovati nobenih padavin, je odločujoč kriterij pokrivanja zu- nanja temperatura. 2. Zunanja temperatura Če ni padavin in ne zmrzuje, če so povprečne dnevne temperatu- re nad -I-5C, lahko s pokrivanjem nekaj dni zavlačujemo. S tem za- gotovimo močnejše menjavanje oz. gibanje zraka, v kupu se ustvari ugodna mikroklima, ki zagotavlja hitro osušitev pese oz. zemlje. Optimalna temperatura v kupu je 2-4 C. Če so temperature med spravilom v območju zmrzo- vanja, je priporočljivo pokrivanje neposredno po spravilu. Tako lahko pesa z lastno toploto prep- reči ali vsaj zmanjša posledice zmrzali. Priporočamo, da kupe pese pokrijete 2-3 dni po spravi- lu, seveda če padavine ali zmrzal ne narekujejo drugače. Kupe skladiščene sladkorne pese lahko pokrijemo z organskim (slama) ali sintetičnim materialom. POKRIVANJE S SLAMO Kupe pese pokrijemo z drobno sesekljano slamo, ki je izredno dober izolator. Vendar pa ima to pokrivanje tudi slabe lastnosti. Čeprav peso nakladamo preko čistilne rampe, pride v tovarno še veliko ostankov slame. Tu slame kljub različnim stopnjam čiščenja in pranja pese ne more- mo dovolj uspešno odstraniti. To pa predstavlja težavo v predelavi. POKRIVANJE S SINTETIČNIMI MATERIALI Sintetični materiali, ki jih lah- ko uporabimo za pokrivanje pese, morajo: - odvajati vodo z zgornje površine; - prepuščati zrak, s čimer se preprečuje preveliko segrevanje, ki bi lahko povzročilo velike iz- gube sladkorja. Kup lahko ostane pokrit vse do nakladanja. Ne gle- de na vremenske razmere ga ni potrebno zračiti in ponovno pokrivati; - prilagodljivi vetru (se prilegati k pesi in prepuščati zrak, tako da jih veter manj dviguje). Za pokrivanje ne priporočamo navadne plastične folije, ker ne prepušča zraka, zato bi bilo potrebno večkratno zračenje in ponovno prekrivanje. NAVODILA ZA POKRIVANJE Glede na širino kupa odrežemo ustrezne dolžine folije. Posamez- ne trakove folije prekrijemo prečno preko kupa, širina prekri- vanja dveh trakov naj bo 30 cm. Pri prekrivanju moramo biti po- zorni tudi na smer najpogostejših vetrov. Ob vznožju kupa fohjo obrne- mo navzgor, tako da ne more primrzniti na zemljo. Robove obtežimo s koreni, kamenjem ali vrečami zemlje. Pred odpremo oz. nakladanjem pese posamezne trakove folije povlečemo s kupa. Folijo zložimo in jo vskladiščimo v senčnem prostoru, zavarova- nem pred direktnimi sončnimi žarki, in če je mogoče, zaščite- nem pred mišmi. Tako shranjeno lahko uporbljamo še naslednja leta. Pripravila: Silva fCufiar/č, dipl.ing.agr. RE za sladkorno peso pri TSO, d.d. ^ pokrivanjem pridelek zavarujemo pred negativnimi vplivi ^ežja in mraza lirina prekrivanja dveh trakov naj bo 30 em 6_ KULTURA, IZOBRAieVAMJE Četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK PTU / 4. MEDNARODNI OTROŠKI FOKLORNI FESTIVAL Nasfopile skupine iz štiriit držav 2. oktobra zvečer je bil v dvorani Center osrednji festivals- ki nastop v okviru letošnjega četrtega mednarodnega otroškega folklornega festivala. Žal si ga je ogledalo malo: Ptujčanov in drugih ljubiteljev otroškega plesa, igre in^ pesmi oziroma ljudskega izročila štirih narodov. V imenu; organizacijskega odbora festivala je mlade plesalce in| navzoče nagovoril predsednik Ervin Hojker in med drugim; povedal, da so mladi udeleženci festivala za vse nas odprli; babičine skrinje, v katerih so našli narodovo zgodovino in; naš ponos, ob koncu festivala pa je skupaj z organizatorico | festivala Nevenko Gerlo vodjem sodelujočih skupin podelil! spominska priznanja in priložnostna darila. i Vabilom na petkov večerni nastop se je odzvalo le slabih dvesto obiskovalcev, da je bilo gledalcev manj kot nastopajočih, ki so s svojim izjemnim nasto- pom ogreli dlani prisotnih. Veli- ko več gledalcev pa je bilo na petkovih dopoldanskih oziroma popoldanskih nastopih, ki si jih je ogledalo okrog 1500 osnov- nošolcev s Ptujskega. Četrti mednarodni otroški foklorni fes- tival je bil prispevek Ptuja k tednu otroka. Nastopilo je šest folklornih skupin: iz Hrvaške. Madžarske, Slovaške in Sloveni- je. Osrednji cilj tega festivala je srečevanje otrok in odraslih, ki se ukvarjajo z negovanjem ljudskega izročila v srednjeevropskem kulturnem prostoru. V ljudskem izročilu tega prostora je veliko dru- gačnosti in dragocenih razlik, ki se jih moramo vsi učiti spoštova- ti in razumeti, je med drugim povedala organizatorica festivala Nevenka Gerl. Drugi dan mednarodnega otroškga folklornega festivala so se udeleženci organizirano spre- hodili po nekaterih ptuiskih uli- cah, z delom svojega festivalske- ga programa pa so se predstavili pred Mestno hišo. Po končanem nastopu so se predstavniki letošnjih udeležencev festivala udeležili sprejema v Mestni hiši. MG Udeleženci letošnjega mednarodnega otroškega folklornega festivala po so- botnem nastopu pred ptujsko Mestno hišo. Foto: Langerholc. Sicer maloštevilne gledalce so navdušili tudi mladi madžarski folkoristt. Foto: Langerholc Zahvala financerjem in sponzorjem Zveza kulturnih društev Ruj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakor- koli prispevali k izvedbi festivala, edinega tovrstnega v Sloveniji. Financerji festivala: 1. Mestna občina Ptuj, 2. Sklad RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti, 3. Ministrstvo za šolstvo in šport, 4. Občina Videm, 5. Občina Juršinci; sponzorji: 1. Nova Ljubljanjska banka, podružnica Ptuj, 2. Merca- tor SVS, 3. Altius, 4. Območna obrtna zbornica Ptuj, 5. Samobor & Ilec, d.n.o., 6. Komunalno podjetje Ptuj, 7. Esart, 8. Ptujske pekar- ne in slaščičarne, 9. Mlekarna Ptuj, 10. Kmetijska šola Ptuj, 11. Ori- noco, d.o.o., 12. Kmetijski kombinat Ptuj, 13. Petlja. Pri izvedbi festivala so po svojih najboljših možnostih prispevale svoj delež nekatere ustanove, ki jim izrekamo posebno zahvalo: 1. Center interesnih dejavnosti Ptuj, 2. Šolski center Ptuj, 3. Mi- nistrstvo za obrambo - Vojašnica Ptuj, 4. OŠ Olge Meglic, 5. Folk- lorna skupina Lancova vas, 6. Foklorna skupina Rožmahn Dolena. CERKVENJAK / ODPRLI ŠOLSKI PRIZIDEK Prelomniia v zgodovini šo/sfva Občina Cerkvenjak v Slovenskih goricah je od minule sre-: de bogatejša za prizidek osnovne šole, ki so ga odprli ob; navzočnosti visokih predstavnikov Zavoda za šolstvo,] občine Lenart, učencev in učiteljev cerkvenjaške šole ter i velikega števila domačinov. Na slovesno otvoritev so pova- bili tudi župane sosednjih občin in ravnatelje sosednjih osnovnih šol ter nekdanje ravnatelje in de- lavce osnovne šole Cerkvenjak.V nabito polni šolski telovadnici je najprej o pomenu nove naložbe spregovoril ravnatelj osnovne šole Cerkvenjak Jakob Matjašič in se ob tej priložnosti zahvalil za pomoč občini Lenart in Mi- nistrstvu za šolstvo in šport. Poudaril je, da je to eden od pre- lomnih dogodkov v zgodovini šole, saj so z novimi učilnicami prešli na enoizmenski pouk, za- gotovili pa so tudi prostorske po- goie za prehod na devetletno šolanje. Cerkvenjaška osnovna šola se je prijavila za eno od vzorčnih šol tega projekta, po besedah ravnatelja Matjašiča pa imajo močan kadrovski potenci- al, s katerim bodo lahko sledili vsem zahtevam sodobnega časa. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil lenarški podžupan Ivan Vogrin, ki je posebej opozoril na pomen izobraževanja in na zago- tavljanje primernih pogojev za mlade na podeželju. Povedal je, da bodo tudi v prihodnje nadal- jevali tovrstna prizadevanja za urejanje osnovnošolskih prosto- rov. Na otvoritvi so zbrane pozdra- vili še predsednik domače kra- jevne skupnosti, ki ie zdai že sa- mostojna občina, Janko Maguša in nekdanji ravnatelj Milan Nekrep. Ta je še posebej ganljivo primerjal pogoje za delo in u'en- je v Cerkvenjaku pred 35 leti in danes. Slovesnost so popestrili z izbranim kulturnim programov, v katerem so sodelovali učenci šole, vodila pa ga ie Darinka Čobec. Po otvoritvi je bil velik sprejem, ki sta ga pripravili os- novna šola Cerkvenjak in občina Lenart. Slednja je bila tudi fi- nancer prizidka, v katerem so dobili 4 velike in 2 manjši učil- nici, nekaj kabinetov in drugih funkcionalnih prostorov. Za do- končanje prizidka je lenarška občina morala najeti 20 milijo- nov tolarjev premostitvenega kredita. Ta delež bo prihodnje leto zagotovilo Ministrsto za šolstvo. Predstavnikov ministrstva na otvoritvi ni bilo, so pa poslali brzojavke z najlepšimi željami za dobro počutje učencev in učiteljev v novih prostorih. Ob tej priložnosti so v cerkvenjaški osnovni šoli pripravili zanimivo razstavo, katere rdeča nit je bil prikaz »naj pridelka 98« iz cer- kveni aških goric. Razstava je bila zanimiva tako za domačine kot predvsem za goste, ki so se z gostitelji precej časa zadržali v prijetnem klepetu. Tekst in foto: M. Toš Prizidek so odprli Edo Zorko, Ivan Vogrin in Janko Maguša. Obiskovalce Je zelo pritegnila skrbno pripravljena razstava fEDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 PO NAŠIM mAsm 7 AEROKLUB PTUJ / PADALCI LETOS TRETJI V EVROPI PHhodnie leto po svetovno medalio padalci Aerokluba Ptuj so letos dosegli najboljši rezultat vseh časov - na evropskem pokalnem prvenstvu so med 28 ekipami osvojili bronasto medaljo, sicer pa so najus- pešnejši mladi tekmovalci. Tako je 19-letna mladinka petra Podgoršek osvojila vse možne naslove v državi. Za prihodnjo sezono napovedujejo ptujski padalci pravi bum: enakovredno se nameravajo kosati z leškimi padalci, ki že dolga leta tako rekoč edini sestavljajo slovensko državno reprezentanco, na svetovnem mladinskem prvenstvu pa nameravajo naskočiti sam vrh. Napovedujejo medaljo v konkurenci mladink. "Med 38 padalci, ki skačejo v padalski sekciji ptujskega aero- kluba, so po kriterijih olim- pijskega komiteja štirje uvrščeni v državni razred," ie povedal po- ' dpredsednik kluba in predsednik padalske komisije Slovenije ter mednarodni sodnik Zlatko Cuš. "Vendar je med njimi kar 15 zelo dobrih športnikov. Zadnja leta smo se posvetili mladi generaciji padal- cev. Tako smo na letošnjem državnem mladinskem prvenstvu osvojili prav vse nas- love in tudi v članski konkuren- ci smo se povzpeli zelo visoko. Ekipni članski uspeh, pa tudi posamični, smo kronali na fi- nalu evropskega finala v Italiji, kjer smo osvoiili 3. mesto med 28 najboljšimi ekipami Evrope. To so hkrati najboljše ekipe na svetu. V rezultatih je v letošnji sezoni najbolj napredovala mladinka Petra Podgoršek. Osvojila je vse možne naslove: je državna prva- kinja v figurativnih skokih, sko- kih na cilj in generalno. Imamo še štiri mlada dekleta, ki zelo so- lidno skačejo. Tudi fantovska mladinska ekipa je odlična: Mi- lan Jurič, Boris Janžekovič, Pe- ter Balta, ti so prav tako osvojili vse naslove na letošnjem držav- nem prvenstvu. Tako smo letos pri mladincih že zasenčili padal- ce Alpskega letalskega centra iz Lesc," pripoveduie Zlatko Čuš. Ptujski padalci so letos izvedli 3500 skokov, naiboljši po 350. Za drugo leto načrtujejo 5000 skokov, najboljši pa naj bi skočili kar 500-krat. "Računamo, da bomo s takim delom v dveh letih izenačeni z Leščani, mislimo iih tudi malo prehiteti. Glede na sedanji na- predek lahko napovem, da bo slovenska državna reprezentan- ca sestavljena tudi iz ptujskih padalcev. Naša največja prednost je, da imamo veliko število nadarjenih tekmovalcev, zadnja leta imamo zagotovljeno tudi klubsko letalo, cessno 206, za bolj množično skakanje si po- magamo z najetjem madžarske- ga letala AN 2, s padali smo za- dovoljivo opremljeni, posodobi- ti bomo morali le opremo za dekleta. Izredno dobrega trener- ja imamo, 9-kratnega državnega prvaka Bogdana Juga. Šele leto dni je pri nas in uspehi so zelo vidni," razlaga Zlatko Čuš. Letošnja sezona se je iztekla. Padalci sicer priložnostno še skačejo, vendar se bodo pozimi temeljito posvetili kondiciiskim pripravam, nato pa v zgodnji pomladi ponovno skokom. "V prihodnji sezoni stavimo na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Avstriji. Želi- mo najvišja mesta, poseči name- ravamo tudi po medalji. Veliko treninga bo še potrebno. Napre- dek pričakujemo tudi med člani, predvsem pri Vindišu, Zamudi in drugih. Motivacija )e, pogoji za trening tudi, seveda moramo zbrati še potrebna denarna sredstva. Angažirati se namera- vamo čisto vsi. Natisnili smo plakate, ki jih bomo prodajali prijateljem, obrtnikom, gostil- ničarjem za manjše vsote. Prepričani smo, da bomo uspeli - tako z zbiranjem denarja kot pri doseganju rezultatov," napo- veduje Zlatko Čuš. MZ Bogdan Jug, 9-kratni državni prvak, sedaj tre- ner v AK Ptuj Zlatko Čuš, podpredsednik AK, predsednik padalske komisije Slovenije in mednarodni sodnik Petra Podgoršek je letos osvojila vse državne naslo- ve. Bo v prihodnji sezoni osvojila svetovno medaljo? PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Ptuiski marko€isti na delu Ptujski markacisti, ki delujemo v okviru Planinskega društva Ptuj, smo se odločili, da bomo izkoristili lepo poznopoletno nedeljo in obnovili del Haloške planinske poti od Janškega Vrha do Narapelj. Ker so nas planinci, ki so pre- hodili ta del naše zelo lepe poti po haloških gričih, obvestili, da je pot slabo označena, smo se odločili, da bomo to nedeljsko dopoldne izkoristili in odpravili to pomanjkljivost. Člani marka- ciiskega odseka pri planinskem društvu Ptui Alenka, Uroš in moja malenkost smo se tako do- govorili, da se bomo v nedelio zjutraj odpeljali na Janški Vrh. Zjutraj nas je pričakalo za ta čas nenavadno jasno jutro in razpo- loženje je bilo takoj bolj vedro, čeprav smo vedeli, da nas zato čaka nekoliko boli vroč in sopa- ren dan. Vendar markacistov to ne moti in tako smo odšli Halo- zam nasproti. Da ne bo pomote: naš namen je bil, da obnovimo predvsem markaciie, ki so bile že slabo vidne, in da tudi očisti- mo kakšen zaraščen del poti. Na Janškem Vrhu smo si razdelili rdečo in belo barvo, ki smo ju potrebovali, in naredili načrt kako se bomo lotili dela. Ker sem tokrat jaz skrbel za prevoz, smo se odločili, da odpeljemo avto naprej do odcepa, kjer pot zavije s ceste. S tem smo zagoto- vili hitreiši potek dela, saj sta Uroš in Alenka markirala pot z Vrha proti Narapljam, jaz pa pro- ti njima. Tako kot zmerai na Haloški planinski poti so nas tudi tokrat domačini zelo lepo sprejeli in nam ponujali domače vino in tudi hrano. Če bi se ustavili povsod, bi prav gotovo za ta del Poti porabili kar dva dneva. Ko smo se ponovno združili, nas je čakal del, ki ga je bilo tre- zelo dobro označiti, saj je rav- no tukaj večina liudi največkrat 2ašla. Ko smo se trudili pri ozna- čevanju, nas je prišel pozdravit Sospod Goriup iz Radizela, ki je imel malo naprej vikend. Ker poznamo nekaj planincev iz Ra- dizela, smo se takoj zapletli v za- nimiv pogovor, ker pa na soncu ni najprimernejši prostor za po- govor, nas je gospod Gorjup po- vabil na svoj vikend, da poktJ^i^ mo niegovo domače vino. Ker se je Alenki že malo mudilo, se je odločila, da bo šla naprej marki- rat, midva pa se bova zapeljala v Naraplje in ji prišla nasproti. Tako sva se odpočila ob zanimi- vem pogovoru z gospo in gospo- dom Gorjupom. Ko smo se poslovili, sva odšli v Naraplje, kjer sva ob stari šoli pustila avto in se napotila proti Alenki. Srečali smo se precej prej, kot sva z Urošem načrtova- la, saj je Alenka znana po tem, da je zelo hitra pri markiranju. Ob srečanju nama je povedala še ve- selo novico, da so domačini del poti, ki ie bil zelo zaraščen, po- kosili, tako da je sedaj pot lepo vidna. Zakaj je bila to vesela no- vica? Zato ker bi sicer morali sami ročno pokositi večsto- metrski del travnika, kar bi bilo v tej vročini zelo naporno opra- vilo, ki bi nam vzelo precej časa. S tem je bila naša naloga op- ravljena in bili smo zelo zado- voljni, sai smo izpolnili načrt, ki smo si ga zadali. Sedaj pa ste na vrsti vi, dragi bralci, da prehodi- te Haloško planinsko pot in oce- nite naš trud. Vidimo se v Halozah! Peter Šilak 8 MASI KRAJI IN UUDSM Četrtek, 8, oktober 1998 - TEDNIK RISE: DR. UUBICA SULIGOJ / SE O PTUJSKIH SEPTEMBRSKIH DOGODKIH Pivi pred pehia^ oblehiim seplemitrsidii dogodliavlehi 1923 Po pni svetovni vojni se je meja ptujskega političnega okra- ja povsem naslonila na prejšnjo avstrijsko razmejitev. Nje- govo območje tudi po letu 1918 ni izkazovalo bistvenih sprememb. Te so nastale po letu 1922 z izločitvijo rogaškega sodnega okraja s politično občino Stoperce. Tako je ptujski okraj meril 816,79 km2 in je štel z Mestno občino Ptuj 75.274 prebivalcev; izven mestne občine je žive- lo več kot 94% 1 ljudi. Tudi bistvenih upravnopolitičnih sprememb v novo ustanovljeni jugoslovanski državi ni bilo do leta 1933/34. Iz Mestne občine Ptuj, ki je po zedinjenju ohranila položaj avtonomne občine, so bile leto 1920 prene- sene le nekatere pristojnosti na okrajno glavarstvo. Sicer pa se je mestna občina leta 1923 in 1925 z drugimi avto- nomnimi slovenskimi mesti odločno postavila po robu vladnemu načrtu, s katerim bi mesta izgubila svojo sa- moupravo. Položaj statutarnega mesta je Ptuj obdržal v obdobju med obema vojnama.^ Ves ta čas ni bilo čutiti zagona v razvoju mesta. Medtem ko so na upadanje števila prebivalstva v okraju po prvi svetovni vojni vplivali posledice vojne, bolezni, manjši naravni prirastek in sezonsko izseljevanje zaradi is- kanja zaslužka, se je v mestni občini zmanjšalo prebivalstvo tudi ob izseljevanju Nemcev po letu 1918. Leta 1921 je živelo v Ptuju 4.449 prebivalcev (leta 1910 4.631). Demografske poka- zatelje je potrebno povezovati z neugodnimi gospodarskimi in družbenimi razmerami v okraju. Zapora nekdanjih tržišč po prvi svetovni vojni in konkurenca tu- jih industrijskih izdelkov sta bili udarec za domače proizvajalce, zlasti za močan rokodelski stan. Konkurenca cenejšega vina iz južnih pokrajin in nemških trg- ovcev, posebno avstrijskih po- sestnikov, je prizadela malošte- vilne domače vinske trgovce. Tako se je z nastankom jugoslo- vanske države na tem območju znatno zmanjšal izvoz preko ptujskega tržišča. . Tukajšnji kmetovalci niso mogli do trži- šča, pri čemer so jih ovirale tudi nevzdržne prometne razmere na haloškem in slovenskogoriškem območju. Neugodni prometni pogoji (okraj je imel med vojna- ma najmanj avtobusnih prog na Slovenskem) in pobiranje mitni- ne na ptujskem dravskem mostu do leta 1928 so bili za okraj znat- na gospodarska ovira. Skozi Ptuj je sicer tekel železniški priključek Pragersko - Velika Kaniža, kar pa na gospodarski razvoj mesta ni vplivalo; glavna prometnica proti Jadranu je obšla mestno občino. Razvijanje železniškega omrežja in obna- vljanje cest pa tudi ni bilo v inte- resu države. Mestna občina ni naletela na razumevanje oblast- nih organov o možnosti razvoja ptujskega območja, npr. ob vprašanju elektrifikacije, ki bi z železniško povezavo in ob bo- gastvu surovin ptujske okolice (sladkorna pesa, vrbov les ...) omogočali izgradnjo posamez- nih industrijskih obratov. Tako so ostale kapacitete neizrabljene, pri elektrifikaciji Ptuja leta 1925 pa je mestna občina s posojilom vložila 50% lastnih sredstev. Pri investicijskih naložbah so bile finančne težave mestne občine odločujoča zavora, saj je nenehno primanjkovalo sredst- ev. Občino je v obdobju med obema vojnama pestilo breme izgubljenih sredstev vojnega po- sojila in posledica tega je bila njeno nenehno zadolževanje. S sedmimi vojnimi posojili sta samo ptujska mestna občina in Mestna hranilnica (Sparkasse der l.f kammerstadt Pettau) vpi- sali nad 19 milijonov kron. Mes- tna občina, ki je s svojim pre- moženjem zagotovila jamstvo Mestni hranilnici, je zato zdaj morala z rednimi letnimi pris- pevki predvsem sanirati položaj svojega denarnega zavoda, ki je med vojno namenil 90% svojih vlog za vojna posojila in je zaradi tega v času svetovne gospodars- ke krize zabredel v brezupen položaj.'