i tev. 5. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.). V Liubliani, 9. septembra 1926« Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse polil jatve je pošiljati franko. Reklamacij^ so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko poBitiSko glasilo UiU. - PoverieniStvo Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst ja plačati po Din 2'50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Proti demoralizaciji v šolski upravi. Sami moramo dvigniti službeno moralo in vrednost svojega strokovnega in poklicnega dela! — Boj proli demoralizaciji mora izvesti učiteljstvo samo. — Brez službene morale ne bo stnnovske morale in discipline. — Največ odločitve je v naših rokali. »Dan za dnem prihaja učiteljstvo skoro trumoma k prosvetnemu oddelku z najrazličnejšimi prošnjami, vprašanji itd., ki največkrat nimajo nobene podlage in ne bi bilo treba zaradi njih osebne zglasitve. Dasi sta za sprejemanje strank določena le vsak torek in četrtek v tednu in je to na vseh vratih napisano, se vendar obiski vrste neprestano, da je vsako mirno in nemo-ttno poslovanje referentov malone onemogočeno. Zahteve teh neštetih obiskovalcev so prevečkrat neizvedljive in pretirane, njih utemeljitve so stvarno nezadostne, včasih pa si hoče kdo pomagati tudi s tem, da začne črniti svojega tovariša ali svojo tovarišico, kar je seveda za prošnika najslabše priporočilo. Mnogotere zadeve so tako malenkostne, da bi zaradi njih nikomur ne bilo treba trošiti časa in denarja za pot v Ljubljano, ker bi vse to lahko stranke opravile doma pri šolskem upravitelju in pri svojem nadzorniku. To razvado je treba odpraviti. Zato odrejam: Vsaka učna oseba, ki hoče v res nujni zadevi, ki je ne more urediti doma, k prosvetnemu oddelku v Ljubljano, se mora pri dotičnem referentu zglasiti ob dneh, ki so določeni za sprejemanje strank, s pismeno izjavo svojega upravitelja(ice), da ima dopust, oziroma pristojnega sreskega šolskega nadzornika, da je njena pot v Ljubljano neizogibno potrebna. Kdor se poslej ne bi mogel izkazati s tako izjavo, tega ne bo sprejel noben referent in uradnik prosvetnega oddelka. Odlok prosv. odd. v Ljubljani, št. 6354 od 20. avg. 1926. Demoralizacija v šolski upravi deluje zelo vznemirljivo na učiteljske vrste in ubija avtoriteto oblasti sami ter one-mogočuje dvig šolstva in prosvete. V čem pa obstoja demoralizacija v šolski upravi.? V poedinih slučajih, ki s ponavljanjem demoralizujejo in korum-pirajo učiteljstvo. Pa ne samo s partizansko pristranostjo, tudi z napačnim uradnim postopkom se vrši in pospešuje demoralizacija ter se hote ali nehote korum-pira učiteljstvo. Demoralizacija se pospešuje n. pr., če se izroči dekret o imenovanju direktno prosilcu in se o tem ne obvesti ne nadzornik in ne šolski upravitelj, tako da je nadzornik presenečen, ko pride v razred in najde v razredu novo učno osebo, o "katere namestitvi ni vedel ničesar. Demoralizacija se pospešuje, če se pri oddaji službenih mest ne postopa točno po predpisih za nameščanje ob razpisu. Demoralizacija se pospešuje, če se na boljša službena mesta, ki bi morala biti praviloma razpisana, namešča stalno učiteljstvo brez razpisa po členu 71 čin. zakona. Demoralizacija* se pospešuje, če se službeno mesto, ki je bilo razpisano, odda preden je namestilna komisija izvršila razpored oz. predlog za ministrstvo, učni osebi, ki je ali pa ni prosila za dotičrto službeno mesto. Demoralizacija se pospešuje, če se jemlje v postopek prošnja za službeno mesto ali v drugih slučajih, ki ni bila predložena instančnim potom in o kateri podrejeni neposredni uradi ne vedo ničesar. Demoralizacija se pospešuje, če podrejeni uradi ne izvršujejo nalogov nadrejenih oblasti, če zadržujejo dekrete ali podobno. Demoralizacija se pospešuje, če pride uradnik k višjemu uradu preko nižjih oblasti razlagat morebitne pogreške svojega predstojnika, ne da bi se vsaka taka izjava takoj vzela na zapisnik in bi se ne zaslišal prizadeti. Demoralizacija se pospešuje, če se na pritisk politiških strank odstavlja nadzornike, ne da bi se imelo proti njim kak tehten služben argument in ne da bi se jih prej zaslišalo in potom disciplinskega pravoreka izvršilo izmeno. Demoralizacija se pospešuje, če se stalno učiteljstvo v obliki kazenskega premeščanja premešča brez zaslišanja prizadetega, brez disciplinskega postopka in brez disciplinskega pravoreka. Demoralizacija se pospešuje, če predstojniki ne obrazlože napak podrejenemu uradništvu, a jih upoštevajo v svojih poročilih nadrejenim oblastem; če se službeni pregreški prezro brez potrebnega opomina in ugotovitve napram kršilcu. Demoralizacija se pospešuje, ako se pri službenih zadevah in nameščanjih zaslišujejo in upoštevajo mnenja, ki jih po- dajejo lajiki, ki so povsem ¡subjektivna in brez zveze s službenimi dolžnostmi. Demoralizacija