* Dolg mestne občine je ostajal nepokrit. Ker se mestna občina ni mogla dokopati do finančne stabilnos- ti, je iskala dohodkovne vire z dokladi, trošarinami in najemni- mi. Neugodno gospodarsko rast občine oz. vprašanje industriali- zacije mesta povezujemo tudi z okorelo rokodelsko miselnostjo, lagodnim in oportunističnim odnosom do domačega nemš- kega kapitala, pa tudi s politično nenaklonjenostjo posameznih občinskih struktur do novih ob- jektov. Omenimo samo stališče mestne občine do industrijske proizvodnje v nekdanjem tabo- rišču v Strnišču, češ da kraj ni prometno povezan in je zato in- dustrijsko neprimeren.^ Industrijsko je bilo ptujsko območje skromno razvito. Še na- jveč obratov je bilo v Ptuju (nad 68%). Majhni obrati, ki so zasto- pali posamezne industrijske pa- noge, so imeli večinoma obrtniško tradicijo (usnjarstvo, pletarstvo, žagarstvo). Med po- membnejšimi so bili Pirichov usnjarski obrat "Petovia", Rein- hardova perutninarska tvrdka, Hutterjev obrat alkoholnih pijač. Železniške delavnice, ple- tarna, konfekcijski industrijski obrat Delta, Vindiševa žaga, par- na žaga v lasti mestne občine, v bližnji okolici pa opekarne v Ro- goznici, Zabjaku in Janežovcih. Večina omenjenih obratov izvira iz predvojnega obdobja. Okoli 46% teh je bilo v lasti ptujskih Nemcev, ki so po vojni prevzeli jugoslovansko državljanstvo. Poudariti moramo, da so indust- rijski obrati zaposlovali manjše število delavcev, npr. v konjunk- turnih časih v Petovii le do 120. Zaslužek za odvečno podeželsko delovno silo je bil v okraju zelo skromen. Nadaljevanje prihodnjič Opombe: ^ Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Sresko načelstvo Ptuj, fas. 1; Leksikon dravske banovi- ne, Ljubljana 1937, str. 12. ^ ZAP, MOP 1920, šk.št.247, dok.št. 52/2; MOP 1923, šk.št. 259, dok.št. 408/5. ^ ZAP, MOP 1919, šk.št. 243, dok.št. 652/1919; šk.št. 262, dok.št. 700/1925. ^ ZAP,MOP, šk.št. 238, Vojna posojila, dok.št. 11299. ^ ZAP,MOP, šk.št. 250, dok.št. 3441/14-1921. Ptuj 1919/1920. Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj V spomin Gizeli Blagovii Jesensko sonce je minuli torek, ko se je na ormoškem pokopališču množica ljudi poslavljala od sorodnice, učiteljice mnogih generacij šolarjev, prijateljice in znan- ke, spoštovane Gizele Blago- vič, ki je svoj življenjski krog sklenila v petinosemdesetem letu življenja, obsijalo v prvih nežnih jesenskih barvah bližnjo Dobravo, Hajndl in Ormož ter pošiljalo svoj od- sev še od dravskega ogledala. Kot bi ji hotelo še zadnjič us- treči, saj je to pokrajino in svoj ljubljeni Ormož imela rada vse življenje. To je bil zanjo najlepši kraj na svetu, kraj, ki je v času njenega rojstva po besedah znanega Ormožana Ruda Jurčca "šele vstajal iz perspektive". Rodila se je na pragu prve vo- jne, 11. junija 1914. V njenem rojstnem listu je zapisan kot kraj rojstva Gradec. Otroška leta, na katera je imela veliko lepih spominov, je preživela v Ormožu, zanjo in še za marsi- koga je bil nekaj posebnega - najlepši kraj na zemeljski obli. Zelja po znanju jo je popeljala v Maribor, kjer je končala učitel- jišče. Tudi v njenih časih se je do- gajalo, da so morali mladi učitelji čakati na delovno mes- to po nekaj let, ona sam kar tri leta. Vendar v času čakanja ni držala križem rok ali tarnala, temveč je bila za domačo učiteljico na falski graščini. Njeno prvo delovno mesto je bil Sveti Duh v Halozah - danes Rodni Vrh. Kako se je kot mestni otrok sprva počutila v Halozah, menda ni potrebno posebej pripovedovati, vendar je revne, a srčno dobre otroke vzljubila, oni pa njo. Ko je nji- hova gospodična učiteljica od- hajala, so mnogi jokali. Njeno naslednje službeno mesto je bil Polenšak. Tu je ostala vse do okupacije in bila kot slovenska učiteljica suspendirana ter pol leta pod policijskim nadzorstvom. Ker pa je bilo potrebno od nečesa živeti, se je zaposlila kot pisarniška moč. Po vojni je potem službovala pri Svetem Tomažu in nato v Križevcih pri Ljutomeru. 1959. leta se ji je končno izpol- nila dolgoletna želja, da bi poučevala v svojem Ormožu. Velikokrat sva se pogovarjali o njenih službenih poteh. Ko sem jo nekoč vprašala, katera leta službovanja so bila zanjo najlepša, je smeje odgovorila, da vsaka po svoje, še posebej tista, ki jih je preživela v Ormožu med svojimi ljudmi, kljub temu da so že takrat pričeli z raznimi eksperimen- talnimi reformami v šolstvu, ki jih ni bilo vedno lahko razu- meti. Ko je 1971. leta odšla v pokoj, pedagoškega dela ni povsem prekinila. Bolj ali manj aktivno je nadomeščala učiteljice na porodniškem do- pustu vse do 1978. leta. Veliko lepih spominov nas veže na leta, ki smo jih skupaj z Giziko, tako smo ji rekli vsi, preživeli v zbornici ormoške osnovne šole. To je bila takrat resnično velika šola s tremi podružnicami in ob ravnatelju je Gizika skrbela za pedagoško plat pouka. Nič manj stroga kot do učencev je bila tudi nas, takrat mladih učiteljev. Vedno nas je vzpodbujala k delu in študiju. Se posebej pa smo ji hvaležni - ne samo učitelji, temveč tudi mnogi Ormožani - da nas je popeljala v svet. De- setdnevni prvomajski izleti in potovanja v prvih počitniških dneh ter ogled številnih ev- ropskih prestolnic in središč srednjeveške umetnosti ter drugega so nas bogatili. Pose- bej je bila' ponosna, ko je Ormož praznoval visok jubilej - 700-letnico. Veliko je tudi sama pripomogla k tej svečanosti in takrat prejela na- jvišje občinsko priznanje - pla- keto Ormoža. Aktivna je bila tudi na drugih področjih, še posebej ji je bil v veliko veselje krožek OZN, ki ga je na ormoški šoli uspešno vodila dolga leta. Mnogo je še velikih in malih reči, ki jih storila za Ormož in Ormožane, največja pohvala zanjo pa je mnenje vseh njenih učencev, da je bila sicer stroga učiteljica, vendar jih je resnično veliko naučila. To pa je največje priznanje, ki ga lahko dobi učitelj; in ona si ga je prav gotovo zaslužila. Bila je tenkočutna, iskrena in pra- vična tako do svojih učencev kot službenih tovarišev. S svo- jo strokovnostjo in priza- devnostjo je bila tako zgled na šoli kot v strokovnih vrstah, do vsega in vseh okoli sebe se je čutila odgovorno. Po njenem osemdesetem rojstnem dnevu ji je sicer pričelo nagajati zdravje, zapuščal jo je sluh, vendar je bila še vedno stara Gizika, po- končna, vedno elegantna in urejena ter dobre volje, kot se je vsi spominjamo. Svoje najožje družine sicer ni imela, vendar so imeli posebno mesto v njenem srcu brat Emil in svakinja Milka ter njuni ot- roci, še posebej nečaka Emil in Vlado ter njuni otroci Maja, Cvetana in Vladek. Prav slednji so jo z veliko žalostjo pospremili na njeni poslednji poti. Čudna so pota našega raz- mišljanja. Ko sem se zadnji septembrski konec tedna vračala z izleta po Italiji, sem veliko mislila nanjo, ne vedoč, da je ni več. Misli so mi polete- le skoraj tri desetletja nazaj, ko nas je po istih poteh popeljala ona sama. Obljubila sem si, da bom v kratkem šla v Ormožu in prav gotovo se bova srečali ter poklepetali. Vem, da jo bo zanimalo vse, kar sem zadnje čase videla in doživela, sem mislila sama pri sebi. Zal tega trenutka ne bom več dočakala, njen življenjski krog je sklen- jen, ostanejo nam še samo spo- mini nanjo. Vida Topolevec Giza Blagovič , nasmeja- na, kakršne se spomin- jamo vsi, ki smo jo poznali PTUJ / SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV "ll sna in samo la vas" Mestne in primestne četrti z območja mestne občine Ptuj nadaljujejo tradicijo prejšnjih krajevnih skupnosti in vsako leto organizirajo srečanje s pogostitvijo, na katere- ga povabijo vse nad 70 let stare občane. Združeni narodi so 1. oktober razglasil za mednarodni dan starehjših, ki ga letos proslavljamo tudi v Sloveniji. To so upoštevale tudi mestne četrti Ptuja in sklicala srečanja starejših občanov okoli tega mednarodnega dneva, nekateri kak dan prej, drugi pozneje. Med prvimi je srečanje nadvse uspešno izpeljala mestna četrt Ljudski vrt. Bilo je v torek, 29. septembra, popoldne v Domu upokojencev Ptuj. Zbranim v prostrani in lepo urejeni jedilni- ci doma je naprej govoril predsednik mestne četrti Milan Ostrman ter namenil upokojen- cem in drugim starejšim ljudem nekaj ganljivo lepih besed o nji- hovi dejavnosti, vitalnosti, polni znanja in izkušenj. Njihovo vključevanje v vsakodnevni ut- rip življenja mestne četrti in občine pomeni tudi ures- ničevanje človekovih pravic in ustvarjanje možnosti za njihovo delavnost in ustvarjalnost, do- kler si to želijo. Za tem so učenci osnovne šole Ljudski vrt predstavili zanimiv, pester in tudi razvedrilni kulturni pro- gram, pripravljen in izpeljan "iz srca in samo za vas", je bilo pove- dano. Čeprav so se šolska vrata odprla šele pred nekaj tedni, so učenci ob pomoči učiteljev pripravili program, ki je starejše spomnil na marsikateri dogodek in doživljaj iz njihove mladosti. Ob tem so s ploskanjem pritrdili besedam, da "največja šola je življenje samo". Po uradnem in kulturnem programu je "bogat in okusen del srečanja" začelo strežno oseb- je ptujskega doma upokojencev. Njihova kuhinja, kakovost pripravljenih jedil in urnost v postrežbi bi se lahko uspešno kosale z vsakim dobrim hotelom oziroma restavracijo. Zato v imenu vseh udeležencev srečanja prisrčna hvala Domu upokojencev Ptuj, njegovi upra- vi, kuhinji in strežnemu osebju! Ob tem naj spomnim mlajše, predvsem danes delovno ak- i tivno generacijo, da z dos- lednostjo in z razumevanjem uresničuje nacionalni program socialnega varstva, ki zajema tudi program razvoja varstva sta- rejših in izpeljavo pokojninske reforme. Med drugim ta pr(>; gram obsega tudi širitev pomoči starejšim na domu kot redno javno službo in podporo nevladnih organizacij in posa- meznikov, ki se ukvarjajo s skrbjo za starejše. Franc Fideršek^ fCDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 NASI KRAJI IN LJUDSe 9 pTUJ / PREDSTAVNIKA DESUSA OBISKALA DOM UPOKO- JENCEV peSus la humanitarne na- mene lil Dom upekmemev Qb svetovnem dnevu starejših občanov (prvem oktobru) je vodstvo ptujskega DeSusa obiskalo dom upokojencev v Ptuju, ij je eden najboljših, če že ne prvi dom upokojencev v Sloveni- ji. Odlikujejo ga visok standard oskrbe in storitev. To sta imela v mislih tudi predstavnika DeSusa iz Ptuja Mirko Bernhard in Albin Pišek, ko sta v prejšnjem tednu obiskala dom in se z najnovejšo sliko Ptuja, na kateri je tudi novi most za pešce, direktorici Kristini Doki zahvalila za do- bro dosedanje sodelovanje in za vso skrb, ki ga osebje doma po- sveča varovancem, ki so v pre- težni meri upokojenci, člani društev upokojencev in tudi DeSusa. Ob tej priložnosti sta ji obljubila, da bodo še v tem me- secu za varovance doma pripra- vili priložnostni kulturni nas- top s tamburaši iz Ljutomera. Demokratična stranka upoko- jencev Ptuj pa je skupaj s po- krajinskim odborom prisluhni- la tudi humanitarnemu pozivu ptujskega Rotary cluba, ki zbira sredstva za pomoč mlademu in- validu Alešu Pintariču. Kupila je eno od slik nedavne avkcije in 50 tisoč tolarjev nakazala na žiro račun kluba. MG Predstavniki DeSusa obiskali ptujski dom upokojencev. Foto. Langerholc ORMOŽ / RDEČI KRIŽ ZA ZDRAVJE V aprilu 1998 smo na Območnem združenju Rdečega križa Ormož prejeli obvestilo Društva za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela o soflnanciranju projektov iz sredstev Phare Lien mikro programa, hkrati pa tudi vabilo za prijavo na razpis. Kljub številnim potrebam in željam ter zamislim, kaj narediti na področju zdravstvenovzgojne dejavnosti, smo se končno odločili za prijavo dveh projektov in že v avgustu prejeli novico, da smo, kljub temu da smo se na razpis prijavi- li prvič, uspeli in da sta oba projekta potrjena s strani Evrop- ske komisije. Projekt Kaj lahko storimo za moje zdravje? sodi po vsebini v prvo kategoriji ciljev dejavnos- ti, ki jih podpira Lien program in je namenjen ženskam vseh starostnih skupin v občini Ormož. Projekt je zdravstveno vzgojno izobraževanje, glavni cilji pa so: dvigniti nivo znanja in osvestiti na področju zdravstvene vzgoje ter s pomočjo tega zniževati dejavni- l^e tveganja; motivirati zdrave za zdravje; naučiti ženske določenih veščin, ki bodo pozi- tivno vplivale na njihovo zdravje; vplivati na pozitivno samopodobo žensk; dolgoročno pripevati k izboljšanju zdravja in življenja. Teme, ki jih pripravljamo v okviru niza izobraževanj, so znane, vendar vedno aktualne: zdrava prehrana, rak na dojki, osteoporoza pri ženskah; meno- pavza; sonce je zdravilo, toda družina, ženska, alkohol. Projekt Imam sladkorno bole- zen - kaj lahko storim sam? je na- menjen vsem sladkornim bol- nikom ter njihovim svojcem. Glavni cilji projekta so: usposo- biti prostovoljce na postajah prve pomoči RK za merjenje sladkorja v krvi ter posredovan- je natančnih in razumljivih in- formacij o sladkorni bolezni, možnih zapletih in o načinu zdravljenja; širiti znanje o slad- korni bolezni in samopomoči med uporabniki programa; ani- mirati bolnike, da ustanovijo klub sladkornih bolnikov in se aktivno povežejo z najbližjim društvom sladkornih bolnikov; dolgoročno vplivati na boljše življenje sladkornih bolnikov. Izobraževanja za diabetike in svojce bodo obravnavala bole- zen, zdravila, higieno in nego sladkornega bolnika, zravo in pravilno prehrano ipd. Projekta sta časovno omejena, potekala pa bosta v zimskih in spomladanskih mesecih, ko se ljudje lažje udeležijo predavanj. Izvedbo obeh projektov so omogočili: Občina Ormož, Območna združenja Rdečega križa Ormož in evropska skup- nost s sofinanciranjem projek- tov iz sredstev Phare Lien mi- kro programa za leto 1998. Maja Botolin Vaupotič PHESEU SMO Sodobni A/opc/ (Jerneji) v Šolskem ienfru Ptuj če bi konec septembra v SC Ptuj zaradi nez- nosne prostorske stiske uvedli še nočno izmeno pouka, bi to lažje razumeli kot pa vest, da naj- večja izmed petih šol (1300 dijakov, ob ravna- teljici še 1,5 pomočnice ...) odpušča eno od dveh tajnic. Kot da ni razlike, če je mesečno treba izdati npr. 500 ali 1300 potrdil o šolanju. "Plošča" o ne-sistemitizaciji delovnih mest je izrabljena. Kako je mogoče - po kateri zakono- daji?! - delavca z izkušnjami in ustrezno izo- brazbo poslati med brezposelne, na to iz- praznjeno delovno mesto pa sprejeti nekoga prek javnih del z Zavoda za zaposlovanje? Sedaj lažje oprostim trem sodelavkam, ki me niso upale vzeti v bran, ko me je direktor pos- redno označil za lenobo, če skoraj 90-članski Profesorski zbor z neznosno lahkostjo nepriza- detosti ni zaščitil omeniene tajnice. Če bi bilo fes, da minister Gaber dovoli le eno delovno tnesto tainice na posamezno šolo (koliko sekre- tarjev in podsekretarjev pa ima on?), bi vodstvo Sole in učitelji lahko to preprečili s stavko. Ali bi ne storili tako, če bi minister kljub povečanju števila oddelkov dovolil le dva mate- niatika na šolo? Torej tudi ni čudno, če se godi- lo krivice učiteljem zaradi ravnateljevega tajne- §a razvrščanja v plačilne razrede. Celo pri do- delitvi boljših razredov "pozabijo" na tiste z daljšo delovno dobo in uspešnostjo! Mimogrede se vprašajmo, ali ni ministrova odgovornost, da dopušča neomejen vpis v ptuj- ske srednje šole, če ni dovolj učilnic. Potem pa so v podrejenem položaju npr. biologi Kmetij- ske šole, saj si morajo dnevno prinašati mikro- skope in drugo v učilnice ... Vrnimo se k začetni zgodbi. Če so v ŠC smeli na novo zaposliti čistilko na račun znižanja točk (beri: OD) doslej zaposlenih 20 čistilk, ali ne bi po tem vzoru zagotovili plače omenieni marljivi tajnici? Kot učitelji (gre za bivšo prid- no dijakinio iste šole) ji najbrž nismo zagrenili mladosti, sedaj kot sodelavci - Gabrovi hlapci - smo jo prizadeli v dno duše. Takšna šola je lahko "humana" le za ptujske "jankoviče". Sama se ne pritožuiem nad debelino kosa kruha, ki mi ga režejo pod streho ŠC, a ima žal zaradi takšnih stvari grenak priokus. Bralec teh vrstic naj po svoji presoii omili letošnjo izjavo znanega Slovenca Šelige: "... Otroci, učeča se mladina, mladi diplomanti, so vrženi v vsakršno, posebno pa eksistenčno ne- gotovost, ko se mafijski šefi šopirijo kot prazgo- dovinski purani, objemajo s politično 'elito' in milostno despotsko odločajo o njihovih uso- dah. V zameno pa organizirajo piknike, rojstne dneve, veselice in plese z vreščanjem namesto glasbe..." Terezija Kekec y spomin dr. Andreju Lušiikemu V septembru letos nas je v 79. letu starosti nepričakova- no zapustil primarij dr. An- drej Lušicky, specialist in- terne medicine. Rodil se je 10. novembra 1919 v Ljublja- ni priznanemu kardiologu dr. Karlu in materi Karolini Medic. Šolanje je pričel v Ljubljani in se nato preselil s starši v Zagreb, kjer je oče zasedel mesto profesorja na medicinski fakulteti. Gim- nazijo in študij medicine je končal v Zagrebu in se tam tudi zaposlil za kratek čas. Pot ga je vodila kot vojaka - zdravnika iz Zagraba preko Osijeka, Karlovca in Ogulina v Ljubljano, kjer je speciali- ziral interno medicino v voj- ni bolnici in na interni klini- ki. Splošno pomanjkanje zdrav- nikov, zlasti specialistov, je v tistih časih zahtevalo v Slove- niji administrativno razpore- janje tovrstnih kadrov. Ker je bil interni oddelek ptujske bolnišnice takrat še brez pred- stojnika specialista, je bilo to mesto zaupano komaj 12 dni po odlično opravljenem spe- cialističnem izpitu po pred- hodni demobilizaciji dr. Lušickemu. Živo se spominiam dneva, ko sem ga pričakal kot mlad specializant v imenu bol- nišnice na železniški postaji. Prišel nam je v pomoč. To so bili časi trdega dela, strokov- no-organizacijskega in vzgoj- nega. V kratkem času mu je uspelo postaviti na noge novo organizacijo internega oddel- ka. Bili smo le trije zdravniki, komaj tretjina potrebnih, pa smo opravljali vse strokovno delo pri okrog sto in več ležečih bolnikih dnevno, opravliali ambulantne pregle- de, ročno pisali vso medicin- sko dokumentacijo, dnevno opravljali rentgenske pregle- de, ker bolnišnica dolgo časa ni premogla specialista za to področje medicine. Dežurali smo dan in noč na vsake tri dni, pa tudi na štirinajst dni in ob posebnih prilikah celo večkrat na mesec, brez proste- ga naslednjega dne in brez plačila - in to leta in leta. Pri vsej obremenjenosti nas je specializante strokovno usmerjal in učil. Iskal je novih strokovnih spoznanj na ljubljanski in zagrebški klini- ki, na Dunaju in kasneje v Belgiji in Parizu. Sad tega iz- popolnjevanja je bila uvedba mnogih novih strokovnih pri- jemov in metod. Spomnim naj le na uvedbo gastroskopije v našo bolnišnico, ki io je tako mojstrsko opravljal, z mehko roko, da se je krog tovrstnih bolnikov razširil mnogo pre- ko meja bolnišničnega gravi- tacijskega okoliša. Gastroen- terologija je postala njegova ljubezen in posvetil se ji je z vsem srcem. Kdo ve koliko bolnikom je vrnil zdravje, jih rešil hudih obolenj želodca in jim tako obvaroval življenje. Skrbel je za nenehno rast tako zdravniškega kot tudi ne- govalnega kadra, ki je narasel do dogovorjenih normativov. Mnogi iz njegove šole še da- nes opravljajo odgovorno delo na različnih področjih interne medicine v bolnišnici in dru- god. Pisal je strokovne članke, predaval na kongresih in stro- kovnih sestankih, deloval v zdravniških komisijah in še bi lahko našteval. Vse to je uspel izpeljati s samodisciplino, ki jo je kot bivši major sanitetne službe prinesel s seboj. Bila nam je v pomoč, ko nas je na- vajal na red in delo. Pri strkovnem delu ie bil strog do sebe in drugih, pa tudi do bol- nika, če ni upošteval strokov- nih navodil in hišnega reda. Bil je odličen sodelavec, pa tudi kritičen in včasih ostrih besed, ko so se kresala stro- kovna mnenja in pogledi na nadaljnji razvoj oddelka in bolnišnice. Zaradi obilice strokovnega dela, ki ga je opravljal z vesel- jem in zagnanostjo, ni imel veliko prostega časa. Ni žel posebnih pohval za svoje trdo delo, razveselil pa se je, ko mu je bil s strani zveznega sekre- tariata za zdravstvo in social- no politiko takratne skupne države podeljen strokovni na- ziv "primarius". Svoje stro- kovno delo je sklenil v juniju 1983. leta in šele takrat je napočil čas zasluženega mir- nejšega življenja. Spoštovani primarij! Odšel si od nas ob previsu poletja v jesen, v času, ko so naši kraji najlepši in najbolj veseli. Nič več te Ptujčani ne bodo srečevali na sprehodu ob Dravi in v mestu. Usoda je ho- tela, da sem te pričakal in prvi spoznal ob prihodu k nam in bil tudi zadnji, ki si nam delal družbo na kratkem izletu v Maribor, ko sva med potjo opazovala kraje, mimo katerih si se tolikokrat peljal. Ne bom pozabil, kako se ti je ob pov- ratku zaiskrilo oko, ko ti je pogled zastal na s soncem ožarjeni veduti Ptuja. Dvignil si oko in roko in rekel: "Pog- lej!" Žal je bilo to zadnjič. Naslednji dan je po 41 letih trdega in uspešnega dela ter življenja med Ptujčani odšel mož, ki je s svojim delom pos- tavil temeljni kamen in vti- snil neizbrisen pečat v razvoju internističnega zdravstvenega varstva pri nas, za kar se nam še posebej iskreno zahvalju- jem. Želja, da bi počivala skupaj s soprogo v Ptuju, ki sta ga tako vzljubilam se mu je ure- sničila. Ostal nam bo v svet- lem spomirm. M.M. Slovo od Cvetka Pantarja Dolgo let se je bojeval s težko boleznijo, jo premago- val, premagati pa je ni mo- gel, zadnjo karto vedno izi- gra smrt. V torek, 29. sep- tembra, so se Ptujčani od njega poslednjič poslovili z besedmi, ki so jih na žalni seji izrekli Mihael Gobec v imenu ZZB NOV, Stanko Meglic v imenu sodelavcev oddelka za ljudsko obrambo in Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj. Za tem so žaro z njegovim upepelje- nim telesom odpeljali v Ogu- lin, kjer živi njegova hčerka, da bo tam našel svoj večni mir. Veliko let življenja in dela ie Cvetko Pantar namenjal Ptuju in celotni občini. V Ptuj je prišel po demobilizaciji iz JLA v letu 1956 in bil imeno- van za načelnika oddelka za ljudsko obrambo. Ta oddelek je nadvse uspešno vodil pol- nih 22 let do upokojitve v letu 1978. V okviru tega oddelka je bila pred 30 leti ustanovljena teritorialna obramba, ki po- meni začetek slovenskih obo- roženih sil. Ob agresiji JLA v letu 1991 so prav te sile skupai s policijo prispevale glavni delež v boju za osamosvojitev naše države. Takrat tudi Cvet- ko Pantar ni stal ob strani. Čeprav 90-odstotni vojaški vojni invalid, rahlega zdravja, upokojenec, star 66 let, se je že prvi dan vojne za Slovenijo ja- vil v območnem štabu terito- rialne obrambe Ptuj kot vo- jak-borec in zahteval, da se ga pošlje z orožjem v roki na položaj. Vendar te potrebe ni bilo, bil pa je ves čas trajanja vojne vedno na razpolago od- delku za ljudsko obrambo. Bil je pač poklicni voiak, saj se je kot 17-letni fant aktivno vključil v NOV, bil večkrat ranjen in odlikovan za hra- brost in komaj 20 let mu je bilo, ko je kot poročnik dočakal konec vojne. O terito- rialni obrambi v boju za sa- mostojno Slovenijo je vedno govoril, da je to nova genera- cija odličnih in sposobnih fantov, vrednih vsega spošto- vanja. Postal je častni član ptujskega štaba TO in priznan mu je bil čin rezervnega pod- polkovnika, edinemu sloven- skega rodu takrat na Ptuju. Na Ptuju je bil delaven tudi v civilnem življenju, zlasti v organizaciji ZZB NOV Ptuj, kjer je bil več let tajnik, potem pa še predsednik, veliko je de- lal tudi na področju civilne zaščite in gasilstva v občini, po upokoiitvi pa predvsem v organih kraievne skupnosti Jožeta Potrča Ptuj, kjer je bil predsednik borčevske organi- zacije, skrbel, da se je organi- zacija dostojno poslovila od vsakega umrlega člana, delal za lepše bivalno okolje, napre- dek krajevne skupnosti in za dobre medsebojne človeške odnose. Mnogim bo ostal traino v le- pem spominu. Franc Fideršek 10 MASveri četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK ANTONIJA KRAJNC 10 Izkušnje razširjene zavesti lahko opišemo kot stapljanje z naravo. Ko se čutna zaznava širi, dojemamo vse širšo re- sničnost. Z vajami nam bo mogoče zaznavati tudi človeko- vo energetsko polje, ki ga ob- kroža in v katerem se nahaja fizično telo. Bolezen se v člove- kovem energetskem polju kaže kot neuravnovešena temna energija, ki se ne more pretaka- ti. V naravi se vse giblje in spre- minja. Pri zdravem človeku bomo opazili svetle barve, ki se neovirano prelivajo med sabo in energetsko polje je uravno- vešeno. Barve in oblike so pri vsaki bo- lezni drugačne, pot k ozdravitni zahteva precej več osebnega tru- da kot zgolj jemanje zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Potrebno je spremeniti svoje vedenje, način življenja, spoznati mora- mo vzrok bolezni, da bi pa tp spoznali, moramo začeti spoz- navati samega sebe. Posvečenci vseh ver govorijo o tem, da pogosto vidijo svetlobo okrog človekove glave. S pomočjo obredov (meditacija, molitev) si razširijo zavest in zvišajo čutno zaznavo. Starodavno indijsko izročilo izpred 5000 let govori o univer- zalni energiji, ki se ji pravi PRANA. Ta univerzalna energi- ja je sestavni del in vir življenja. Kitajci so v tretjem tisočletju pred Kristusovim rojstvom go- vorili o obstoju vitalne energije, ki so jo imenovali CHI. Iz te energije je vsa živa in neživa snov. CHI vsebuje dve nasprot- ni sili. Vin in Yang. Kadar sta Vin in Vang v ravnovesju, je or- ganizem zdrav, neravnovesje pomeni bolezen. Leta 1911 je zdravnik dr. Wil- liam Kilner poročal o svojih ra- ziskavah človekovega energet- skega polja, ki ga je opazoval skozi obarvane zaslone in filtre. Kilner je ugotovil, da je "aura", energetsko polje, pri vsakem človeku drugačno, njen videz pa je odvisen od starosti, spola, zdravstvenega stanja. Na podla- gi tega je Kilner izdelal diagnos- tični sistem in opredeljeval bo- lezni na osnovi barv in splošnega videza energetskega polja. Na ta način je odkrival številne bolezni, med drugim obolenja jeter, novotvorbe, božjast in duševne motnje. Darila Darila padajo med ljudi drevesa in kamne v morfe na zemljo pod njen plašč Razdeliti jih ne znamo Jemljemo ne damo Darila trdno pristajajo na dnu Usmerimo jih navzgor Iz korenin in plodov naj poženo pisana močna drevesa vsa različna vsa kot eno Eno (Antonija Krajnc: Pesniška zbirka 98: Polnost, praznina) PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 193. NAD duševno zdrmvle 54. nadaljevanje Družina nevrotič' nega otroka ' 8. nad. Otrok v vlogi nado' mestka nekega dela osebnosti staršev • 2. nad. Otrok kot nadomes- tek za ideale staršev - nad. in konec. Travmatski pomen te vloge je v tem, da se od otroka zahte- va na nekem področju velike dosežke. Navadno je tako, da obstaja med velikimi zahteva- mi in pričakovanji staršev in otrokovo zmožnostjo razko- rak. Prav dobro je znan tak tip staršev, ki so tako zaslepljeni, da ne vidijo otrokovih re- sničnih zmožnosti in potreb, in ga zato preobremenjujejo: lahko torej rečemo, da vidijo večkrat otroka takega, kot želi- jo, da bi bil, in ne takega, kot je. Preobremenitev otroka in njegova negotovost in potrtost, ker zahtevam staršev ni kos, povzročijo v njem od- pore do staršev, trmo in nega- tivizem sploh. Posebno hudo je, če tako vsilijo starši otro- kom občutek krivde. Ta lahko tako naraste, da otrok podza- vestno z delikventnim in diso- cialnim vedenjem prav išče kazni. Pogosto opazimo tudi druge oblike samokaznovanja ali pa beg v psihosomatsko bo- lezen, ki otroku služi kot opra- vičilo za neizpolnjena pričako- vanja staršev. Razumljivo je, da otroci, ki jih starši silijo v to vlogo, pra- viloma zapadejo v težke iden- titetne konflikte, saj ne morejo razvili svoje osebnosti v skla- du s svojimi potrebami in zmožnostmi. Značilni travmatski konflikt v teh družinah se pojavi tudi takrat, če starši spoznajo, da otrok ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Njihovo nav- dušenje se tedaj prevesi v pre- zir, sovraštvo in brezbrižnost. Naslednjič pa bomo govorili o otroku kot nadomestku ne- gativnih potez staršev. mag. Bojan Sinko PIŠE: ING. MIRAN OLUŠIČ/* VVRTU * Jesenska opravila v vrtu še preden pospravimo letino iz domačega vrta in preden odcveto v je- seni še poslednje cvetnice, že pričnemo pripravljalna dela za sajenje drevnin in grmovnic ter setev vrtnin za v prihodnje še plodnejši in pe- strejši vrt. Po vremenskih pregovorih si obetamo vremensito ugodno jesen, tedaj pa se tudi vrtno rastlinje boje pripravi na zimo, čemur pritrjuje tudi ta obetavnni vinotolcov pregovor: "Če drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi!" V SADNEM VRTU drevnine v začetku vinoto- ka že končujejo vegetacijo. Letošnji prirastek, če le ni bilo med letonn kakšnih prehrambenih motenj, dozoreva, listje bo kmalu pričelo odpa- dati in tako se drevje pripravlja na zimsko miro- vanje. Pojav zgodnjega zorenja prirastka in pravočasnega odpadanja listja je zaželen, ker bodo takšna drevesa bolje prezimila, kot če se jim vegetacija zavleče pozno v jesen. Ker se bo skoraj pričela sezona sajenja sad- nega drevja, že sedaj pripravimo sadilne jame. Jama naj bi bila izkopana vsaj mesec dni pred sajenjem, da se zemlja dobro prezrači in son- ce, kolikor ga v tem času še bo, v njej uniči tiste bakterije, ki bi utegnile škoditi koreninam mla- dih posajenih sadnih rastlin. Upoštevanje toliko prejšnjega zračenja zemlje je še pomembnejše v primeru, če je na tem mestu že pred tem rasita podobna sadna vrsta. Izkop jam v času, ko je zemlja še sorazmerno suha, je boljši, kot pa če jamo kopljemo v zamočeni zemlji, kar po- sebno velja za izrazito težka ilovnata tla. Pripo- ročljivo si je že sedaj naročiti in rezervirati žele- ne sadike, še posebej če želimo kaj posebne- ga, česar običajno pri drevesničarjih zmanjka že v prednaročilih. Ustrezna gnojila za založno gnojenje pa tudi oporni koli naj bodo doma že pred saditvijo. Če jagode, ki jih gojimo na prostem še sveti- jo, cvetove in vitice odstranimo. Iz tako zapoz- nelega cvetja se sredi jeseni ne morejo več raz- viti plodovi niti ne bi dozoreli, bi pa po nepo- trebnem obremenjevali jagodne grme, kar bi bilo v veliko škodo njihovi rodovitnosti v nas- lednjem letu. Energija, ki bi jo rastlina porabila za razvoj plodu, naj se raje preusmeri v utrje- vanje rozete, da bo jagodni grm bolje prezimil. V OKRASNEM VRTU v začetku oktobra sa- dimo in presajemo zinrizelene grmovnice in drevnine listavcev in iglavcev, ko pa bo listo- padnim drevninam les dozorel in listje odpadlo, pa konec oktobra sadimo in presajamo vse druge vrste okrasnih drevnin. Zimzelene drev- nine sadimo tako zgodaj zato, da bi se do poz- ne jeseni še povsem dobro vkoreninile in se vrastle, ker pozimi nimajo enakega mirovanja kot listopadne, saj njihovi listi ali iglice tudi po- zimi asimilirajo. Sajenje okrasnih drevnin se v ničemer ne razlikuje od sajenja sadnega drevja. Priprava zemljišča oziroma sadilne jame, obilno založno gnojenje z organskimi in rudninskimi gnojili ter vsa druga opravila so pogoj za dobro rast in razvoj tudi za okrasne drevnine, ker te enako kot sadne rastline ostanejo trajno na istem ras- tišču. Okrasne gomoljnice dalij in kan, ki jih je poškodovala pozeba, ne prezimijo in v shrambi že zgodaj propadajo. Ko oktobra temperature padejo na 50, kanam in dalijam porežemo ste- bla za pedenj visoko nad površino, gomolje z vilasto lopato izkopljemo, z njih rahlo otresemo prst in prenesemo v zaprt prostor ter jih položimo na tla, obrnjene na glavo, da pre- prečimo brstenje v času zimovanja. V ZELENJAVNEM VRTU doraščajo in zorijo vrtnine, ki smo jih namenili za zimsko hrambo sveže. S pospravljanjem ne hitimo, saj večini vrtnin rahle zgodnje jesenske slane ne škodijo, nekatere še celo bolj utrdijo za prezimitev. Zel- je, ohrovt in korenovke, če niso bile prezgodaj posejane, sedaj še najbolj rastejo in prav takšne bodo najprimernejše za zimsko hram- bo. Za zimsko hrambo niso primerne prezrele pa tudi nedozorele vrtnine. Nedoraščene v shrambi ne vzdrže, ker niso zrele in niso dovolj utrjene, prezrele pa prav tako ne vzdrže, ker prično prehitro razpadati. Vrtnine, ki jih nameni- mo za zimsko hrambo sveže, naj bodo predvsem skrbno obrane oziroma izkopane. Na njih ne sme biti mehaničnih poškodb, nas- talih zaradi nepazljivega ravnanja pri spravilu, biti morajo zdrave. Obiramo jih le ob lepem vre- menu, izkop pa ne sme biti iz premočene zemlje. Spravilo je bolje opraviti v popoldan- skem času. V hrambo pridelke, ki so očiščeni zemlje, plevelov in odmrlih delov, in tudi vlažni ne smejo biti v nobenem primeru. Pred vlaganjem vrtnin v hrambo prostor in posodo temeljito očistimo in razkužimo. Iz prostora odstranimo ostanke pridelkov iz pred- hodne hrambe, četudi so ti povsem suhi in po videzu neškodljivi, saj se na njih zadržujejo gni- lobne bakterije in različen mrčes. Enako velja za pesek, šoto ali druge materiale, v katerih smo imeli vložene pridelke, pa jih že ob upora- bi nismo odstranili. Tudi zaboje, v katere bomo vlagali vrtnine, temeljito očistimo, očiščene pa poškropinno s 3% raztopino bakrenega apna, vse dobro presušimo in prostor nato dobro prezračimo. Za korenovke pripravimo svežo mivko ali droben pesek, v katerem bodo ostale sveže do pomladi. Miran Glušič, ing.agr. Sušenje sadja in zelenjave Sušenje sadja in zelenjave je eden najstarejših načinov kon- zerviranja, ki jih uporablja človek. Sušeni pridelki so danes pomemben del sodobne prehrane. Kar s težavo si predstavlja- mo prehrano brez riža, orehov in suhih začimb. Manjše količine živil in živila, ki niso občutljiva, posušimo za domačo uporabo kar naravno oziroma s pomočjo sonca (vendar s tem ne mislimo direktno na soncu), večje količine živil in občutlji- vejša živila pa sušimo za domačo rabo kar v kuhinjski pečici, sploh če imamo ventilatorsko pečico, veliko gospodinjstev pa si pomaga s pomočjo manjše naprave , ki jo imenujemo suša. Sušenje sadja in zelenjave zahteva kar precej znanja, saj če živilo sušimo prepočasi, oživijo bakterije, in če sušimo prehitro, znotraj ostane še vlažno in se pokvari. Seveda se veliko lepše obnašajo pri sušenju živila, ki vsebujejo veliko kisline in slad- korja. Če sušite s pomočjo pečice, storite to pri šibki tem- peraturi pod 60 C, saj nad to temperaturo sadje in zelenjava izgubita veliko pomembnih hranilnih snovi. Temperatura je odvisna od vrste živila in debe- losti rezanja. Narezana živila naložimo na mreže vsaj 8 centi- metrov narazen, s tem da pri klasični pečici pustimo vrata pečice za špranjo odprta. Za občasno sušenje gospodinjska pečica popolnoma zadostuje. Še bolj kot samo sušenje je za- nimiva uporaba suhih živil. Vsa posušena živila uporabljamo v manjših količinah, saj že majhne količine zadostujejo in zaokrožijo okus jedi. Pri upora- bi suhega sadja najpogosteje sadje pred uporabo namočimo v primerno tekočino. Tekočino izbiramo glede na jed, ki jo upo- rabljamo. Pri sadnih kolačih uporabimo sadne sokove, slad- kano in odišavljeno vodo. Vodo lahko odišavimo z začimbami, kot je vanilijev strok ali z žgani- mi pijačami. Pred uporabo jih lahko narežemo še na manjše koščke ali jih pustimo cele. Tako na primer pri sadnem kru- hu sadja najpogosteje ne režemo, pri sadnih kolačih pa ga še dodatno narežemo, odvisno od velikosti posušenega sadja. Nekoliko manj znana je upora- ba suhe zelenjave, vendar zelo enostavna in priporočljiva v go- spodinjstvih in kuhinjah, kjer je uporaba zelenjave velika, sploh takrat, kadar nimamo veliko časa za čiščenje, rezanje in sekl- janje. Suho zelenjavo uporablja- mo največ kot dodatek k jedem. Včasih smo suho zelenjavo srečevali bolj kot začimbe, da- nes jo lahko uporabljamo kot dodatek k jedem ali celo kot osnovno sestavino posamezni] jedi. Tako najpogosteje srečuje mo suho korenje, čebulo, zelene ali peteršiljevo korenino, ki ji lahko narezana na različne de beline. Iz sušenega korenja si lahk( pripravimo odlične krompirjevi štruklje, pri katerih del krom pirja zamenjamo s korenjem, al napolnimo s korenjem krompir jeve ocvrtke. Pri krompirjevil ocvrtkih s korenjem uporabimc tisto suho korenje, ki je nareza no na majhne koščke Namočimo ga v juhi ali vodi posebej pa pripravimo klasične krompirjevo testo in mu til pred koncem dodamc namočeno korenje, nato obliku jemo manjše ocvrtke, jih po želj; paniramo in nato ocvremo. Zelo okusni so tudi vodni žličniki, ki jih lahko prav take ftaredimo tako, da dd osnovne- ga testa zamenjamo s poljubne zelenjavo - špinačo, blitvo in ko- renjem. Tudi nadeve pri krom- pirjevi zelenjavni musaki lahke zelo enostavno pripravimo ii suhe zelenjave. Seveda boste verjetno najprej uporabili zelen- javo, ki ste jo pridelali na domačem vrtu, če pa vam kdaj zmanjka sveže, pa lahko posku- site tudi s suho. Nada Pignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 22. SEPTEMBER - Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu, Franc Turnšek, Apače 140, Robert Bezjak, Bukovci 168, Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Jože Muzek, Muretinci 57, Milan Arnuš, Arbajterjeva 8, Ptuj, Vladimir Meško, Pot v toplice 3, Ptuj, Jože PremzI, Starošince 33, Mi- lan Breg, Krčevina pri Vurbergu, Ivan Milošič, Jablo- vec 56/a, Danilo Lendero, Apače 104, Miran Gajser, Gerečja vas 75/a, Viktor Bezjak, Kraigherjeva 18, Ptuj, Peter Bonnbek, Staneta Severja 14, Maribor, Te- rezija Milošič, Jablovec 56/a, Anton Hasennaii, Zg. Hajdina 151, Martin Plavčak, Kupčinji Vrh 28. 24. SEPTEMBER - Miran Mohorko, Obrtniška 3, Veli- ka Nedelja, Stanislav Zavec, Turniška 26, Ptuj, Ro- man Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj, Ivan Škvorc, Sodinci 55, Silvo Kokol, Majšperk 13, Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj, Dušan Menoni, Lovrenc na Dr. polju 1, Janez Arnuš, Dornava 56/c, Albin Dovečar, Strjanci 5/a, Ev- gen Muhič, Gorišnica 46, Albin Avguštin, Lovrenc na Dr. polju 6, Marjana Prelog, Zagojiči 20/a, Majda Rola, Mlinska c. 7, Ruj, Darko Horvat, Tržeč 11/b, Avguštin Ros, Planjsko 7, Anton Planinšek, Župečja vas 2, Vera Drevenšek, Zg. Leskovec 9, Milan Žum- bar, Pristava 21/b, Antonija Štebih, Potrčeva 42, Ptuj, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Rozalija Gomilšak, Juršinci 88, Danilo Rajh, Pivkova 13/a, Ptuj, Marjan Jus, Ptuj- ska Gora 2/a, Frančiška Cafuta, Hreničeva 1, Ptuj, Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112, Anton Zelenik. Vintarovci 36, Milan MešI, Potrčeva 42, Ptuj, Jože Slodnjak, Moškanjci 37, Vinko Brumec, Reševa 6, Ptuj, Francka Zajšek, Ptujska Gora 1/a, Marjan Valen- ko, Moškanjci 19, Štefan Ros, Ul. B. Kraigherja 14, Ki- dričevo, Irena Pauko, Rimska ploščad 21, Ptuj' Božidar Novak, Videm pri Ptuju 39/a, Bdi Veršič. Bu- kovci 152, Branko ŠkrabI, Vegova 13, Lovrenc na Dr polju, Milan Jerebic, Moravci 148, Avgust Topolovec, Lovrenc na Dr. polju 1, Franc Korez, Janški Vrh 56. Jožef Svenšek, Kicar 54, Jože Turk, Ptujska Gora 103/a, Franc Galun, Majšperk 83, Dušan Mlakar, Trniče 60/a, Roman Farič, Rabelčja vas 23/a, Branko Fragnež, Podlože 49, Darko Nerat, Selška c. 40, PtuJ' _ Gabrijel Fošnjar, Ptujska 213, Maribor, Jože Danko. Župetinci 44, Rudi Maroh, Osojnikova5, Ptuj, Marjaf^ Lesjak, Vrablova 78, Maribor, Jelka Maroh, Osojniko; va 5, Ruj, Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ruj, Pečnik, Marjeta na Dravskem polju, Darko Frajnge^' Bevkova 4, Maribor. g| f CDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 ZANIMIVOSTI, NASVETI 11 STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO tCUMMUi nisncno aininiKo l^adaljevanje iz prejšnje številke ZAKAJ POTREBUJEMO VLEK V DIMNIKU Vlek dimnika zagotavlja dovod zgorevalnega zraka v prostor s Iturilno napravo in odvod dim- nih plinov v okolico. Biti mora višji ali vsaj enak vsoti tlačnih padcev: - dovoda zraka v prostor s ku- rilno napravo, - v kurilni napravi, - v dimniškem priključku, - v dimniku. Pri dimenzioniranju dimnika moramo določiti posamezne tlačne padce. Tlačni padec dovo- da zraka v prostor je odvisen od velikosti odprtin (rešetke, kana- li) oziroma prezračevalnih na- prav. Tlačni padec vstopa zraka v prostor s kurilno napravo ne sme biti večji od 5 Pa. Za lažjo primerjavo velja: 1 Pa (pascal) = 0,102 mm H20 oz. 1 mbar = 100 Pa. Tlačni padec v kurilni napravi poda njen izdelovalec in je lahko zelo različen glede na vrsto in iz- vedbo kurilne naprave. Za hišne kurilni naprave, katerih nazivna toplotna moč ne presega 50 kW, običajno znaša od O do 25 Pa. Pri nadtlačnih kuriščih tlačni padec v kurilni napravi lahko prema- guje ventilator gorilnika in znaša O Pa. Kadar kurišče ni nadtlačno, pri dimenzioniranju upoštevamo dejanski tlačni pa- dec. Če je kurilna naprava opremljena z ventilatorskim go- rilnikom, se odločamo tudi tako, da dimnik pokriva samo delni tlačni padec kurilne naprave. To pa povzroči, da ie v kurišču ved- no podtlak in dimni plini ob možni netesnosti kotla ne more- jo uhajati v kurilnico. Pri atmosferskih gorilnikih vlek sploh ne sme vplivati ne- posredno na gorilnik, zato so te kurilne naprave opremljene s prekinjevalnikom vleka. Tlačni padec za te kurilne naprave znaša 1 do 10 Pa. Odvisen je od svetlega premera dimnika, dolžine oz. višine, hrapavosti notranje površine dimnika, lo- kalnih tlačnih uporov, gostote in hitrosti dimnih plinov. Za pra- vilno dimenzioniranje dimnika moramo poznati prostor, kamor bomo namestili kurilno napra- vo, prezračevalne naprave in predvsem tehnične podatke ku- rilne naprave ter izvedbo dim- niškega priključka in dimnika. Tehnični podatki kurilne na- prave, ki so nujno potrebni pri dimenzioniranju, so: - največja in najmanjša toplot- na moč kurilne naprave, - vrsta kuriva, - vrsta gorilnika, - temperature dimnih plinov pri največji in najmanjši toplot- ni moči, - vsebnost CO2 v dimnih pli- nih pri največji in najmanjši to- plotni moči, - tlačni padec oz. zahtevani vlek dimnika na kurilni napravi pri največji in najmanjši moči, - izkoristek kurilne naprave, - oblika, dimenzije in višina dimniškega nastavka. Na žalost večine teh podatkov, razen nazivne toplotne moči, proizvajalci ne podajajo. Zato je izbira dimniške izvedbe in di- menzij dimnika prepuščena kar prodajalcu in je zato napačna. Posledica tega je, da imamo vgrajeno sodobno kurilno na- pravo, kjer imamo težave z odvo- dom dimnih plinov, slabim zgo- revanjem goriva, slabim izko- ristkom naprave in s tem večjo porabo goriva. Prav tako je tudi vprašljiva požarna in sanitarna varnost dimovodnih naprav. POŽARNA VARNOST Pri odvajanju dimnih plinov moramo zagotoviti požarno var- nost. Zaradi odvoda dimnih pli- nov se okolica dimnika ne sme pregrevati, nikakor pa ne sme priti do požara. Zagoreti ne sme niti tedaj, ko v dimniku pride do vžiga in gorenja sajnih ali ka- transkih oblog. Dimniška tulja- va mora prenesti temperature iz- gorevanja do lOOOC, temperatu- ra zunanje površine dimnika pa v tem primeru ne sme biti višja od 80C. Požarno varnost zagotovimo z ustrezno izvedbo dimnika, to je z izbiro primernega materiala dimniške tuljave, toplotne izola- cije in nosilnega dela. Tuljava mora biti odporna pro- ti vlagi in kislini. Posebno po- zornost je treba posvetiti zunan- jemu delu dimnika, ki je izpos- tavljen vremenskim vplivom. Nosilni del dimnika mora biti iz materiala, ki omogoča trdnost tudi pri največji obremenitvi. Ves gorljivi material mora biti od dimnika ali dimniškega priključka oddaljen najmanj 40 cm. Pri kovinskem dimniku, ki je neoporečen in ima ustrezen certifikat z vidika požarne var- nosti, se lahko ta razdalja zniža na 10 cm, priporočeno pa ie 15 cm. Pri zidanih dimnikih je ta razdalja tudi 5 cm, če je dimnik dodatno zaščiten in vmesni prostor prezračevan. Te razdalje veljajo zlasti za strešne kon- strukcije. SANITARNA VARNOST s sanitarnega stališča je zelo pomembno, da dimni plini ne izhajajo v bivalne prostore, s čimer preprečimo zastrupitev s škodljivimi sestavinami, ki jih vsebujejo (SO2, NOx, CO) ali zadušitev zaradi pomanjkanja kisika. Brezhibno delovanje dimnika je še posebno važno pri kurilnih napravah s prekinjevalnikom vleka (plinski grelniki z atmos- ferskim gorilnikom). Vlek dim- nika pri njih ne sme vplivati na delovanje gorilnika. Na mestu dimniškega nastavka kurilne na- prave oz. na prekinjevalniku vle- ka mora biti tolikšen vlek, da dimni plini zagotovo izhajajo v dimniški priključek in ne v prostor. To je zelo pomembno, ker je zgorevanje plina dejansko popolno in čisto ter brez vonjav (dobimo večinoma samo CO2, H2O), da zaznamo le povečano vlažnost ali pomanjkanje kisika. Ker so taki plinski grelniki veli- kokrat vgrajeni v kopalnicah, je povečano vlažnost še težje zazna- ti. Kadar zaradi napak pride do pomanjkanja kisika in se tvori ogljikov monoksid, lahko pride do zastrupitev. PREGLEDOVANJE IN VZDRŽEVANJE DIMOVODNIH NAPRAV Dimovodne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževa- ti. Te storitve običajno izvaja pristojna dimnikarska služba. Na dimovodnih napravah mora- mo zagotoviti ustrezne odprtine ter neoviran in varen dostop do njih. Opremljen mora biti z iztočnimi dimniškimi vratci, nameščenimi na dnu oziroma pod priključkom na dimnik. Služijo za pregledovanje stanja, čiščenja saj, letečega pepela in drugega materiala, ki je prišel v dimnik ali je odpadel s tuljave. Če je višji od 8 m, moramo vgra- diti dodatna, čistilna dimniška vratca. OPREMA DIMNIKA Dimniški nastavek oziroma kapa je skoraj obvezen sestavni del dimnika. S stališča manjših uporov je nezaželena. Z njo večinoma preprečimo padanje dežja v tuljavo, kar je potrebno predvsem pri zidanih dimnikih, neodpornih proti vlagi. Pri ko- vinskih dimnikih s pravilno iz- vedbo to ni nujno, ker meteor- ska voda teče skozi odvajalnik na dnu dimnika. Če pa odvoda ni, prav tako priporočamo kapo. Obstajajo tudi dimniški nas- tavki - kape, ki zmanjšujejo vpliv vleka na delovanje dimni- ka ali pa ga celo povečujejo. Ka- dar v dimniku kondenzira vlaga, moramo dodati nevtralizacijsko posodo. To je še posebej po- membno za kondenz zaradi dimnih plinov, saj vsebuje SO2 in SO3. Pred iztekom kondenza v okolico ali kanalizacijo se v tej posodi nevtralizira njegova kis- lost. Konec prihodnjič Bojan Grobovšek, dipl.ing.str. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - VINARJEM Čas trgatve, predelava in nega mladega vina Kmetijska svetovalna služba vsako leto spremlja dozorevanje grozdja. Ne- kaj ugotovitev na osnovi primerjave po- datkov letnika 1998 z letnikom 1997. - Po vsebnosti sladkorja je letnik 1998 v zaostanku za letnikom 1997 v povprečju za 0,9 Oe. - Tttracijska kislina je pri letniku 1998 v primerjavi z letnikom 1997 višja v pov- prečju za 1,3 g/l. - Vrednost pH je pri letniku 1998 rahlo višja, v povprečju za 0,02. - Masa jagod (na osnovi mase 100 jagod) letnika 1998 je v primerjavi z letnikom 1997 nižja za 8,8%. Zanimivo je, da v tem času pri srednje poznih sortah sedem letnikov (glede na 18-letno povprečje) nakazuje boljši letnik, enajst letnikov pa slabšega od letošnjega. Glede na te podatke je zrelost grozdja let- nika 1998 v vinogradih nadpovprečna. Na podlagi pokazateljev zrelosti grozdja in rokov trgatve predlagamo pričetek trgat- ve za pozne sorte po 12. oktobru. Predelo- valcem priporočamo, da pred trgatvijo ugotovijo zrelost grozdja v svojem vinogra- du in trgajo šele takrat, ko bo grozdje do- seglo primerno zrelost - nekje prej, nekje kasneje, odvisno od lege in vseh tehno- loških ukrepov, ki smo jih izvajali v vegeta- ciji. V vinogradih, ki so biti prizadeti od toče in gnilobe, priporočamo podbir, saj bo poškodovano grozdje negativno vplivalo na kakovost mošta oz. vina in ^teva ne- koliko zahtevnejše kletarjenje. Čas trgatve je odvisen predvsem od zrelostne stopnje in zdravstvenega stanja grozdja. Večina vi- nogradnikov meri pri zrelostni stopnji samo sladkor, pozabljajo pa predvsem na količino kislin in razmerje le-teh. Poudariti velja, da čim dlje zavlečemo čas trgatve, se nam niža delež skupne kisline in veča delež vinske kisline. Opozoriti velja predvsem manjše vinogradnike, ki predčasno opravijo trgatev, da je kasneje delež vinske kisline v vinu nižji in prevladu- je jabolčna kislina. Takšno vino ima kasne- je poseben priokus po jabolčni kislini, zra- ven tega pa morajo mošt močneje doslad- kati. PREDELAVA BELEGA GROZDJA Predelava grozdja se praviloma prične s trgatvijo. Priprava na trgatev naj bo popol- na, če ni, se nam maščuje pri kakovosti vina. Dejavniki, ki jih moramo upošteval, so: - primerna posoda za trgatev in transport - čas od trgatve do predelave naj bo čim krajši - grozdje s celimi jagodami do preše - potrgati toliko, kolikor se lahko tisti dan stisne - po potrebi žveplamo grozdje že v vino- gradu ŽVEPLAHJE Koliko in kdaj žveplamo mošt, je odvisno od: - zdravstvenega stanja grozdja - zrelostne stopnje grozdja (več kisline - manj žveplamo) - vremena v času trgatve (v toplem vre- menu več žveplamo) - poškodovanosti grozdnih jagod * - časa od trgatve do predelave - časa in načina stiskanja Količina žveplanja: 20 - 75 mg/l S02, kar pomeni 3/4 do 2,5 žveplenice, ali 4 -15 kg kalijevega metabisulfida ali 30 - 150 ml 5- 6% H2S03. Naj pri tem velja pravilo: čim manj žveplati, vendar dovolj in pra- vočasno. Pravilno žveplan mošt, izjemoma drozga ali že tudi grozdje (močno gnilo), porabi pozneje kot vino do tretjine manj žvepla. V letošnjem letu, ko so vremenske razmere neugodne (gniloba), bomo morali žveplati čim prej in nekoliko močneje. Pri- poročamo, da mošt žveplate vsaj z 1,5 žve- plenice na 100 1, pri prvem pretoku pa 2 žveplenici na 1001. SAMOBISTRENJE ALI RAZ5LUZEVANJE Razsluzevanje vsekakor priporočamo, saj s tem pred vrenjem odstranimo iz mošta ostanke škropiva, pečk, kožic in pecljev. Odstranimo tudi že oksidirane fe- nole in beljakovine, ki kasneje negativno vplivajo na potek vrenja in kasnejšo kako- vost vina, S samobistrenjem dosežemo bolj čisto in enakomernejše vrenje, kar po- zitivno vpliva na čistost vonja, preprečimo možnost nastanka priokusov ter zmanjšamo možnost nastanka tx)ekserja. Pretok opravimo po 6 - 24 urah, odvisno od hitrosti bistrenja in temperature mošta. Opozoriti velja, da če smo mošt predhod- no žveplali, ga sedaj ne žveplamo, saj pre- tirano žveplanje negativno vpliva na potek vrenja. Pred razsluzevanjem lahko doda- mo tudi kombinacijo želatine in kre- menčevega čistila. VRENJE Zaželeno je, da nam mošt v kleti čim prej zavre in da proces vrenja poteka mirno. Če smo mošt razsluzevali, je nujno potrebno vanj dodati vrelni nastavek. Tega pripravi- mo tako, da mošt za vrelni nastavek paste- riziramo na 80 C, ohladimo na sobno tem- peraturo ter dodamo selekcionirane kva- sovke. Počakamo 2 uri, in ko vrelni nasta- vek zavre, ga dodamo moštu. Da nam mošt normalno zavre potrebujemo 1-3% vrelnega nastavka. Med vrenjem priporočamo, da dodate bentonit, ki izloča beljakovine in umirjajoče deluje na potek vrenja. Po končanem vrenju, je potrebno čim prej doliti posodo in v roku od 6 do 20 dni opravimo prvi pretok, odvisno od količine kisline v vinu in stabilnosti vina (zračni test). Letos priporočamo, da prvi pretok opravite čim prej, 6-10 dni po vrenju. Kmetijska svetovalna služba: Andrej Itebernišek, ing.agr. TILENMRGOIE/STRANISCAVANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVI WE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVIJI d^nstite, Ic/e /e stranišie? 15. Najbolj me je presenetila obli- ka javnih stranišč, kjer se je lahko v istem prostoru olajšalo Veliko število oseb, še bolj pa iz- najdljivost, kako so speljali ka- nalizacijo s tekočo vodo, in od- nos do higiene, saj je bil v vsa- kem javnem stranišču tudi ^odniak s čisto tekočo vodo. I^mljani so bili odlični arhi- tekti in gradbeniki. Niso se odli- l^ovali le po gradnji cest, akva- ^nktov, mostov in velikih raz- '^ošnih javnih stavb (ki jih vsi Poznamo), temveč so z vso po- kornostjo in skrbnostjo obliko- vali in zasnovali tudi načrte hiš, v katerih so prebivali bogati last- t^iki. Nad to arhitekturo sem navdušen posebei zato, ker je v Veliki meri upoštevala naravne '^nosti. Naravo (strani neba, gi- banje sonca, materiale ...) so spoštovali, opazovali, upoštevali in izkoristili. Stranišča so bila ob kuhinji (to- pla voda, kanalizacija), oba pros- tora pa sta bila ob glavni ulici (bližina vodovoda in kanalizaci- je). Oblika zasebnih stranišč je bila enaka kakor javnih, le da so bila prva namenjena uporabi ene same osebe. Uporabniki stranišča sicer niso imeli toaletnega papirja, za čistočo pa so poskrbeli s poseb- nim "orodiem": paličico, na ka- teri je bila pritriena naravna spužva. Kot zanimivost še to: moški so lulali sede. V drugem delu naloge nismo mogli odgovoriti na vprašanje, kje in kakšna so bila stranišča v Petoviji, ker jih arheologi niso našli. Muhasta reka Drava je ve- likokrat spremenila svojo strugo in tako odnesla velik del rimske- ga Ptuja. Pomagali smo si z drobci arheoloških naidb in širokim znanjem arheologinje Marjane Jevremov. Z njeno pomočjo smo določili mestne četrti in ugotovili, kje je bilo mestno jedro, kjer so bile javne hiše in javna stranišča. S pomočjo mestnih četrti smo ugotovili tudi, kje so bile naji- menitnejše hiše, te pa so zagoto- vo imele tudi stranišča. Na- tančne lokacije pa nismo mogli ugotoviti. Nalogo smo sklenili z ugotovit- vijo, da je imela Petovija z dve- ma vodovodoma in dobro razve- janim kanalizacijskim omrežjm vse pogoje za javna in zasebna stranišča. Ker je bilo mesto ko- nec 2. in v začetku 3. stoletja naj- večje na današnjem ozemlju Slo- venije, in z mirno vestjo lahko rečemo tudi najpomembnejše (aarina, arhiv ...), menim, da se ni razlikovalo od drugih mest v rimskem imperiju. Ta pa so ime- la javna in zasebna stranišča. Menim, da je naloga uspela tudi v komunikaciji, ki je na- menjena bralcu naloge. Pred- stavljene rezultate namreč neho- te primerjamo z današnjim stan- jem v mestih: Koliko iavnih stranišč ima Ptuj danes? Kakšna je čistoča stranišč v javnih zgrad- bah (gostilne, lokali ...)? Kako prebivalci sami skrbimo za last- no higieno? In - ali ie prav, da se sramujemo nujnih človeških po- treb? Z vsem spoštovanjem ugotovi- mo, da se iz vsake kulture, navad in vrednot neke civilizaciie lahko veliko naučimo. Tudi jaz sem se! LITERATURA: Gioranni Casselli: Življenje skozi stoletja. MK 1988. Dr. Iva Miki Curk: Arheologi- ja zadnjih desetletij, posebnostih rimskega Ptuja. Ptujski Zbor- nik. Dr. Iva Miki Curk: Petoviona v sožitju z bližnjimi in daljnimi kraji. Ptujski arheološki zbornik 1993, str. 205 - 218. Olga Janša-Zorn, Darja Mihe- lač: Stari in srednji vek. Zgodo- vina za 6. razred OŠ. DZS- 1996. Jane Elliot in Colin King: Moja prva enciklopedija. MK 1989. Velika ilustrirana enecklo- pedija, MK 1992 Simon James: Antični Rim. Pomurska založba 1994. Blago) Jevremov, Marjana To- manič Jevremov: Ptuj v davnini. Zagreb 1975. Marjana Jevremov Tomanič: Ptuj. Tipkopis. Eva Kocuvan: Rimljan sem. DZS 1989. David Macavlay: Eine stadt wie Rom. DTV 1989. Dr. Anne Millard: Ljudje nekoč. MK 1989. Picrre Miquel: V rimskih časih. MK 1989. Marko Snoj: Slovenski etimo- loški slovar. Založba MK 1997. Marjeta Šašel Kos: Petovions- ka vladajoča aristokracija, str. 219- 232. Pierro Ventura in Gian Paolo Caserani: Pompeji. DOMUS 1989. Vitruvij: 10 knjig o arhitektu- ri. Schneder Wolf: Povsod stoii kak Babilon. Obrazi davnih in današnjih mest CZ 1966. 12 IZ NAŠIH KRAJEV ^1 Četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK VELIKA NEDEUA / 20. OBLETNICA VALETE Na sviifeflfe iezpeškš Lepi so spomini na čas minule sreče; posebno lepi pa so spo- mini na čas osnovnošolskega izobraževanja in rojstva prvih mladostnih hotenj in želja. Lepo je bilo tudi v soboto, 12., septembra, ko seje zbrala generacija 1963, kije pred 20 leti v velikonedeljski osnovni šoli zaključila osnovnošolsko! izobraževanje. Na srečanju seje zbralo 51 nekdanjih sošol-: cev in sošolk z razrednikoma g. Alojzem Ambrožem in Vladi-; mirjem Pajkom. Udeleženci srečanja so si po sprejemu pri sedanjem ravnatel- ju Borisu Skoku z zanimanjem ogledali prostore velikonedelj- ske osnovne šole in obudili spo- mine na čas prvega šolskega druženja. Ob skrbnem vodenju Anice Senice so si ogledali tudi etnološko zbirko v velikonedelj- skem gradu. Pred pričetkom ve- selega dela družabnega srečanja jim je sošolec Marijan Plohi, župnik v Kotljah, v veli- konedeljski cerkvi daroval sveto mašo, za kar se mu iskreno zah- valjujemo. Sledilo je prijetno družabno srečanje, ki je trajalo vse do jutranjih ur. Organizatorji srečanja se vsem zahvaljujejo za udeležbo in jih vabijo, da se udeležijo nas- lednjega srečanja, ob 25. oblet- nici. Vabljeni tudi vsi tisti, ki se tega srečanja iz kakršnihkoli razlogov niste mogli udeležiti. Foto: Žalar Nagradno turisHino vprašanje Prvi oktobrski dnevi v Ptuju so izzveneli v znamenju četrtega mednarodnega otroškega festivala, na katerem je letos nastopilo šest foklornih skupin iz Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V teh dneh pa je bila na poti tudi 4. haloška konjenica. Prvi oktobrski dnevi pa so že po tradiciji na- menjeni mednarodnemu sejmu gostinstva in tu- rizma Gost-tur, ki poteka v Mariboru. Letošnji je že šesti, na njem pa se bo od 6. do 10. oktobra predstavilo 472 razstavljavcev iz Slovenije in tu- jine, na borzi, ki bo 7. oktobra v Kazinski dvora- ni SNG Maribor, pa se bo več kot 50 podjetij srečalo s 100 morebitnimi tujimi kupci slovens- kih turističnih storitev. Sejem Gost-tur '98 poteka na začasnem sejems- kem prostoru pri dvorani Tabor. Žal pa na njem ne bo predstavnikov slovenske vinske poslovne skupnosti. Največ težav so letos organizatorji imeli s pripravo sejemskega prostora. Center za promocijo turizma Slovenije je za šesti Gost-tur pripravil bogat program predstavitev zaokroženih tu- rističnih območij. Razstavni prostor GIZ Poe- tovio vivat Ptuj je v hali D. Pod skupno streho združenja se bodo predstavila številna ptujska podjetja s področja gostinstva in turizjna ter ne- katera druga, ki se v to de- javnost vključujejo posredno. Predstavljajo se s promocij- skim materialom oziroma iz- delki. Nekatera podjetja pa se bodo že po tradiciji predstavi- la samostojno, prav tako haloška ponudba. Ptujske pe- karne in slaščičarne bodo na primer predstavile svoj novi izdelek, ki je še brez imena, iz ržene in polbele moke ter sončničnih semen. Gre za še en kruh iz programa varovalnih živil. Bolj kot v prejšnjih letih pa se v program letošnjega Gost- tura vključuje tudi gostinska sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki bo s predstavni- ki GIZ Poetovio vivat danes na sejmu organizirala delovni sestanek. Sicer pa se v tem času obiskovalci od drugod že zanimajo za Martinovo ponudbo na Ptujskem. Kot smo izvedeli v podjetju Ptujske vedute, je večina gostincev in drugih organizatorjev marti- novanj svoje zmogljivosti že oddala. Na naše drugo septembrsko nagradno turis- tično vprašanje - vpraševali smo, v kateri ptujski ulici je razstavljena marmorna skulptura leva - smo dobili največ odgovorov iz ptujskega doma upokojencev. To ni naključje, saj je lev razstavljen v parku doma, v Volkmerjevi 10. To pa je tudi pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje. Nagrado bo prejel oskrbovanec doma Ferdinand Benko. Čestitamo! Današnje vprašanje je času primerno, po- vezano z vinsko trto in trgatvijo. Vprašujemo, kje v Ptuju raste žametna črnina - modra kavčina. V pomoč naj bo fotografija. Se podatek: njeno trgatev načrtujejo okoli 20. oktobra. Nag- rada za pravilen odgovor so spominek Ptuja in katalog turistične ponudbe Ptuja in okolice, da- rilo GIZ Poetovio vivat, ter steklenici dobrega ptujskega vina, ki sta darilo ptujskih kletarjev. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 96, do 18. oktobra. Kje v Ptuju raste žametna črnina - modra kavčina, podmladek stare trte z mariborskega Lenta? PTUJ /SREČANJE MATURANTOV OB 35. OBLETNICI MATURE I Spomini na dijaška teta se zelo zm Ptujska gostilnica Črni baron je v zadnjem času postala prilju- bljeno mesto srečevanj različnih generacij maturantov ptujske gimnazije. 19. septembra so se v njej srečali maturantje iz leta 1963 in v prijetnem vzdušju praznovali 35-letnico mature. Podobno kot druge generacije se tudi ta srečuje vsakih pet let. Letos so se dobili najprej v pros- torih vinske akademije Veritas, po sprehodu po Ptuju pa so spo- mine na vesela in brezskrbna dijaška leta obujali v gostilni na Vrazovem trgu. Njihova raz- redničarka prof. Helena Podgoršek se srečanja ni mogla udeležiti. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi ravnatelja prof. Rudolfa Čeha. Srečanje maturantov ptujske gimnazije iz leta 1963 je bilo specifično tudi zato, ker so nanj povabili tudi tiste sošolce, ki so se v 3. letniku prepisali drugam. Letošnjega srečanja se je tako udeležilo 22 nekdanjih sošolcev, čeprav jih je bilo v zaključnem letniku 20. Prišli so iz različnih krajev, kamor jih je odnesla življenjska pot: iz Ljubljane, Maribora in Kranja. Najdaljšo pot sta imela nekdanja sošolca, ki živita v Nemčiji. Zal pa letos ni bilo sošolke, ki živi v Londo- nu. MG Maturantje ptujske gimnazije iz leta 1963. Foto: Langertiolc f EDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 PO NAŠIH KSAMIH 13 pTUJ / SPREMENJENA PROMETNA UREDITEV Pajek in lisiie postajajo realnost iyfodre cone za parkiranje, pajek in lisice postajajo v starem delu Ptuja realnost. Komunalno podjetje Ptuj si je že v juniju na podlagi javnega razpisa pridobilo koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe za urejanje javnih parkirišč in odvo- 2a nepravilno parkiranih vozil na območju mestne občine Ptuj. Pogodbo o tem sta svečano podpisala župan mestne občine Miroslav Luci in direktor Komunalnega podjetja Jože Cvetko v petek, 2. oktobra, v Mestni hiši, nato pa sta s sodela- vci na tiskovni konferenci predstavila tudi nekatere podrobnosti. Tako smo izvedeli, da si bodo pri reševanju problematike parki- ranja prizadevali za urejanje in us- merjanje prometa iz ožjega sre- dišča mesta, zato bodo uredili tako imenovano modro cono. To pomeni možnost časovno omeje- nega parkiranja za krajša opravila na parkiriščih, ki bodo označena z modrimi črtami. V mestu so že namestili nekaj parkirnih avto- matov in jih nameščajo še naprej, tako da bodo modre cone poskus- no uvedli 15. oktobra, ko bodo od- stranili dosedanje zapornice, od 19. oktobra dalje pa bodo pričeli sankcionirati kršitelje parkirnega reda. V prvi fazi bodo modre cone uredili na območju Slomškove (od št. 3) in Miklošičeve ulice pred tržnico, na Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici do križišča s Cankarjevo, na Minoritskem trgu ter v Raičevi ulici za Upravno en- oto Ptuj (glej skico). V parkirnih avtomatih bodo na voljo lističi za 30-, 60- in 90-minutno hitro par- kiranje, osnovna cena za 30 minut pa bo 100 tolarjev. Na območju modre cone bo delovala mestna redarska služba in bo lahko za nepravilno parkirana vozila, ki ne bodo ovirala prometa, odredila namestitev klešč za blokado vozi- la - "lisic", v primeru oviranja pro- meta pa bo lahko odredila odvoz s specialnim vozilom - "pajkom". Od 15. oktobra bodo redarji le opozarjali, od 19. oktobra pa bodo pričeli sankcije za kršitelje parkir- nih določil. Vozilo pajek je obnovljeno in že pripravljeno na akcijo, na njem pa je napis: "Če parkirati ne veš, hodi raje peš." Napačno parkirana vozila bodo odpeljana na parkirišče Špedicije Goja v Rajšpovi ulici, kjer ga bodo vrnili lastniku za odškodnino 13.500 tolarjev. K temu bo treba primakniti še minimalno kazen za napačno parkiranje, ki znaša od 2.250 do 10.000 tolarjev. Sedanje zapornice bodo torej od- stranili, od 2. novembra naprej pa bodo v starem mestnem jedru uvedli peš cone. Vhod vanje bo urejen s hidravličnima valjema, ki bosta postavljena v Krempljevi ulici pri sodišču, ter v Vošnjakovi ulici pri gostilni Ribič; vstop z vo- zilom bo možen le z magnetno kartico, ki jo bo po predhodno iz- dani odločbi Oddelka za okolje in prostor izdalo Komunalno podjetje Ptuj. Stanovalci in drugi uporabniki peš cone starega mestnega jedra (to je Krempljeve, Aškerčeve, Mestnega trga, Murkove, dela Lackove, Zelenikove, dela Miklošičeve, Novega trga, Vošnjakove, Jadranske in Vrazo- vega trga), tisti torej, ki imajo stal- na prebivališča, lastne ali najete garaže ali dvorišča znotraj peš cone in želijo pridobiti dovoljenja za vožnjo v tej coni, morajo pri mestni občini podati za to po- sebno vlogo. Stanovalcem, ki ni- majo možnosti parkiranja na lastnem ali najetem dvorišču ali v garaži znotraj cone, bo dana možnost parkiranja samo na pose- bej odrejenih površinah, za kar bodo morali seveda plačati mesečno najemnino. Dovoljenje bo možno pridobiti le za eno vozi- lo na gospodinjstvo. Po eno dovoljenje za dostavo blaga večje teže za službeno vozilo si na podlagi vloge lahko pridobi- jo tudi pravne osebe in samostojni podjetniki, ki imajo sedež ali op- ravljajo dejavnost znotraj peš cone, ter dobavitelji, ki dostavlja- jo blago s tovornjaki največje do- voljene teže 3,5 tone. Dovoljenje za vožnjo po peš coni si morajo pridobiti tudi interventna vozila - policisti, reševalci, gasilci - ter službe za vzdrževanje javnih površin, odvoz odpadkov, pošta ter komunalna vozila. V samem mestu imamo trenut- no 370 tako imenovanih nadzoro- vanih parkirnih mest, na katerih je potrebno plačati parkirnino. Na parkirišču v Slomškovi in Miklošičevi ulici, pred tržnico, na Slovenskem trgu, v Prešernovi do križišča s Cankarjevo ulico je sku- paj 85 parkirišč, za avtobusno pos- tajo 210 parkirišč, v Lackovi ulici z delom bivšega Bakhovega trga je 75 parkirišč; na drugih parki- riščih v mestu pa je sedaj parki- ranje še brazplačno. V skladu s študijo ureditve pro- meta, na podlagi katere je bila pri- dobljena koncesija, naj bi se do sredine prihodnjega leta število parkirnih mest, za katera bo treba plačevati parkirnino, povečalo skoraj trikrat - na 943. Na vseh parkiriščih, kjer se že danes pobira parkirnina - razen na parkirišču za avtobusno posta- jo - bodo spremenili tehnologijo oziroma uvedli avtomatizacijo - modro cono s parkmetri - ali pa podoben sistem, kot že deluje na parkirišču za avtobusno postajo. M.Ozmec V mestu so že postavili parkirne avtomate f^rometne površine v Ptuju z označenimi modrimi conami Vodja oddelka za okolje in prostor Stane Napast Specialno vozilo pajek je že na dvorišču Komunalnega podjetja. Foto: M. Ozmec 14 OD TOD IN TAM Četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK PTU/ / PO PREMIERI Fant v avtobusu Vpenedeljek, 5. oktobra, je bila v ptujskem gledališču uprizorjena letošnja prva premiera. Direktor gleda- lišča Samo Strelec se je odločil za besedilo nizozem- ske avtorice Suzanne van Lohuizen z naslovom Fant v avtobusu in podnaslovom Igra za mladino o fantu, ki je nor. Besedilo je sam preve- del in ga kot režiser tudi pos- tavil na oder. Igraje na Ptu- ju doživela svojo prvo izved- bo na Slovenskem. V tej mladinski igri, za katero je Samo Strelec pred premiera napovedal, da ho primerna za sedmo- in osmošolce, srednješolce, pa tudi za odrasle, nastopajo trije liki, kijih igrajo Nenad Tokalič-Nešo Lobelta, Nataša Burger Karolino in Ve- sna Lubej Mamo. Zdi se, da se predstava pričenja z gledališkim listom. (Zelo dobro ga je zasnovala in uredila dramaturginja predsta- ve Tatjana Doma.) Pa ne zato, ker so ga gledalci kot običajno prejeli ob nakupu vstopnice, pač pa, ker so v njem lahko pre- brali domala čisto vse o predsta- vi. In več, tudi tisto, česar v predstavi ni: "ONA in ON se srečata. Vsak nosi svojo zgodbo. veselje, žalost, bolečino, upanje in hrepenenje. Vsi vemo, kaj se dogaja med žensko in moškim, pa vendar vsakič znova tipamo ter previdno in počasi tkemo niti, ki nas povezujejo s sočlo- vekom." ON je seveda Lobelt, ONA pa gotovo Karolina. Če izvemo (morda dovolj) o Lobel- tovi zgodbi, bolečinah in hrepe- nenju, o NJENIH, Karolinih, ne izvemo ničesar. Karolinino početje, njena pomoč Lobeltu in življenje z njim v avtobusu, ni motivirano. O ljubezenskem odnosu med njima, na katerega nas usmerja gledališki list, v predstavi ni sledu. Nasprotno, igra gledalca pušča v dilemi, ali je to res v avtobusu, ali pa mor- da v bolnišnici, kjer je za Lo- belta avtobus prav takšna utva- ra kot mama, ki si jo želi in se je strahotno boji hkrati, Karolina pa je morda tamkajšnja psiho- terapevtka, ne pa življenjska sopotnica. Ker pa nam gleda- liški list pripoveduje, da je pov- sem drugače, da živita lobelt in Karolina v avtobusu, seveda možnost drugačne interpretacije ne pride v poštev. Skoda. Zgodba nizozemske avtorice je pravzaprav srh vzbujajoča in predvsem zelo žalostna. Dečka Roberta njegova Mama nam- reč ni imela rada. Odklanjala gaje, kot je tudi njo zapustil pi- jani mornar, potem ko sta nare- dila otroka. Robert je bil pri- krajšan za tisto, kar otrok (in človek nasploh) brezpogojno potrebuje - za ljubezen. Zato se je zatekel k rmdomestni ljubez- ni, mački, vendar tudi to izgu- bil. Prepričan je, da jo je Mama ubila. Mamo sovraži, sam pa zapade v psihotična stanja, v katerih se mu že dvaj- set let prikazuje Mama. Ves ta čas živi v avtobusu, v katerem ga je zapustila Mama pri dva- najstih, ko se je poročila z no- vim moškim. Zadnja tri leta je pri njem Karolina. Robert, čeprav je odrasel, še vedno ne more izgovoriti svojega imena. Ker še ni razrešil stisk svojega otroštva, imenuje sebe popačeno Lobelt. Ko bo odrasel, bo lahko rekel Robert. To si želi. Zelo žalostna zgodba, ki pa nas v ptujskem gledališču pusti neprizadete. Če je vsak od igralcev dobro odigral svojo si- cer težko vlogo norca, njegove prijateljice in mame, je predsta- vi očitati njihovo nepovezanost v pristen odnos. V takšen, da bi Karolini dejansko bilo do tega, da Roberta reši, da bi gledalci začutili Robertovo mržnjo in razumeli njegov umik pred sve- tom. Ali da bi tako spozrmli ravnanje Mame, da bi se do njega želeli opredeliti. Scenograf Andrej Šmid je z razgrajeno premično steno in spreminjanjem barve svetlobe omogočil hitro in učinkovito spreminjanje prizorišča iz avto- busa v prostor Lobeltovega otroštva, v katerega je prividno vstopala Mama. Glasbo je za to priložnost zložil Uroš Rako- vec, like pa oblekla kostumo- grafka Maja Djordjevič. Milena Zupanič Fant v avtobusu, prizor iz predstave. Foto Sandra Požun PTUJ / MIHELICEVA GALERIJA Rozina Seoefic na- stavila nove sšlke Rozina Sebetič je ena tistili markantnih osebnosti ptuj- skega Ijubiteljskokulturne- ga življenja, ki na svojo raz- stavo zmeraj privabi veliko prijateljev in znancev. To- krat so v Miheličevi galeriji razstavljena njena dela zadnjih dveh let. Razstava, ki jo je postavila muzejska kustodinja Stanka Gačnik, je posvečena sedemdesetlet- nici, ki jo je Rozina Šebetič praznovala lani. Ptujčanka Rozina Šebetič izvi- ra iz Slovenskih goric, Vodran- cev pri Kogu. Znana Borkova družina ie še ohranila na pobočju sredi blago naklonjenih njiv svoje potomce. Rozina pa je kmalu odšla zaradi šolanja in ka- sneje službe od doma. Ustalila se je na Ptuju, kjer je dočakala upo- kojitev kot učiteljica likovne vzgoje v Mladiki. V dveh ob- dobjih ie šest let vodila likovno sekciio DPD Svoboda Ptuj, se vključevala v različne slikarske kolonije in jih tudi sama organi- zirala za svoje kolege v Halozah in na Ptuju ter razstavljala na sa- mostojnih in skupinskih razsta- vah. Tokrat razstavlja najnovejše slike. Prvič je pri slikarki opaziti nagnjenje do abstrakcije, saj je doslej prisegala na dokaj veris- tične upodobitve krajin, tihožitij in kompozicije drugih predme- tov. Kot pravi sama, že vse živl- jenje vodi njen slikarski čopič pesem gozdov, žitnih polj, goric, svet, v katerega ji je odprl pot njen oče v najzgodnejši mlados- ti. Brez števila slik je nastalo tako izpod njene roke. Gotovo se bo muzej v prihodnosti odločil tudi za retrospektivno razstavo del Rozine Šebetič, tako da bo njeno delo moč videti tudi skozi čas. Tokratna razstava pa bo v Miheličevi galeriji postavljena do 31. oktobra. Milena Zupanič Rozina Šebetič Od tod Iff tam PTUJ m Jesenski otrošlii živ žttv Društvo prijateljev mladine Ptuj pripravlja ob letošnjem Tednu otroka skupaj s Centrom inter- esnih dejavnosti in Pokrajinskim muzejem Ptuj pripravlja v nedeljo, 11. oktobra, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu Jesenski otroški živ žav. S pravljico bodo oživele lutke, sladkali se bodo z jesenskimi dobrotami in obeta se lep dan. Ob sla- bem vremenu prireditev odpade. ms PTUJ • Dobrodelni lton€ert za Softčelr člani ptujskega centra za cerebralno paralizo Sonček že dalj časa želijo svojim članom iz- boljšati pogoje življenja. Zavedajo se položaja, ki ga imajo invalidi v družbi, prav zalo želijo svoje člane čimbolj povezati z okoljem ter jim ponudi- ti boljše pogoje za zagotavljanje neodvisnega sa- mostojnega življenja. Zato bi radi zgradili varst- veno-delovni center, kjer bi lahko osebe s cere- bralno paralizo dnevno delale ter se družile. Društvo povezuje invalide iz Ptuja in Ormoža. Prostor za varstveno-delovni center so že našli v novi poslovni zgradbi za avtobusno postajo. Po- trebujejo le še dovolj sredstev, da ga odplačajo. Že dalj časa zbirajo sredstva s prostovoljnimi prispevki občanov. Vse ljudi dobre volje pa vabi- jo na dobrodelni koncert, ki bo 23. oktobra ob 19. uri v dvorani Center. Nastopili bodo Korado in Brendi, Ptujskih 5, Zlatko Dobrič, Miran Tetičkovič, Geza, Babilon, Vinko Šimek in še mnogi drugi. Cena vstopnice je 1000 tolarjev, ce- lotni izkupiček pa gre za nakup prostorov Sončka. ms SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNiH PNI Komu sprava (ne) koristi Vse več je tistih, ki se sprašuje- jo, ali spravaštvo, kakršnega se gremo zdaj, Sloveniji koristi ali škodi. Tako smo te dni lahko slišali, da "sploh ni res, da v Slo- veniji nimamo sprave", pa tudi to, da je sprava, kakršno vsiljujejo nekateri, "povzročila največjo škodo za Slovence". SOVRAŠTVO IN RAZDOR Pn/i mislijo predvsem na vsa tista leta in vsa (dobro zaznavna) dokazila, ki potrjujejo, da so se Slovenci v vsakdanjem življenju brez kakršnega posebnega vmešavanja "politike" v pretežni večini že navadili na skupno živl- jenje, ne glede na to, kakšna je bila preteklost posameznikov in posameznih družin, kar pomeni, da so se med seboj spravili na najbolj normalen način, brez kakšnega posebnega odpiranja starih ran ali žigosanja "pravih" in "sumljivih". Nosilci teze o škodi, ki jo Sloveniji prinaša enostran- sko vsiljevanje sprave, pa mislijo predvsem na škodo, ki jo povzroča vsiljevanje posamez- nih "resnic' o preteklosti in nasil- na, skonstruirana delitev naroda na "žrtve" in "rablje". Posebej vznemirljiva (in resna) so tista opozorila, ki pravijo, da takšen način govorjenja o spravi ljudi znova odtujuje in ustvarja nezau- panje in celo sovraštvo med nji- mi. Tega bi se morali bolj zave- dati tudi aktualni politiki, ki bi radi "vstopili v zgodovino" z različnimi "spravnimi" deklaracijami, ki pa očitno v življenju niso sprejete kot takšne. Dr. Boris Paternu zagotovo ni osamljen, ko pravi, da pomenijo "spravaški" dokumenti, ki naj bi jih sprejela večina slovenskih strank, prej prispevek k novim delitvam med Slovenci kot pa kaj drugega. Rektor ljubljanske uni- verze prof.dr. Jože Menciger pra- vi, daje že od devetdesetega leta proti spravi, "ne da bi takrat pov- sem vedel, kaj bo iz tega nasta- lo". V intervjuju za Delo je dejal: "Spomenka Hribar (začetnica ideje o spravi - op.p.) je sicer imela, a v povsem drugih časih, dober namen. Če bi ostalo pri tem, bi bilo čisto v redu. Kar se dogaja zdaj, je povsem odveč; vse skupaj se izrablja, kot pravi škof Grmič. Problemi se ne zmanjšujejo, ampak se povečujejo. Povsem razumem tiste, ki so bili prizadeti ali pa so bile prizadete njihove družine, vendar vse te razprave stvari poslabšujejo, čeprav ne mislim, da se je sprtost ljudi zelo povečala. Mislim celo, da jim je v glavnem vseeno. Tisti, ki smo bili takrat rojeni, smo že stari; gene- racije za nami, recimo moji otro- ci, se za to zanimajo samo kot za zgodovinsko dejstvo in nič več. /.../ Ne vem, zakaj si ne dajo do- povedati, da če bodo s tem na- daljevali, stvari ne bodo boljše oziroma da to tudi politikom ne prinaša političnih točk. Podobno odveč se mi zdijo razprave o zločinskosti prejšnjega režima, čeprav sem iz družine, ki je bila baje kapitalistična in "klerikalna", kot so temu rekli. Okoli leta 50 to tudi ni bilo nič kaj prijetno..." Peter Kovačič Peršin, urednik katoliške Revije 2000, piše, da "politika z debato o preteklosti in spravi prikriva mrtvi tek, naj se tega zaveda ali ne. Njena naloga je reševanje sprotnih družbenih vprašanj in načrtovanje družbene bodočnosti. Umikanje v zgodovinske labirinte ji torej rabi za alibi lastne nennoči, da bi se spopadla s perečimi problemi današnjosti. Toda ni najhujša zloraba politične moči v tej mani- pulaciji z ljudstovm, ki morda niti nima za cilj zaplesti ga v medse- bojne konflikte, pač pa le odvrniti njegovo pozornost od nespo- sobnosti politike, da se loti vital- nih interesov te države. /.../ Eden glavnih pobudnikov vzdrževanja spravaške evforije je slovenska katoliška Cerkev. V svojem tisku in izjavah svojih voditeljev ne neha pozivati k spravi, hkrati pa terja kazen za svoje nasprotnike in zadoščenje zase..." Dr. Dušan Keber, strokovni di- rektor ljubljanskega kliničnega centra, misli, da nekatere javne interpretacije spravnih razprav celotno zadevo poenostavljeno zožujejo na "nespravljive" stare partizane in stare domobrance. Dr. Veber pravi, da je "povsem prepričan, da med večino Slo- vencev ni toliko sovraštva in želja po maščevanju, kot bi lahko sklepali po ravnanju nekaterih njihovih izvoljenih predstavnikov. Navsezadnje že povprečno razg- ledan posameznik ve, da totali- tarnega sistema ni mogoče raz- ložiti s črno-belo podobo o dese- tih odstotkih hudobnih komunis- tov in devetdesetih odstotkih preostalih dobrih državljanov..." KDO NAJ SE SPRAVUA Predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Ivan Del- ničar opozarja, da že dolgo pos- lušamo tudi zgodbe o narodni spravi kot o pogoju za vstop v Evropsko unijo. "Bolj ko se odmi- ka čas in več ko se govori o spra- vi, manj je jasno, kaj se pravza- prav hoče. Kdo, kje in zakaj naj se s kom spravlja. Po vsem go- voričenju o spravi nismo prišli do večjega razumevanja tega vprašanja, ne do strpnejšega dialoga o naši preteklosti. Na- mesto pomiritve bredemo v vse večji razdor. Sprava se miora do- goditi, ni je mogoče ukazati, predpisati ali uzakoniti, kar hočejo nekatere stranke in še kakšen osebek slovenske družbe. Samo ljudje po svoji odločitvi se lahko spravijo med seboj. Tudi ko gre za sovraštvo iz medvojnega časa. Mnogi parti- zani so se sami spravili z domo- branci ali pa normalno sobivajo kot ljudje z različnimi pogledi na preteklost. Očitno gre pri spravi, o kateri se pogajajo nekateri vo- ditelji parlamentarnih strank, za nekaj drugega. Želi si vsiliti tezo o problematičnosti narodnoos- vobodilnega boja, njegovih vred- not in pridobitev ter kolaboracijo z okupatorji dvigniti na raven enakopravnega dejavnika in s tem osvobodilni boj spremeniti v državljansko vojno, v kateri sta obe strani legitimni in enakoprav- ni." Ivan Delničar je na nedavnem srečanju borcev poudaril, da v Sloveniji ni šlo za spopad dveh "enakopravnih strani, kot je to v državljnski vojni, temveč za obračun med obrambno silo na- roda na kolaboranti, ki brez ma- sovne podpore okupatorja ne bi obstali niti en dan ..." Stanislav Rozman je pred časom v Delu zapisal, da vsi tisti, ki z velikim veseljem "oplatajo z zločinskim preteklim režimom, in vsi tisti, ki z velikim veseljem vračajo s kolaboracijo, tega že dolgo ne počnejo več zaradi pra- vice in resnice. Skrivnosti in tabu- jev ni več. /.../ Tabora, ki s to- likšno ogorčenostjo drug druge- mu očitata najbolj neugodne delčke preteklosti, počneta to zgolj in sanra zato, ker nista spo- sobna kvalitetnejših mobilizacij- skih akcij za vsakokratne volitve. Ali niste opazili, da pri proslavah, ki jih prirejajo, pa naj gre za spo- min na narodnoosvobodilni boj, slovensko pomlad, osamosvoji- tev in druge, vedno bolj naraščata ognjevitost govorov in ostrina očitkov, pa tudi starost udeležencev? Hkrati pa enako hitro, če ne še bolj, padata obi- skanost teh prireditev in število mladih, ki jih vse skupaj ne zani- ma..." ^ Kaj v nastalem položaju storiti? Če bi bilo političnim strankam res veliko do "splošnega razpo- loženja" v družbi, potem bi mora- le v spravaških razpravah veliko razločneje pozivati k strpnosti if^ "meri". Predvsem pa same ne t>i smele biti med glavnimi podžigalci neproduktivnih raz- prav. Ce že hočejo sprejeti ne- kakšno deklaracijo o preteklosti' potem naj bi se v njej zavezala predvsem za to, da bodo storili vse, da z razpravami o preteklos- ti in spravi ne bi nihče posilje^ ljudi in zastrupljal odnosov meo njimi. Jak Kopriv«^ f EDNIK . Četrtek, 8. oktober 1998 IZ NAŠIM KKAJEV 15 Ostrman in Cučelr že kandidata, Luii se ne ve ptujske stranke so, kar zadeva kandidate za župane na letošnjih lokalnih volitvah, še zelo skrivnostne. Večina jih bo imena razkrila te dni. Še najbolj jasno je glede županskih kandidatov pri 2LSD, kjer se že nekaj mesecev ve, da je njihova kandidatka Anka Ostrman, pri LDS pa so v ponedeljek povedali, da je nji- hov najverjetnejši kandidat Mi- lan Cucek. Pri SKD so tako kot pri drugih strankah listo kandi- datov za svetnike zaključili v prvi polovici septembra, glede županov pa takrat še niso želeli govoriti. V začetku tedna pa je' predsednik občinskega odbora SKD Peter Pribožič povedal, da že imajo kandidata, ki je pri- pravljen kandidirati, da pa dopuščajo možnost tudi za po- govor o možnem skupnem kan- didatu, vendar se o tem še nobe- na stranka ni pogovarjala z nji- mi. Dokončni sklep o kandida- turi za župana bodo sprejeli v ponedeljek zvečer. Ptujskemu DeSusu je prvenstveno pri letošnjih lokalnih volitvah, po besedah predsednika Albina Piska, da pridejo v mestni svet. Veliko so se tudi pogovarjali o kandidatih za župana, vendar so ugotovili, da so stranke v mestni občini, kar zadeva župane, pre- cej neusklajene, skorajda ni pri- pravljenosti, da bi se dogovorili o morebitnem skupnem kandi- datu. Če se bodo s kandidatura- mi potrdile govorice o desetih, enajstih kandidatih za župana, potem pravijo v DeSusu, to ne more biti resna zadeva, če je že vsak sposoben za župana. Če pa bi stranka že imela kandidata, bi to bil prim. Mitja Mrgole, dr. med., ki je sicer ponudbo vzel zelo resno in se za zaupanje zahvalil, vendar zagotovo ne bo kandidiral. Tudi Zeleni Ptuja se na letošnje lokalne volitve pri- pravljajo izredno resno^ je pove- dal predsednik Vlado Cuš. Pred tem jim je letos uspelo že usta- noviti regijski odbor Zeleni Spodnjega Podravja, v okviru širitve svoje mreže pa so ustano- vili tudi že nova občinska odbo- ra v Markovcih in na Hajdini. Do konca septembra so izbrali možne kandidate za mestni svet, svoje kandidate pa bodo imeli tudi na volitvah v četrtne svete. Njihov kandidat za župa- na bo znan konec tedna, sam pa ne bo kandidiral, čeprav je to pogosto slišati v javnosti. Biti župan bi zanj seveda pomenilo velik izziv in veliko odgovor- nost. Županska fukcija zahteva celega človeka, v tem trenutku pa ima še veliko drugih obvez- nosti. Prepričani pa so pri Zele- nih, da bomo novega župana do- bili v drugem krogu, ko bo mogoče sklepati tudi koalicije. Sedanji ptujski župan Miros- lav Luci, ki je tudi predsednik občinskega odbora SDS, tudi v ponedeljek, ko smo ga ponovno vprašali glede njegove kandida- ture za župana (v enem mesecu že štirikrat!), ni niti zatrdil niti zanikal, da bo kandidiral. Odločila naj bi konvencija stranke, na svetu stranke, ki je zasedal septembra v Ptuju, pa je bilo, kot pravi, samo ugotovlje- no, "da bi bil primeren kandidat za župana", in nič drugega. Do predsednikov drugih strank nam v začetku tega tedna ni uspelo priti, zato jih bomo obiskali te dni. Kar zadeva SLS, nam je uspelo zagotovo izvedeti le to, da bo imela svojega kandi- data za župana tudi v novi občini Hajdina, kjer je njen kandidat Rado Simonič. MG OB TEDNU PROMETNE VARNOSTI v aktivnosti slovenske policije v okviru tedna prometne varnosti so se s številnimi akcijami vključili tudi ptujski policisti. Kot je povedal Slavko Kolar, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj, od torka, 6., do nedelje, IL okto- bra, usmerjajo svoje aktivnosti predvsem v ukrepanje zoper tiste kršitve, ki so najpogosteje vzrok prometnih nesreč in ki vplivajo tudi na težo posledic nesreč. Tako preverjajo uporabo varnostnega pasu in zaščitne čelade, posebno pozornost pa namenjajo pešcem, še zlasti otro- kom na šolskih poteh, in kolesarjem. Poostren nadzor v prometu opravljajo predvsem v bližinah osnovnih šol, avtobusnih postajališč in vrtcev. V torek in danes izvajajo preventivno ak- cijo Pešec-kolesar, v kateri ugotavljajo kršitve pešcev in kolesarjev. Pri mlajših kolesarjih predvsem preverjajo, ali vozijo s kolesarskimi iz- kaznicami. V soboto popoldne in ponoči bodo iz- vajali poostren nadzor v prometu, pri čemer bodo največ pozornosti namenili ugotavljanju psihofi- zičnega stanja voznikov in drugih udeležencev v prometu. Ob omenjenih ukrepih bodo v okviru akcije Sto- pimo iz teme pešcem delili odsevna telesa - kre- sničke in odsevne trakove, istočasno pa še zloženke o preventivni akciji Natakar, taksi pro- sim. V tednu prometne varnosti policisti opravl- jajo tudi povečano kontrolo hitrosti z obema ra- darjema, ročnim in mobilnim, predvsem na vseh nevarnih odsekih, še posebej v bližini šol in vrtcev. Pričakujejo, da se bo ob koncu tedna na ptujskem območju pojavilo tudi specialno civilno policijsko vozilo z montirano kamero in merilni- ki. Vodje policijskih okolišev v tem času povečujejo stike s predstavniki šol in občine, na šolah svojega območja pa bodo opravljali preventivna preda- vanja, na katerih bodo učence posebej opozarjali na vse nevarnosti in pasti na poti v šolo in domov. Ob vsem tem pa naj ob koncu zapišemo, da poli- cisti tesno sodelujejo tudi s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v posameznih občinah - tam seveda, kjer ti sveti resnično delujejo. -OM OD TOD m TAM iMRIBOR # Preselili sedež poštne banke Na sedežu Poštne banke Slovenije v Mariboru so na tiskovni konferenci v četrtek, 1. oktobra, med drugim predstavili novo organizacijo te banke, ki svoje bančne storitve izvaja v okviru dveh strateških območij v Ljubljani in Mariboru ter na sedežih poslovnih enot Pošte Slovenije v Celju, Murski Soboti, Kranju, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu. Generalni direktor mag. Al- bin Hojnik je povedal, da ima Poštna banka Slovenije trenutno 1,3-odstotni delež in je na 13. mestu med slovenskimi bankami. Njihov cilj je povečati stroškovno in dohodkovno učinkovitost ter izkoristiti prednosti pri poslovanju z malim gospodarstvom in občani. S preselitvijo sedeža v Maribor, kjer bo poleg uprave tudi zakladniški del ter sektor kreditov, je ta del Slovenije okre- pil svojo bilančno vsoto za 35 milijard tolarjev. PTUJ # 27. april dan brigadirjev Na zboru ptujskega kluba brigadirjev v ponedeljek, 5. okto- bra, v delavskem domu Franc Kramberger so razglasili 27. april za dan brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela ptujskega območja. Kot je povedal pred- sednik kluba Feliks Bagar, bodo v ta namen vsako leto organi- zirali pohod po poteh upora in prostovoljnega dela, ki ga bodo sklenili z brigadirskim srečanjem v Kicarju. Sklenili so, da se bo klub preoblikoval v samostojno nestrankarsko domoljubno in nepridobitno združenje z lastnimi pravili, o čemer bodo odločali na decembrskem zboru. Ugodno so ocenili srečanje brigadirjev na Hajdini in v Novi Gorici ter se zahvalili daroval- cem prispevkov za novi brigadirski prapor, ki so ga razvili aprila letos. PTUJ # Študentje arhitekture prouiujejo vpadnite Pod naslovom "Proučevanje ptujskih vpadnic" poteka ta te- den v Ruju že skoraj tradicionalni tabor študentov fakultete za arhitekturo ljubljanske univerze. Tabor vodi prof. Peter Gabri- jelčič, med 25 študeti pa letos kot gostje sodelujejo tudi štu- dentje arhitekture iz Anglije in Italije. Svoje vtise ob ogledu pro- meta in vpadnic proučujejo in snujejo v prostorih Centra za so- cialno delo v Ruju, ob zaključku tabora pa bodo v soboto pri- pravili razstavo, na kateri bodo svoje rešitve predstavili še Rujčanom. •OM ZDAJ V KULTURI SLOV. BISTRICA # Deset let ljudskih pevtev DPD Svoboda V organizaciji ZKD Slo- venska Bistrica, DPD Svobo- da ter ljudskih pevcev, ki de- lujejo pod njenim okriljem, bo v nedeljo, 11. oktobra, v Domu Svobode (kino Slo- venska Bistrica) nadvse slo- vesno. Justina Sorčnik, Da- nica Polanec, Alojzija Košič, Agica Očko mL, Alojzija Korošec, Marija Manini, Vida Burič, Alojzija Je- menšek, Agica Očko st., Ivan Korošec, Maks Nemec in Ivan Kunej pripravljajo ob desetletnici skupnega petja svoje skupine jubilejni kon- cert. Pričetek koncerta, na katerega so jubilanti povabili še ljudske pevke KUD Gaj Zgornja Polskava, pevke s Tinja, ljudske pevce s Pohor- ja, Obreza pri Ormožu, Tan- jo Repnik iz KUD Gaj Zgornja Polskava, mešani pevski zbor DPD Svoboda Pragersko ter trio Korošec iz Slovenske Bistrice, bo ob 16. uri. Celotno slavje bo zao- krožil ansambel Štajerski kvartet iz Slovenske Bistrice, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel tudi aktiv kmečkih žensk Slovenska Bistrica. VT SLOVENStKA BISTRICA / ZAPRLI VRATA TRIDNEVNEGA PODJETNISKO-OBRTNEGA SEJMA lep prikaz gosfMdarsIdh dosežkov v obSni V slovenjebistriški športni dvorani, ki se je tudi tokrat pokaza- la kot ustrezen, čeprav nekoliko tesen sejemski prostor, je ko- nec minulega tedna potekal prvi podjetniško-obrtni sejem, na katerem je svoje izdelke in storitve predstavilo 53 razstavljav- cev - predstavnikov slovenjebistriške industrije, obrti in podjet- ništva. Sejem si je ogledalo okoli 7000 obiskovalcev, njihovi vtisi pa so bili nadvse ugodni. Drugi sejem bo prihodnje leto, so sklenili razstavljavci, ob istem času in v istem prostoru, do- dali mu bodo le velik razstavni šotor. Podoben sejem je Slovenska Bistrica že imela, vendar se je od takrat v gospodarstvu občine marsikaj spremenilo. Na pobu- do občine, kluba direktorjev, kluba podjetnikov in obrtne zbornice so se letos ponovno lo- mili predstavitve slovenjebi- striškega gospodarstva danes za iutri. Slavnostni govornik ob odprt- ih sejma je bil župan dr. Ivan 2agar, slovesnost pa so s svojim 'lastopom popestrile bistriške '^ažoretke, evropke viceprva- '^inje, ter moški zbor Obrtnik. Uvodoma je župan omenil, da smemo biti brezbrižni do prihodnosti, saj je to vse, kar 'niamo, ter opozoril na bogato 'tradicijo rokodelstva in obrt- ništva, ki je bilo v teh krajih raz- vito že v 18. stoletju. Tu je bilo steklarstvo, mlinarstvo, lončarstvo, kovaštvo in tkalstvo, v katerem imajo korenine tudi večji gospodarski potenciali, kot so ImpoL Opekarna Pragersko, kamnolom na Cezlaku, lesna in- dustrija v Oplotnici, Poljčanah in še kje. Pohvalil je skupni nas- top predstavnikov zasebnega in družbenega sektorja, kar je po- goj za enakomerni gospodarski in siceršnji razvoj teh krajev. Predsednik pripravljalnega odbora sejma Gabrijel Cintaver, vodja gospodarskega oddelka v bistriški občini, je ob odprtju omenil, da so gospodarski rezul- tati občine vzpodbudni. Veča se družbeni bruto produkt, znižuje se brezposelnost, ustanavljajo nove delavnice, pojavljajo novi obrtniki in s tem nova delovna mesta. Poudaril je še, da ima občina ugodne naravne danosti in sposobne ljudi in prav je, da se to združi tudi na gospodar- skem področju. Na odprtju je bilo ob razstavl- javcih veliko gostov, med njimi podpredsednik upravnega od- bora Obrtne zbornice Slovenije Miro Klun, ki je sejem nadvse pozitivno ocenil ter menil, da bo to čez nekaj let zagotovo ena odmevnejših gospodarskih pri- reditev v severovzhodni Slove- niji. Da podjetniško-obrtni sejem ni bil namenjen sam sebi, govo- rijo tudi nekatere spremljevalne prireditve. Tako so uro po odprtju sejma v bistriškem gra- du podpisali pismo o nameri de- lovanja Lokalne razvojne koali- cije. Se isti dan so odprli nove prostore Območne obrtne zbor- nice Slovenska Bistrica v Špind- lerjevi ulici s površino 150 kva- dratnih metrov. Ta dan je bil v avli osnovne šole Pohorski odred v Slovenski Bistrici po- svet o davku na dodano vred- nost, v petek pa je Nova KBM, d.d., predstavila projekt prenosa plačilnega prometa na banke. Zaradi bolezni predavatelja ni bilo predavanja o aktualni pro- blematiki delovnopravne zako- nodaje v luči novih sprememb, a ga bodo opravili še v tem me- secu. Nekaj razočaranja je bilo pri pogovoru o možnostih raz- voja gospodarstva v občini Slo- venska Bistrica. Na pogovor so prišli samo predstavniki obrti in zasebnega podjetništva, ni pa bilo nobenega direktorja večjih bistriških firm. Kljub temu da je zasebni in tako imenovani družbeni sektor sicer razstavljal pod isto streho, pa so po vsej verjetnosti miselno še vedno vsak na svojem bregu. Vida Topolovec Na otvoritveni slovesnosti ob prvem podjetniško-obrtnem sejmu v bistriški športni dvorani so sodelovale tudi bistriške mažoret- ke, ki so pred nedavnim postale evropske viceprvakinje.Foto: VT OPLOTNICA/ TRADICIONALNI JESENSKI SEJEM Hapfei pnmnasti tndiiiii Od 2. do 4. oktobra so Oplotničani vabili na številne prireditve ob jesenskem tradicionalnem, že tretjem oplotniškem sejmu. Organizacijo so imeli v rokah člani KUD Oplotnica. V treh dneh, kolikor je sejem trajal je bilo veselo, zabavno in tudi poučno. Dogajanje je potekalo v velikem šotoru za gasilskim domom, tako da jim niti slabo vreme in pršenje ni moglo do živega. Generalni pokrovitelj je bila občina Slovenska Bistrica, tokrat seveda zadnjič v tej vlogi. "Največ pozornosti smo name- nili domači obrti, običajem in navadam z željo, da jih utrdimo predvsem pri mladih, ti pa bodo, upam, našo tradicijo na- daljevali. Letos smo v program prvič uvrstili vaške igre. Tokrat je bil poudarek na domači volni, ki so jo ženske v teh krajih v dolgih zimskih večerih predle, nato pa pletle razne izdelke. Za- nemarili nismo domačih kuli- naričnih dobrot, ličkali smo ko- ruzo, poslušali ljudske pevke in pevce ter ljudski ansambel Štirje revni iz Božjega. Ves čas tridnev- nega dogajanja je bilo prijetno, veselo in poučno," je povedal predsednik KUD Oplotnica Jože Kolar. Oplotničani so se lotili jesenskega sejma v prvi vrsti zaradi tega, da se kraj ozi- roma krajevna skupnost celovi- to pokaže javnosti, saj je bila po njegovem doslej nekako odrin- jena. V oplotniškem gradiču so ime- li v pritličju in deloma v prvem nadstropju svoj prostor razni podjetniki iz Oplotnice, zanimi- va je bila razstava likovne sekci- je, ki deluje pri KUD. Šolarji domače šole so pripravili poučno gobarsko razstavo užit- nih in strupenih gob, ki rastejo na območju krajevne skupnosti, svojo razstavo so pripravili tudi lovci domače lovske družine ter člani Sadjarskega društva Oplotnica, ki je izredno dejav- no, saj deluje na območju slo- venjebistriške in konjiške občine. Vmes pa si lahko videl razne domače dobrote; posebej zanimiva je bila holzarska južina. V okviru letošnjih prire- ditev so izvolili tudi miss sejma, za prireditev Mikrofon je vaš pa se je prijavilo kar 21 posamezni- kov in skupin. Letošnji tretji jesenski oplot- niški sejem je potekal zadnjič v okviru skupne slovenjebistriške občine, prihodnje leto bo to že prava občinska prireditev nove občine Oplotnica. Vida Topolovec 16 ŠPORT Četrtek, 8. oktober 1998 - TEDNIK MALI NOGOMET /1 SLMN lllklemidasi ' Poeloim lUh 7:7 STRELCI: 0:1 Emeršič /5/, 1:1 Stojko /11/, 1:2 Emeršič /12/, 2:2 Novak /16/, 3:2 Stojko /17/, 4:2 Novak /21/, 5:2 Vozlič /24/, 6:2 Hošpel /25/, 6:3 Emeršič /27/, 7:3 Copot /35/, 7:4 Vasic /36/, 7:5 Emeršič /42/, 7:6 Vesenjak /45/, 7:7 Valentan /55/ Poetovio Mila: Komik, Va- leman, Presečnik, Vesenjak, Vidmar, Vasic 4, Emeršič, Jeri- nič, Klinger. Nogometaši Poetovio Mile se z vročega parketa iz Ljutomera vračajo s pomembno točko. Po poteku srečanja v prvem polčasu ni bilo tega slutiti, saj so bili domačini veliko boljši nasprot- nik in so imeli ob odhodu na od- mor tri zadetke prednosti. V začetku drugega polčasa so domači nogometaši vodstvo še povečali in kazalo je na pravo katastrofo Ptujčanov. Toda ti so po tem zadetku zaigrali kot pre- rojeni, dosegli štiri zadetke in rezultat v 55. minuti izenačili. V zadnjih petih minutah so imeli priložnost za zmago, a je niso iz- koristili. Bolj kot slabo sojenje sodnikov je pomembna dobra igra, predvsem v drugem polčasu, in štirje zadetki Milana Emeršiča. V naslednjem krogu Poetovio Mila v petek v športni dvorani Center ob 20. uri gosti ekipo Di- vert iz Škofij. Danilo Majnšek ŠPORTNI RIBOLOV članice ribiške družine Ptuj so pred kratkim spet potrdi- le, da sodijo med najboljše v državi. Konec septembra je bila ob Dravi na maribor- skem Lentu zadnja tekma državnega prvenstva članic v športnem ribolovu, kjer so Ptujčanke dobesedno zables- tele, saj so zasedle prve štiri stopničke. Državna prvakin- ja je postala Petra Primožič, drugo mesto si je prilovila Metka Pregelj, tretje Rozika Voglar, četrto pa Dragica Molnar. Ptujska dekleta pa so se odlično odrezala tudi minulo so- boto, 3. oktobra, ko sta v Radečah na Savi potekali izbirni tekmi v lovu rib s plovcem za sestavo slovenske ekipe članic za udeležbo na svetovnem prvenst- vu v športnem ribolovu, ki bo prihodnje leto v Romuniji. Tudi tokrat je bila najboljša državna prvakinja Petra Primožič, druga pa njena klubska prijateljica Metka Pregelj. Tako bosta obe Ptujčanki zastopali slovenske barve tudi na svetovnem prvenstvu v Romuniji. -OM Prve tri stopničke na DP v lovu rib s plovcem so zasedle (od leve): Petra Primožič, Rozika Voglar in Metka Pregelj ZAGORJE / DP V KIKBOXINGU | V soboto se je v Zagorju končal zadnji, finalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starost- ne kategorije. Sodelovalo je več kot 200 tekmovalcev. Ptujčani so osvojili kar 17 naslovov državnih prvakov. Državni prvaki so: dečki: do 32 kg: Jurček Horvat, Ptuj, do 40 kg: Robi Simonič, Ptuj, do 48 kg: Vojko Kuri, Ptuj, do 63 kg: Dejan Lukaček, Ormož, nad 63 kg: Peter Brumec, Ptuj; deklice: do 35 kg: Anja Petršič, Ormož, do 40 kg: Maja Volgemut, Ptuj, do 45 kg: Laura Maksimovič, Ptuj, nad 45 kg: Anemarija Bilič, Ptuj; mladinci: do 48 kg: Dorotej Kline, Ptuj, do 56 kg: Andrej Vindiš, Ptuj, nad 79 kg: Aleš Skledar, Ptuj;^ mladinke: nad 60 kg: Nadja Šibila, Ptuj; člani: do 63 kg: Davorin Gabro- vec, Ptuj; članice: do 50 kg: Re- nata Polanec, Ptuj, do 55 kg: Barbara Murat, Ptuj, do 60 kg: Maja Ozmec, Ptuj, do 65 kg: Katja Janžekovič, Ptuj, nad 65 kg: Nadja Šibila, Ptuj. Najodmevnejša je zmaga Mat- jaža Vindiša (Ptuj) proti vi- ceprvaku Evrope Igorju Kalšku (Zagorja) s 4:2, prav tako je Ptujčanka Mateja Erlač prema- gala Brigito Plemenitaš (Izlake), petouvrščeno z letošnjega evrop- skega prvenstva, s 7:6. Druga mesta na državnem prvenstvu 1998 so iz Ptuja osvojili: Jure Volgemut, Aleksander Kolet- nik, Amanda Vindiš, Uroš Pre- log, Mateja Erlač, Matjaž Bru- mec, Robert Kokot, Alojz Vido- vič, Matjaž Vindiš in Zan Kovačič ter Sonja Vuletič iz Ormoža. Tretja mesta so osvoji- li: Denis Šamprl, Desa Repič, Tamara Kostevc, Lucija Ha- meršak, Sebastjan Kristovič in Matej Šibila. Na tekmovanju so sodili tudi Ptujčani Franc Siodnjak, Franc Brumec in Marjan Šibila. Eki- po sta vodila Vladimir Sitar in Dušan Pavlica. Mf fan Krajnc KOLESARSTVO Drugi Frenliov kolesarslii maraton Zaradi slabega vremena je bil 2. Frenkov memorialni mara- ton, napovedan za 27. september, prestavljen na nedeljo, 4. ok- tobra. Tudi to nedeljsko jutro vreme ni bilo najlepše, vendar se je kasneje spremenilo v prav lepo jesensko nedeljo. Na startu pred cerkvijo v Novi vasi se je zbralo kakih 70 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije, bližnje in daljne okolice Ptuja, pa tudi iz Hrvaške in Avstrije. Ptujčanov je bilo tudi tokrat, kot je že navada, bolj malo. Verjetno jim kolesarjenje ni najbolj priljubljena oblika re- kreacije. Pisana kolona kolesarjev je okoli 10. ure krenila na pot. V strnjeni skupini so peljali za spremljevalnim vozilom do želez- niškega nadvoza na Zagrebški, nato pa nadaljevali vsak po svojih močeh. Proga je bila odlično označena, speljana po haloških gričih in je nudila veliko užitka tako v vožnji kot v čudovitih razgledih po Dravskem in Ptujskem polju ter haloški pokrajini. Najhitrejši - med njimi je bilo nekaj kolesarjev Perutnine Ptuj - so progo, dolgo 65 km, prevozili v dobrih dveh urah, seveda pa čas ni bil pomemben. Kole- sarji so se vračali v skupinah ali posamič na startni prostor, kjer so dobili spominsko medaljo. Postregli so jim tudi s toplo malico in pijačo. Prijetno utrujeni so se mnogi zadržali v pogovorih, v katerih niso skoparili s pohvalami za organizacijo, ki je bila odlična. S. Pa/ KOLESARSTVO Rekreativni vzpon Poliorske drie 98 Na dan otvoritve relMladi dopisniki MOJ PRIJATELJ Moj prijatelj je Sebastijan. Doma je v Podgorcih. Skupaj hodiva v tretji razred. Je srednje postave, ima temno rjave lase in oči. Je prijazen, ker mi vedno organizira pros- tor pri prometnem krožku. Zelo dobro se razumeva. Želim mu dosti zdravja in sreče. Sandi Hergula, 3.r., OS Podgorci POČITNIŠKI ČAS SE JE IZTEKEL Začele so se počitnice. Doživljala sem lepe in brezskrbne dni. Moj najlepši dan počitnice je bil, ko smo odšli na morje. Zvečer smo si že vse spakirali in odšli spat. Zjutraj sem zaslušala, kako nekdo hodi po stopnicah. To je bila moja mamica, ki naju je z bratom prišla zbudit. Oblekla sem se in se poslovila od sestre, ki je ostala doma zravne dedka in babice. Na koncu smo se poslovili še od psa Orija, poma- hali dedku in babici in se od- peljali. Med vožnjo sem zaspala. Zbudila sem se šele na Hrvaškem. Pogledala sem sko- zi okno in videla, kako je vojna uničila hiše. Ati mi je povedal, da so tu živeli srbski ljudje. Prišli smo v Zadar. Ustavili smo se v pristanišču, kjer pris- tajajo ladje. Od tam smo se od- peljali v Diklo. Odšli smo v tu- ristično agencijo, od tam so nas napotili do hiše, kjer smo na- meravali stanovati. Sprejela sta nas prijazna gospod in gospa. Stanovanje je bilo čudovito, s pogledom na morje. Razpaki- rali smo si stvari in odšli ogle- dat plažo. Z nami je odšla najmlajša hčerka gospodarja, Ana, s katero sva postali dobri prijateljici. Morje je bilo čisto in zelo toplo. Plaža čudovita in tudi okolje okrog nje. Vedela sem, da nam ne bo nič manjka- lo. Imeli smo dovolj sladoleda, hrana je bila dobra. Družba pa tudi, saj so bili z mano ati, ma- mica in brat. Vsi skupaj smo pogrešali Mojco. To so bili najlepši dnevi moj- ih počitnic. Hitro so minili, doma pa so nas veselo pričakali Mojca, babica, dedek in pes Orijo. Maja Vhenjak, 5. c, OS Gorišnica JESENSKA ŠOLA V NARAVI Jesenska šola v naravi je bila za vsakega od nas posebno doživetje. Naučili smo se veli- ko poučnega in koristnega za naše življenje. Čeprav so bili vsi dnevi zelo pestri in zanimi- vi, mi je bil najbolj všeč četrtek. V četrtek zjutraj smo se veseli prebudili v novem jutru. Po zajtrku smo se najprej pogo- varjali, kako se primerno obleči za pohod. Izvedeli smo, da je na sebi najbolje imeti kar pet puloverjev. Drugo učno uro smo postavljali šotore. Šotore smo vsi brez večjih težav sestavili. Nekoliko več težav pa smo imeli z zlaganjem šotorov. Ampak tudi to težavo smo premagali. Tretjo uro smo se učili lokostrelstva. Tovariš nas je najprej naučil, kako se lok sploh uporablja, šele potem smo lahko streljali. Zame je bilo streljanje kar uspešno. Sle- dilo je kosilo in po kosilu spet nove ure učenja. Pri četrti uri smo odšli v gozd, kjer smo lo- vili žuželke. Ko smo jih ulovi- li, smo jih poimenovali in nari- sali. Nato pa smo slikali na svi- lo. Slikanje je bilo zelo zabavno. Motil nas je edino vonj barv. Barve so namreč smrdele po amoniaku. Na kon- cu smo se učili, kako preprečiti oz. se zavarovati pred piki, ugrizi žuželk in živali. Po večerji pa je sledil zaključni ples. To je bilo nekaj za nas. Zabavali smo se in se imeli lepo, dokler nas učitelji niso utišali in smo končno zaspali. Dnevi iz jesenske šole v nara- vi so bili za nas spet nekaj no- vega in nova izkušnja, ki se je bomo radi spominjali tudi ta- krat, ko bomo že odrasli. Katja Svenšek, 6. b, OŠ Videm MOJ PRIJATELJ Mojemu najboljšemu prija- telju je ime Aleš. Živi v Prepol- jah in hodi v osnovno šolo Starše. Je močne postave in ima svetle lase. Večkrat pride s starši k nam na obisk. Takrat igrava nogomet in se igrava še druge igre. Včasih pride Aleš na obisk k nam tudi s kolesom. Voziva se po naši ulici in se ve- liko pogovarjava. Vsako leto pride k nam na počitnice. Ka- dar Aleš odide domov, sva oba zelo žalostna. Želim si, da bi še naprej ostala prijatelja. Gregor Trlep, 3.r., OŠ Hajdina NA POČITNICAH Počitnice sem preživela v Sežani pri sestrični Marini. Bilo je sončno jutro, ko smo se odpravili proti Sežani. Pot je bila zelo naporna, zato sem težko pričakovala, da prispemo na cilj. V Sežani nas je že pričakovala družina moje tete in moj brat Gašper. Za začetek sem si ogledala njihove živali in okolico njihove hiše. Po ko- silu sem skupaj s sestrično Ma- rino odšla na igrišče, kjer sem spoznala tudi nekaj novih pri- jateljic. Prvi dan je minil zelo hitro, saj sem utrujena od poti zaspala že ob devetih. Nas- lednjih nekaj dni je minilo brez kakšnih posebnosti. V spominu pa mi je posebno os- tal deževen dan. Vsi bi rekli, da v deževnem dnevu ni nobenih posebnosti, a vendar to ni bil navaden dež, temveč primor- ska burja. Skozi okno sem opa- zovala, kako je strašen dež po- lomil vso zelenjavo na tetinem vrtu. Dež je spremljalo močno grmenje in bliskanje, zato me je bilo zelo strah. Zvečer, ko smo odšli spat, sem prosila se- strično. Marino, da spi z me- noj. A kljub temu tisto noč ni- sem spala preveč dobro. Tudi te počitnice so minile zelo hitro in odšla sem domov. Želim si, da bi mi šolski dnevi hitro minili in bi bile ponovno počitnice. Natalija Vugrinec, 6.c, OS Kidričevo MOJ PRIJATELJ Začelo se je novo šolsko leto. Ko smo sedli v šolske klopi, sem premišljevala, ko^a bi si izbral za prijatelja. Po nekaj dneh sem spoznal, da mi je naj- boljši prijatelj Mihi. Pri učenju si drug drugemu pomagava. V šolo se voziva z avtobusom in skupaj sediva. Med vožnjo se o marsičem pogovarjava. To je edina priložnost, saj sva drug od drugega precej oddaljena. Želim si, da med nama ne bi prišlo do prepira in pretepanja. S temi pravili lahko dolgo ohraniš svojega prijatelja. Martin Celig, 3.r., OŠ Hajdina PRIJATELJ Eden izmed mojih prijateljev je Jernej Šori. Doma je v Skor- bi. V šolo prihaja peš. Jernej je srednje postave, ima svede lase in je dober plavalec. V šoli se- diva v isti klopi. Vedno si ima- va veliko povedati, zato sva večkrat okarana. Drug druge- mu rada pomagava in se veseli- va doseženih uspehov. Želim^ da bi vedno ostala prijatelja. Mihael Lešnik, 3.r., OŠ Hajdina ^ LUJZEK Dober den vsoki den! Pismo vam pišem ponoči, saj podnevi neje bilo cajta, ker sma bla z Mico v broji pri sosedi Juži. Meli smo kar lepo sunčno nedelo, fejst se je delalo, pilo in jelo. Grozdje je sladko, samo obečane cene za odkup so boj kisle. Saj to več ničemi neje po- dobno, da je kila krompira drožja od kile grozdja, da cene kostajov sploh ne primerjan, saj so kostaji trikrat drožji, pa jih neje treba nič rezati, okopati, škropiti, vezati in ne ven kaj še vse drugega spočijati. Če de šlo tak dale naprej, bomo pač začeli gorice vun sekati. Juia ma še punc klet storega vina, pa ne ve, kon z njim. V grobo ga ne bi rad vleja, piti ga ne sme in sije moga zaj nove polovjoke kupiti za mošt, pa fcoj še klet razširiti, saj mošta pač nemreš v mlako ali betonskji silos vleti. Mija z Mico sma boj mala vinogradnika in naji to tak ne prizadene, hudo pa je za tiste, ki jim je gorica kruh in nekšni zaslužek. Celo leto delaš in vlogaš dnar, potli pa niti stroškov za škropiva in delo ne dobiš gveranih. Zato pa neje čudno, če je letošjo jesen z goric boj malo petja čuti, saj Udje več preklijajo, kak pa po- jejo. Ne ven, kaj si o tem mislijo na kmetijskem ministrstvi in v vlodi, vem pa, da bi trebalo nek- oga pošteno med rogle zboksati, saj to več neje nibeno virstvo. Ker mi že oči fkuper lezejo, bom pomalen zaključa toto nočno pisaje. Mica žje v štampeti hrgoli in se ji najbrž kaj lepega sanja. Sosid Juža večkrat reče, da so sanje o lepši prihodnosti slovenskega kmeta in delavca še edino, kaj nam je ostalo. Kaj si naj začne kmet, če dobi 30 to- larov za kilo grozdja, in delavec, če dobi 30 jurjov mesečne ploče. Se za položnice je premalo... Tejko za gnes. Lehko noč in srečno do drugega tjedna. LUJZEK fEDNIK - Četrtek, 8. oktober 1998 ŠPORT 25 Športne novUe SIRELSTVO • Državna pionirska in mladinska liga PiDnirke Strelskega društva Juršinci so se 3. oktobra v Lenda- vi udeležile prvega kroga državne pionirske lige. Ekipno so zasedle peto mesto z nastreljanimi 469 krogi, posamezno pa so dosegle naslednje rezultate: Nina Pavlin 169 kr., Staška Benko 162 kr., Saša Cafuta 162 kr., Alenka Plohi 138 kr. Strelska zveza Laško pa je v Zi- danem mostu organizirala prvi krog državne lige za mlajše mla- dince in mladinke. Članica SD Juršinci Sonja Raušl je z zračno pištolo zasedla drugo mesto z na- streljanimi 340 kr. Darko Pavlin STRELSTVO • DP za veterane Strelsko drtištvo Kamnik je or- ganiziralo državno prvenstvo v športnem streljanju za veterane. Iz občine Ormož sta se tekmovan- ja udeležili Vesna Mele in Anka Maro, članici SD Tovarne slad- korja Ormož. Prvo mesto je z zelo lepim rezultatom 198 krogov do- segla Vesna Mele, Anka Maro pa je bila s 193 krogi tretja. S serijsko zračno puško je Vesna Mele na- streljala 176 krogov in zasedla 1. mesto, s pištolo pa 168 krogov in je tudi osvojila prvo mesto, Anka Maro pa je bila druga. Lukner MALI NOGOMET / 2. SLMN - VZHOD Rezultati 2. kroga: Agrotim - Orkan 1:8, Marco Polo - Križevci 3:1, Tomaž - Oplotnica 10:3, Mizarstvo Sirovnik - Fa Maik 5:6; srečanje DAB Team - Železni Dveri je bilo preloženo. 1. Panter Vitomarci 2 2 0 0 16:5 6 2. Tomaž 2 2 0 0 15:6 6 3. Orkan 2 2 0 0 12:3 6 4. Marco Polo 1 1 0 0 3:1 3 5. Mizarstvo Širovnik 2 1 O 1 10:10 3 6. Dobovec 2 10 1 7:9 3 7. Fa Maik 2 10 1 9:8 3 8. Železne Dveri 10 0 1 4:5 O 9. DAB Team 10 0 1 4:5 O 10. Križevci 2 0 0 2 3:7 O 11. Oplotnica 10 0 1 3:10 O 12. Agrotim 2 0 0 2 3:20 O Danilo Klajnšek SLOVENIJA : LATVIJA (DO 21. LET) Nogometna tekma med reprezentancama Slovenije in Latvije bo v sredo 14. oktobra ob 15. uri na stadionu v Kidričevem. Tekma spada v okvir kvalifikacij za evropsko prvenstvo mladih do 21 let. Nogometaši obeh reprezentanc bodo v Kidričevem vadili že dva dni prej. 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 8. kroga: Goriške opekarne - Ru- dar Trbovlje 2:0, Esotech Šmartno - Železničar 0:0, Šentjur - Drava 0:2, Jadran Šepič - Set Vevče 0:0, Factor - Nafta 2:2, Aluminij - Tabor Sežana 0:1, Elan - Pohorje 1:1, Zagorje - Dravograd 0:2. 1. POHORJE 8 7 10 18:11 22 2. DRAVOGRAD 8 6 2 0 22:5 20 3. TABOR SEŽANA 8 6 1 1 21:7 19 4. GORIŠKE OPEKAR. 8 5 0 3 16:10 15 5. EU\N 8 4 2 2 13:12 14 6. NAFTA 8 3 3 2 13:8 12 7. DRAVA 8 4 0 4 17:16 12 8. ZAGORJE 8 3 2 3 11:13 11 9. ALUMINIJ 8 2 4 2 15:12 10 10. ŽELEZNIČAR 8 3 1 4 9:11 10 11. ŠENTJUR 8 3 1 4 9:15 10 12. SET VEVČE 8 2 3 3 8:10 9 13. ESOTECH ŠMAR. 8 14 3 12:12 7 14. JADRAN ŠEPIČ 8 116 6:17 4 15. FACTOR 8 0 3 5 7:17 3 16. RUDAR TRBOVLJE 8 0 0 8 0:21 O Razpored tekem 9. kroga: Dravograd - Goriške opekarne, Pohorje - Zagorje, Tabor Sežana - Elan, Nafta - Altuninij, Set Vevče - Factor, Drava - Jadran Šepič, Železničar - Šentjtu", Rudar Trbovlje - Esotech Šmartno. Danilo Klajnšek ŠENTJUR - DRAVA 0:2 Strelca: 0:1 Fridauer /54/, 0:2 Čeh /88/ ^ DRAVA: Zver, Krajnc, Golob, T. Vršič, A. Vršič, Sket, Emeršič, Volk, Pucko, Čeh, Fridauer /Huz- jak/. Nogometaši ptujske Drave so^zmagali še tretjič za- pored in to na vročem terenu v Šentjurju. Priložnosti za vodstvo so imeli že v prvem polčasu, najizrazitejši Pučko.V drugem polčasu je bila igra bolj razgibana in predvsem borbena. Nogometaši Drave so prišli v vodstvo v 54. minuti, ko je v polno zadel mladi ptuj- ski napadalec Fridauer. Po tem zadetku je bilo še ne- kaj priložnosti iz hitrih nasprotnih napadov, vendar so bili neuspešni. Domačim nogometašem pa ni uspelo preigrati obrambnega zidu gostov. Z zadet- kom Čeha so nogometaši ptujske Drave samo potrdi- li težko izbor j eno zmago. V naslednjem krogu Drava na Mestnem stadionu gosti ekipo Jadrana Sepiča. ALUMINIJ - TABOR SEŽJkNAO:! /0:0/ Strelec: 0:1 Durmič /74. minuta/ Aluminij: Fideršek, Žolek, Kancler /Rozman/, Grbavac, Gerečnik, Gorše /Bezjak/, Pita, Koren, Hojnik, Damiš, Plošnik V Kidričevem so gledalci po šoku v prejšnjem kro- gu v Rušah doživeli še enega. Tokrat so nogometaši Aluminija izgubili še na domačem igrišču. Srečanje se je pričelo s priložnostjo napadalca gos- tov Staniča, a je bil nenatančen. V 14. minuti se je Grl) sam znašel pred domačim vratarjem, vendar se je njegov strel z desetih metrov končal mimo levega Tratnika. Domači so polagoma prevzeli pobudo in Pričeli ogrožati vrata gostov. Izjemno priložnost za zadetek je v 16. minuti zamudil kapetan domačih Robert Hojnik. Igra se je povsem preselila na polovi- '^o gostov, vendar pa poizkusi Hojnika /dvakrat/ in ^^miša niso bili uspešni. V nadaljevanju ni nič kazalo, da bi prišlo do končnega zmagovalca. Igra je potekala med obema kazenskima prostoroma, bila pa je borbena in zelo f^r, saj sodniku Likiču niti enkrat ni bilo potrebno poseči po kartonih. V 55. minuti je imel priložnost Plošnik, minuto kasneje pa se je v idealni poziciji za ^trel znašel Barut. Sledili so še drugi neuspešni poiz- kusi za spremembo rezultata. Sredi največjih napa- dov domačih so ti prepoceni izgubili žogo v napadu y 74. minuti. Dtu-mič je čez celo igrišče sam vodil ^ogo in na koncu preigral še domačega vratarja ter ^^oje moštvo povedel v vodstvo. Sledili so obupani poizkusi domačih, da bi rezultat vsaj izenačili, ven- ^ so bili napadi jalovi. Domači trener je v zadnjih ?^nutah poslal v igro dva napadalca, med njima ^^'onka Rozmana, ki se je vrnil po bolezni, vendar ^rez učinka in gostje so z borbeno igro odnesli iz Ki- ^ičevega celoten izkupiček. 3. NOGOMETNA LIGA - SEVER Rezultati tekem $. kroga; Mons Claudius - MM Brunšvik 5:1, Montavar Rogoza - TIM Laško 2:1, Pobrežje - Dravinja 0:1, Hajdina - Gerečja vas 1:0, Unior Zreče - Kimgota 1:0, Usnjar - Kovinar 0:0, Starše - Paloma Sega 1:1. 1. MONTAVAR ROG. 8 6 1 1 18:9 19 2. DRAVINJA 8 5 1 2 17:5 16 3. POBREŽJE 8 4 2 2 13:8 14 4. STARŠE 8 3 4 1 16:6 13 5. UNIOR ZREČE 8 3 4 1 14:8 13 6. MM BRUNŠVIK 8 4 1 3 9:10 13 7. HAJDINA 8 3 3 2 11:9 12 8. PALOMA ŠEGA 8 2 5 1 14:9 11 9. USNJAR 8 3 2 3 14:13 11 10.TIM LAŠKO 8 3 14 10:12 10 11.GEREČJA VAS 8 3 0 5 11:11 9 12.M0NS CLAUDIUS 8 1 2 5 12:27 5 13.K0VINAR 8 11 6 6:15 4 14.KUNG0TA 8 1 1 6 5:28 4 Razpored tekem 9. kroga: Paloma Šega - Mons Claudius, Kovinar - Starše, Kungota - Usnjar, Gerečja vas - Unior Zreče, Dravinja - Hajdina, Tim Laško - Pobrežje, MM Brunšvik - Montavar Rogoza. HJUDINA - GER. VAS 1:0 STRELEC: 1:0 Vrbanec/86/ Hajdina: Brodnjak, Pihler, Salamim /Metličar/, Kralj, Kocmut, Bauman, Ladinek, Vrbanec, Krajnc /Bedrač/, Mertelj, Mlakar. Gerečja vas: Mulec, Paveo /Kaučevič/, Slaček, Kmetec, Klaneček, Metličar, Turk /Pungračič /, J. Perko, Kaisesberger, R Perko, Krajnc. V lokalnem derbiju ekipi Hajdine in Gerečje vasi nista navdušile več kot 350 gledalcev s kvaliteto igre, ampak z borbenostjo in predvsem pošteno in korekt- no igro. Bolje so pričeli domači nogometaši, ki so že v drugi minuti z Ledinkom imeli priložnost za vodstvo. V 21. minuti je imel podobno priložnosti domači napadalec Krajnc, v 35. minuti pa nogome- taši Gerečje vasi. Drugi del srečanja je bil živahnejši, vendar pravih priložnosti za zadetke ni bilo. Bolj kot se je srečanje bližalo koncu, bolj vroče je postajalo na igrišču, pa tudi gledalci so oživeli. Zmaga se je nasmehnila domačim v 86. minuti, ko je Vrbanec s strelom z roba kazenskega prostora uspel premagati dobrega gostujočega vratarja Mulca. Zadnje štiri minute so domačini obdržali minimalno vodstvo in se na kon- cu veselili minimalne zmage nad starimi športnimi rivali. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ Rezultati tekem četrtfinala pokala: Eltehšop R - Videm 1:6, Aluminij - Zavrč 9:0, Pago Leskovec - Ormož 0:2, Slovenja vas - Drava 0:4. 1. RAZRED Rezultati tekem 6. kroga: Eltehšop R - Dornava 0:1, Boč - Središče 3:2, Polskava - Ormož 3:2, Videm - Gorišnica 3:1, Slovenja vas - Bistrica 0:3, Stojnci - Pragersko 1:0. I.ORMOŽ 6 4 1 1 17:7 13 2. BISTRICA 6 4 1 1 13:5 13 3. SREDIŠČE 6 4 0 2 20:10 12 4. STOJNCI 6 4 0 2 10:15 12 5. DORNAVA 6 2 3 1 12:7 9 6. BOČ 6 3 0 3 10:10 9 7. PRAGERSKO 6 2 2 2 10:7 8 8. ELTEHŠOP ROG. 6 2 1 3 11:10 7 9. VIDEM 6 1 3 2 8:13 6 10. POLSKAVA 6 1 2 3 6:13 5 11. SLOVENJA VAS 6 0 3 3 6:11 3 12. GORIŠNICA 6 0 2 4 6:20 2 Razpored tekem 7. kroga: v soboto, 10. oktobra, ob 15.00 Središče - Polskava; v nedeljo, 11. oktobra: ob 15.00 Ormož - Slovenja vas, Dornava - Boč, Pra- gersko - Eltehšop R, Gorišnica - Stojnci, Bistrica - Videm. II. RAZRED Rezultati tekem 6. kroga: Tržeč - Pago Leskovec 1:2, Lovrenc - Apače 1:1, Markovci - Zavrč 5:0, Pod- vinci - Hajdoše 1:4, Bukovci - Grajena 1:0. 1.MARK0VCI 6 4 1 1 16:4 13 2. APAČE 6 4 1 1 10:9 13 3. PAGO LESKOVEC 5 3 1 1 20:10 10 4. LOVRENC 6 2 3 1 13:10 9 5. TRŽEČ 6 3 0 3 11:11 9 6. BUKOVCI 6 2 1 3 9:7 7 7. GRAJENA 5 2 1 2 8:9 7 8. HAJDOŠE 5 13 1 11:10 6 9. ZAVRČ 5 1 1 3 6:8 4 10. PODVINCI 6 0 0 6 4:30 O Razpored tekme 7. kroga: v soboto, 10. oktobra, ob 15.00 Zavrč - Podvinci; v nedeljo, 11. oktobra, ob 10.30 Hajdoše - Tržeč; ob 11.00 Pago Leskovec - Bu- kovci; ob 15.00 Apače - Markovci, Grajena - Lov- renc. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 8. kroga: Nafta - Starše 2:0, Po- trošnik Belt. - Bistrica 4:0, Altuninij - Šentjur Ytu:ij 2:1, Pohorje - Pragersko 5: 1^ Železničar - Steklar 9:1, Elmont Krško - Kovinar Store 2:0, Bakovci - Era Šmartno 1:2. 1. POTROŠNIK BELT. 8 8 0 O 31:3 24 2. ALUMINIJ 8 7 1 0 34:3 22 3. ŽELEZNIČAR 8 7 1 0 32:8 22 4. POHORJE 8 5 1 2 23:11 16 5. ŠENTJUR YURIJ 8 5 0 3 15:9 15 6. BISTRICA 8 4 1 3 20:15 13 7. ERA ŠMARTNO 8 4 0 4 12:16 12 8. ELMONT KRŠKO 8 4 0 4 14:19 12 9. BAKOVCI 8 2 1 5 17:19 7 10. STEKLAR 8 2 1 5 14:33 7 11. PRAGERSKO 8 2 0 6 14:30 6 12. NAFTA 8 2 0 6 8:25 6 13. KOVINAR ŠTORE 8 1 0 7 5:21 3 14. STARŠE 8 0 0 8 5:32 O Razpored tekem 9. kroga: Era Šmartno - Nafta, Kovinar Store - Bakovci, Steklar - Elmont Krško, Pragersko - Železničar, Šentjtu- Ytu-ij - Pohorje, Bi- strica - Aluminij, Starše - Potrošnik Belt. 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 8. kroga: Nafta - Starše 7:1, Po- trošnik Belt. - Bistrica 6:1, Aluininij - Šentjtu- Yiu-ij 1:0, Pohorje - Pragersko 2:1, Železničar - Steklar 21:0^Rohrblitz Krško - Kovinar Štore 1:0, Bakovci - Era Šmartno 0:5. 1. POTROŠNIK BELT. 8 8 0 0 47:5 24 2. ŽELEZNIČAR 8 7 1 0 75:4 22 3. ALUMINIJ 8 7 1 0 47:6 22 4. ERA ŠMARTNO 8 5 0 3 31:12 15 5. ŠENTJUR YURIJ 8 5 0 3 27:12 15 6. NAFTA 8 4 1 3 28:10 13 7. POHORJE 8 3 2 3 10:17 11 8. BISTRICA 8 3 1 4 19:27 10 9. ROHRBLITZ KRŠKO 8 3 0 5 12:29 9 10. KOVINAR ŠTORE 8 2 2 4 7:21 8 11. BAKOVCI 8 2 0 6 3:44 6 12. STEKLAR 8 2 0 6 12:55 6 13. PRAGERSKO 8 1 0 7 10:44 3 14. STARŠE 8 0 0 8 4:46 O Razpored tekem 9. kroga: Era Šmartno - Nafta, Kovinar Store - Bakovci^ Steklar- Rohrblitz Krško, Pragersko - Železničar, Šentjur Ytu:ij - Pohorje, Bi- strica - Aluminij, Starše - Potrošnik Belt. Danilo Klajnšek 1. OBVESTILO stanovalcem in drugim uporabnikom peš-cone - STAREGA MESTNEGA JEDRA, to je Krempljeve ul., Aškerčeve ul., Mestnega trga, Murkove ul., dela Lackove ul., Zelenikove ul., dela Miklošičeve ul., Novega trga, Vošnjakove ul., Jadranske ul. in Vrazovega trga! Na Ptuju bo predvidoma 2.11. 1998 začel veljati spremenjen prometni režim v peš coni, zato pozi- vamo 1. stanovalce, ki Imajo stalno prebivališče in lastne ati najete garaže oz. dvorišča znotraj peš- cone in želijo pridobiti dovoljenja za vožnjo v tej coni, da podajo vloge pri Mestni občini Ptuj. K vlogi je potrebno priložiti fotokopije naslednjih veljavnih dokumetnov: - potrdila o stalnem prebivališču - prometnega dovoljenja - dokazila o lastništvu ati najemu garaže ali zemljišča za parkiranje - upravno takso - koleke v vrednosti 337,00 sit Stanovalcem, ki nimajo možnosti parkiranja na lastnem ali najetem dvorišču ali garaži znotraj te cone, bo dana možnost parkiranja samo na pose- bej odrejenih površinah, za kar bodo morali plačati mesečno parkirnino. Dovoljenje bo možno pridobiti te za eno vozilo na gospodinjstvo {razen lastniki in najemniki več garaž ali dvorišč). 2. Na podlagi vloge lahko pridobijo dovoljenje tudi lastniki ali najemniki dvorišč in garaž v peš- coni, ki niso stanovalci na tem območju. K vlogi je potrebno priložiti fotokopije veljavnih dokumentov: - dokazila o lastništvu ali najemu garaže ali zemljišča za parkiranje - prometnega dovoljenja - upravno takso - koleke v vrednosti 337 sit 3. Pravne osebe in samostojni podjetniki, ki imajo sedež ali opravljajo dejavnost znotraj peš cone, si lahko pridobijo po eno dovoljenje za dos- tavo blaga večje teže za službeno vozilo, in sicer le nosilec dejavnosti oz. družba. Dovoz v času dosta- ve bo zastonj, izjemoma v skladu z odlokom tudi izven tega časa pa proti plačilu. K vlogi je treba priložiti fotokopije veljavnih doku- mentov: - odločbe za opravljanje dejavnosti - prometnega dovoljenja - dokazila o lastništvu ali najemu posl. prostora - upravna taksa - koleki v vrednosti 337 sit 4. Dovoljenja bodo lahko pridobili tudi dobavitel- ji, ki dostavljajo blago s tovornjaki največje dovoljene mase do 3,5 tone, s tem, da bo dovoz v času dostave zastonj, izjemoma v skladu z odlo- kom tudi izven tega časa pa proti plačilu. K vlogi je prav tako treba priložiti fotokopije vel- javnih dokumentov: - odločbe za opravljenje dejavnosti - prometnega dovoljenja - upravna taksa - koleki v vrednosti 337 sit 5. Dovoljenje morajo pridobiti tudi naslednji: - tnterv. vozila policije, reševalci, patronaža, ga- silci - službe za vzdrževanje javnih površin, odvoz od- padkov, pošta, vozila za vzdrževanje komunalnih vodov in naprav Vloge se lahko podajo v sprejemni pisarni Mestne občine Ruj, Mestni trg 1, kjer so na vol- jo obrazci. Na podlagi dovoljenja Mestne občine Ptuj si bodo upravičenci pri koncesionarju Komunalnem podjetju Ptuj prodobili magnetno kartico, ki bo omogočila vstop v peš cono. Tistim, ki bodo kršili izdana dovoljenja, bo izrečena mandatna kazen in tudi odvzeta magnet- na kartica. 2. OBVESTILO stanovalcem in ostalim uporabnikom MODRE CONE. ki se bo predvidoma s 15.10. 1998 uvedla zaenkrat na območju dela Slomškove ul., dela Mi- klošičeve ul.. Slovenskega trga , dela Prešernove ul., Minoritskega trga in na parkirišču za Upravno enoto v Raičevi ulici. V modri coni bo lahko parkiral vsak, ki bo na av- tomatu za parkirne listke - parkmetru modre barve kupil parkirni listek in ga nastavil v vozilu na arma- turno ploščo pred vetrobransko steklo. Kupiti bo možno parkirni listek za pol ure, eno uro ali eno uro in pol. Kdor v vozilu ne bo imel ustreznega par- kirnega listka ali bo prekoračil čas parkiranja, ki bo označen na parkirnem listku, bo storil prekršek, za katerega bo izrečena mandatna kazen, lahko pa bo tudi odrejeno vkleščenje vozila z "lisicami". Stanovalci tega območja, pravne osebe in sa- mostojni podjetniki, ki imajo sedež ali opravlje- jo dejavnost znotraj modre cone, bodo v tej coni lahko brezplačno parkirali le ponoči, ob nedeljah in praznikih oz. izven delovnega časa modre cone, sicer pa pod enakimi pogoji kot vsi ostali vozniki. Za stanovalce modre cone, ki nimajo last- nih dvorišč ali garaž, bo urejeno parkirišče ob Dravski ulic. Modra cona se uvaja z namenom omogočiti par- kiranje za nujne opravke čim večjemu številu voz- nikov - torej kratkotrajno parkiranje. Mestna občina Ptuj Občinski urad PTUJ / PODJETJU CISTO MESTO CERTIFIKAT KAKOVOSTI NI ekologije brez eirofff oftiife v okviru dneva odprtih vrat ptujsliega podjetja Cisto mesto so v palaciju ptujskega gradu prejšnji četrtek, 1. oktobra, na izredno dobro obiskani slovesnosti temu uspešnemu podjetju kot prvemu s področja komunale svečano izročili certifikat kakovosti ISO 9001. Direktor Čistega mesta Andrej Koter je med drugim povedal, da je to plod šestletnih prizadevanj njihovega strokovnega lima in so- delavce\; ki niso klonili pred nezaupanjem tistih, ki so v orga- niziranem odvozu in gospodarjen- ju z odpadki videli le nepotrebne stroške. Pot, ki so jo v tem podjetju prehodili v relativno kratkem času, )e bila zelo intenzivna in ne- malokrat burna. \&rovanje okolja pri nas pridobiva na veljavi šele od začetka devetdesetih let. Podjetje Čisto mesto je rezultat prizade- vanj, s katerimi sta si podjetji Ko- munala Ptuj in Ekoles pridobili koncesijo za gospodarjenje z odpadki na območju nekdanje občine Ptuj. Ena bistvenih pre- lomnic delovanja podjetja je bila odločitev o izgradnji centra za ravnanje z odpadki in sanacija obstoječega odlagališča. Iko se je pričel uresničevati koncept gospo- darjenja z odpadki, ki so ga vses- kozi zagovarjali. Novi objekti in naprave, s kate- rimi upravljajo, zahtevajo dru- gačno organiziranost, kmalu pa so se pričeli zavedati tudi potreb po dodatnem izobraževanju, boljši organizaciji in povečani disciplini zaposlenih, zato so se tega lotili načrtno ili zavzeto. Smisel investi- ranja v celotni sistem ločenega zbi- ranja odpadkov se danes kaže v sklenjeni verigi. Začenja se pri iz- voru odpadko\; se nadaljuje v pos- topkih sortiranja in v predelavi, gospodarno in varno odlaganje pa predstavlja zaključek tega ciklusa, pri čemer ne pozabljajo na gospo- darno izrabo odmerjenega prosto- ra, ki ga kljub vsemu neizbežno primanjkuje. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vzorno tudi njihovo sodelovanje s pomembnimi slovenskimi državnimi in raziskovalnimi insti- tucijami, saj po besedah Andreja Koterja mnogi od njih najdejo pot do Čistega mesta z željo po sodelo- vanju na teoretičnem in komerci- alnem področju. Strokovni svetovalec prof. Dra- go Mik je ob tem poudaril, da gre za prvi certifikat v Sloveniji, ki je namenjen za področje komunalne dejavnosti, Čistemu mestu in Ptujčanom pa je čestital za edinstven, uspešen in okoliu prija- zen ekološki projekt celostnega gospodarjenja z odpadki. Presojevalec Peter Merlak iz slovenskega predstavništva certifi- kacijske hiše je dodal, da se je Čisto mesto s pridobitvijo certifi- kata ISO 9001 pridružilo družini 12.000 uspešnih podjetij iz 60 držav sveta, med njimi 400 iz Slo- venije. Tidi on je izrazil prepričanje, da gre za dolgoročno naložbo podjetja, ki se bo odražala s pozitivnimi ekološkimi učinko v širšem ptujskem območju, obe- nem pa je tudi odlična osnova za nadaljnjo graditev in širitev kvali- tete, oziroma za pridobitev okolje- varstvenega certifikata ISO 14.000. Posebno veselje je izrazil tudi župan mestne občine Ptuj Mi- roslav Luci, ki je certifikat ISO 9001 izročil direktorju Čistega mesta Andreju Koterju. V okviru svešanosti Čistega mesta se je Ptujčanom prvič predstavila s svojimi stvaritvami Stanislava \&uda. Na ogled je pos- tavila sončne tapiserije in ele- gantno-ekstravagantno igrive "lične gospodične", kot je sama za- pisala v zloženki k svoji razstavi tapiserij in oblačil iz ličja. Na og- led bodo do 19. oktobra. Ob odprtju rastave smo oblačila lahko videli v živo - na plesalkah, brhkih dekletih, ki se ukvarjajo s teatrom in plesom, družbo pa sta jim delali dve zelo znani slovenski maneken- ki, ki delata tudi v tujini, Mojca Mladenovič in Brigita Žibert. Razstava "Lične gospodične" je med Ptujčani in drugimi ljubitelji vsega lepega, narave in njenega bo- gastva, vzbudila veliko zanimanja. Je razstava, ki se je ne bi sramovala tudi Milano niti Pariz. Stankina oblačila iz ličja pa bi gotovo vzbu- dila zanimanje v še tako mondenih in modno razvajenih krogih. Naslednji dan, v petek, 2. ok- tobra, so v Centru za ravnanje z odpadki v Brstju predstavniki Čis- tega mesta svojim gostom in občanom predstavili delovanja centra, jih popeljali na ogled posa- meznih objektov in se z njimi o marsičem pogovorili. M. Goznik, M. Ozmec Župan mestne občine Miroslav Luci je certifikat ka- kovosti izročil direktorju Čistega mesta Andreju Ko- terju. Foto: M.Ozmec Mične mladenke so všečno prikazale kreacije Sta- nislave Vauda iz ličja. Foto: M. Ozmec z MOTORNIM KOLESOM V KRAVO V petek, 2. oktobra, ko se je že začelo mračiti, je po regional- ni cesti od Lenarta proti Cmure- ku vozil motorno kolo 18-letni Matej V Med vožnjo zunaj nasel- ja se je srečal s čredo goveje živine, ki jo je vodil 69-letni Lud- vik B. Mladi motorist ni bil dovolj previden in se je zaletel v eno od krav padel po cestišču in se hudo ranil. Ali je bila poškodova- na tudi krava, v poročilu ni nave- deno. z AVTOM TREŠČIL V BETONSKI PREPUST Neprimerna hitrost je bila vzrok nesreče, ki se je pripetila v soboto, 3. oktobra, ob 2. uri v Zgornjih Žerjavcih, v kateri je bil hudo ranjen 20-letni Roman N. iz Zgornje Ščavnice. Po regio- nalni cesti iz Zgornje Ščavnice proti Lenartu je z veliko hitrostjo vozil osebni avto. V blagem des- nem ovinku ga je zaneslo na bankino, treščil je v betonski prepust, kjer je avto dvignilo v zrak in poletel je proti gospo- darskemu poslopju ter v njem trdo pristal. NESREČA NA GRADBIŠČU Na gradbišču podjetja Kle- maks na Ormoški cesti v Ptuju je v sredo, 30. septembra, Davorin P iz Maribora montiral okvir ku- pole na objektu. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je skozi svet- lobni jašek 7 metrov globoko in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, o nesreči pa je bil obveščen tudi delovni inšpektor SERIJA VLOMOV V VIKENDICE Prejšnji teden je neznanec v treh dneh vlomil v kar 6 vikendic na območju občine Ormož. Od- nesel je vse, kar je kje našel, tudi prenosni telefon, kosilnice, vrtal- ne stroje itd. V kleti ene od viken- dic je kar na tla iztočil okoli 900 litrov mošta in 300 litrov lanske- ga vinskega pridelka. Policisti za storilcem še poizvedujejo. ČE VINČEK GOVORI V sredo, 30. septembra, po- poldne sta se v Čagoni, občina Lenart, sprla brata, 28-letni D. in 32-letni B. K. Začela sta se pre- tepati in v obračunavanje so se vmešali še drugi družinski člani. Okoli 20.30 ure so prišli policisti iz Lenarta in na dvorišču stano- vanjske hiše srečali množico lju- di, ki se jih pa očitno ni razvese- lila, saj so policiste začeli zmer- jati in jim groziti. Brata sta se vpričo policistov spet začela pretepati. Policisti so ju skušali pomiriti, vmešala se je njuna mati A. K., pridružili so se ji že Z. K., I. K. in F Ž. Spravili so se nad enega od policistov ta je padel po travi, ostalim pa so grobo grozili in z rokami začeli udarjati po službenem vozilu. Z napori so policisti bojevito skupino le obvladali in vse razen D. K. pridržali do iztreznitve. Srečali se bodo še s sodnikom za prekrške, I.K. in F Ž. pa bodo še kazensko ovadili zaradi prep- rečitve uradnega dejanja uradni osebi. PO POPIVANJU ŠE PREPIR IN NOŽ Na Vinskem Vrhu, Miklavž pri Ormožu, sta v nedeljo, 4. ok- tobra, popoldne družno popiva- la po gostilnah in pri znancih 29- letni D. V in 30-letni V K. Zvečer okoli 21. ure sta se vrnila na dom V K. in med njima se je vnel prepir Pri tem je D.V z maligani pomešana kri tako zavrela, da je potegnil nož in VK. zabodel v levo stran prsi. Te^ so odpeljali v ptujsko bolnišnico, D V pa so policisti priprli in ga bodo ka- zensko ovadili. GORELO V ŠTUKIH PRI PTUJU Na gospodarskem poslopju v Štukih pri Ptuju, last 46-letnega S. Š., je v nedeljo, 4. oktobra, okoli 4. ure izbruhnil požar Zgo- relo je ostrešje ter večja količina sena in slame. Požar so omejili in pogasili ptujski gasilci. Policis- ti so pozneje ugotovili, da je požar najbrž nastal zaradi malo- marnosti katerega od obiskoval- cev bližnje diskoteke, saj se ti večkrat zadržujejo na seniku. Škode je za okoli poldrugi mili- jon tolarjev FF OLJNI MADEŽ NA GRAJENI Regijski center za obveščanje so v ponedeljek, 5. oktobra, ob 11.15 obvestili, da so na potoku Grajena ob Trstenjakovi 5 v Ptuju opazili oljni madež. O tem so na- jprej obvestili gasilce, ki so takoj pričeli akcijo, tako da so nastavi- li pivnike in posipali granulat. V akciji odprave posledic so sode- lovali tudi predstavniki Vodno- gospodarskega podjetja Ptuj in inšpekcijskih služb, policisti pa so odkrili tudi storilca. Taje, nič hudega sluteč, izjavil, daje čistil svojo oljno cisterno. Verjetno je pri tem pozabil, da je odtok tako kot mnogi drugi v Ptuju usmer- jen v že tako ogrožen in skoraj usahli potok Grajena. -OM PTUJ • Drevi ob 19.30 bo v gledališču za izven ponovitev predstave Fant v avtobusu v režiji Sama Strelca. SLOVENSKA BISTRICA • Ljudski pevci DPD Svo- boda Slovenska Bistrica vabijo v nedeljo, 11. ok- tobra, ob 16. uri v Dom Svobode (kino Slovenska Bistrica) na koncert ob desetletnici svojega delo- vanja. Na koncertu sode- luje še osem podobnih pevskih skupin od blizu in daleč. PTUJ • Napovedane gle- dališke premiere predsta- ve Ljubezenska pisma v ponedeljek, 12. oktobra, zaradi bolezni v ansam- blu ne bo. PTUJ • V Miheličevi ga- leriji je do konca meseca na ogled razstava slik Ro- zine Šebetič. PTUJ • V galeriji Drava je 24. oktobra na ogled razstava fotografij Branka Zoroviča. KINO PTUJ • Do konca tedna je ob 18. in 20.30 na sporedu Godzila, nas- lednji teden, od 13. do 18. oktobra, ob 18. in 20. uri Krik 2, 17. in 18. ok- tobra pa še ob 16. url Mala morska deklica. ^^^^^^^^^ RODILE SO - ČESTITA- . MO: Jasna PintSrič, Gode- f ninci 35, Središče - .Moni- ko; Karmen Lah, Cven 80, Ljutomer - Benota; Martina l-ras, Zagorci 6, Juršinci - j Patrika; Martina Bele, i Kočice 75, Zeiale - Anjo; Jelka Kolai; Majšperk 47, Majšperk - Andraža; Anica Krajnc, Grlinci 19, Juršinci - Anio; Mariia Drevenšck, Dobrava 28, Ormož - Saro; Karmen Gergai; Miklavž 40, Ormož - Uroša; Neven ka Viseniak, Strmec 1, Dor- nava - dečka; Bojana Kola- rič. Slovenja vas 58, Ptuj - Špelo; Petra Gabrovec, Moškanjci 46/d, Gorišnica - I deklico; Ksenja Kostanje- vec - Roškar, Moškanjci 1/f, Gorišnica - Roka. UMRLI SO: Elizabeta Lampret, rojena Lukman, Zgornja Hajdina 47,1909 -t 23. septembra 1998; Bara ' Znidarič, rojena Briški, Tirški Vrh 54, 1937-t 24. septembra 1998; Franc Zajšek, Sedlašek 99, 1951 i -1 23. septembra 1998; Bo- I gomir Žuran, Cirkulane 32, 'I' 1920 - t 25. septembra 1998; Angela Serdinšek, ro- jena Krivec, Majšperk 48, :•- 1923-t 25. septembra 1998; Bogomir Ojsteršek, Orešjc 174, Ptuj,1941 - t 25. sep- tembra 1998; Gizela Blago- j vič, Ul. dt Horvata 1 Ormož, * 1914 - t 24. sep- tembra 1998; Cvetko Pantai Gregorčičev drevored 2, i Ptuj, * 1925 - 1 27. septem- bra ' 1998; Vmcenc Šuen, Gabrnik 44, '1= 1929 - t 27. septembra 1998; Marija Ci- merman, rojena Kostanje- vec, Pacinje 22, ^i' 1934 - t 28. septembra 1998; Eliza- beta Skrbinšek, rojena Rižna^ Strelci 6, -1' 1915 -1 28. septembra 1998; Ivan Bezjak, Drbetinci 55, * 1921 - t 27. septembra 1998.