se pospešuje, če se pri službenih zadevah upošteva predvsem izvenslužbeno delovanje in se službeno, šolsko delo zapostavlja pri nameščanjih in v drugih slučajih. Demoralizacija se pospešuje, če vsebuje vsa naša prosvetna politika le-personalno prosvetno politiko, s čimer se ruši mirno delo učiteljstva in če se pri tem zapostavlja druge šolske in prosvetne naloge. Nujno potrebne bi nam bile posvetovalne šolske korporacije, potom katerih bi se ventilirala in dvigala tudi druga šolska in prosvetna vprašanja. — Gre za dvig službene morale; gre za povzdigo službenega, strokovnega in poklicnega dela; gre za dvig šolstva in prosvete! Na razmerah, ki so nastale, je deloma krivo tudi učiteljstvo samo in kolikor je samo sokrivo, je sedaj tudi učiteljstva samega dolžnost, da izboljša zopet razmere in stori v poedinih slučajih vse, da zopet dvigne službeno moralo, da samo neizprosno zavrača zapostavljanje strokovnega in poklicnega dela in da samo zahteva tak postopek v vseh zadevah, ki bo služil v prospeh in dvig šolstva in prosvete. Vzpostaviti je treba zopet službeno instančno pot in sami bomo morali skrbeti, da bomo bičali vsako postopanje, ki bo kršilo instančno pot in zahtevali od nadrejenih oblasti da same zavrnejo in onemogočijo vsak tak slučaj. Sreskim šolskim nadzornikom in upraviteljem je vrniti njih avtonomni delokrog pravic, v katerem bodo lahko sami odločali, pri centralnih oblastih pa je treba urediti enoten Kot resna organizacija skrbno zasledujemo gibanje v vseh organizacijah drž. nameščencev. Zavedamo se, da se za svoje duhovne, materijalne in pravne interese ne morejo z uspehom boriti drž. nameščenci ene same stroke, pa naj bi bili ti še tako dobro organizirani, ako tudi drž. nameščenci ostalih strok ne razvijajo in utrjujejo svojih organizacij. Iz žalostne in obupne sedanjosti, v kateri je celokupni stan drž. nameščencev v naši državi ponižan in obsojen v tla-čanstvo, imamo uprt pogled v bodočnost. Kajti vemo, da današnje obupno stanje ne more in ne sme večno trajati, ker bi bilo in konsekventen postopek. Višjih instanc dolžnost je, opozarjati vsakogar na dolžnost, iskati v prvi vrsti pojasnil v službenih zadevah pri nižjih instancah in le v slučaju če one uvidijo nujno potrebo osebne intervencije pri višjih oblastih, je to izvesti instančnim potom. Vprašanje uradne tajnosti je posebno poglavje, ki v marsikaterem pogledu ruši službeno moralo in prinaša nepotrebna razburjenja in zavist v naše stanovske vrste. Odlok, ki ga prinašamo na čelu članka je prvi korak k izboljšanju razmer, k dvigu službene morale, k povzdigi strokovnega in poklicnega dela in k povzdigi šolstva in prosvete. Konsekventno izvajanje tega odloka bo pridobilo prosvetnemu uradništvu čas, da se bodo hitreje reševale uradne zadeve, vzpostavilo bo instančno pot, dvignilo avtoriteto in službeno ter stanovsko moralo. Prvi pogoj pa je, da se zahteva striktno izvajanje te odredbe od zgoraj navzdol in da se jo dosledno izvaja v prvi vrsti pri oblasti, ki jo je izdala. Organizacija bo ostala v zmislu novih smernic zvesta čuvarica pravičnega in objektivnega postopka napram vsem delom našega stanu in nanjo se lahko obrne vsakdo, ki se mu godi krivica in če se kršijo temelji službene in stanovske morale in discipline. Prepričani smo, da bo soglašalo z vzpostavitvijo službene in stanovske morale vse učiteljstvo, ki mu je na srcu povzdiga ugleda našega stanu, šolstva in prosvete, ker s tem dvigne vsakdo tudi sebe. to stanje za državo usodepolno. Seveda drž. nameščenci ne smejo zaradi današnjih porazov čakati apatično in s prekri-žanimi rokami, da se razmero zboljšajo same od sebe, marveč morajo z vsemi svojimi močmi pospeševati, da se pohujš-ljiva igra z našim stanom čim prej neha. Proces izlečenja pa morejo pospešiti in dovršiti samo krepke in samostojne strokovne organizacije, ki stoje na sindikalni osnovi in ki so zmožne z energično operacijo izrezati iz svojega telesa vse one škodljive izrastke, ki nimajo z organizacijami strokovnega značaja nobenega opravka, zlasti pa ostudne ture. kjer se zbira gnoj naše smrdljive in zlobne poli- Učiteljstvo na novih potih. LISTEK. Albin Čebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) Vrste se goste, razstave so preobložene, učenec čil in zdrav pred nami, z glavo pokoncu, rdečih lic in s prižganimi očmi..., ki se mu svetijo kakor biser, kajti izpile so ves čar prirode, podobne brezbrežnemu morju, kateremu poznajo skoraj vsako sestavljajočo kapljico, vse do mej, objemajočih šolsko leto, v katerem se je peljal po določeno začrtani poti, se vzpenjal vedno više, vedno bolj smotreno približeval cilju, dokler se ni dotaknil s srebrnimi perotmi viška. Vsako leto drži na novi strani odprto knjigo prirode, v katero potopimo učenca, da pre-tiplje ogrodja-okostja in pretehta sladko-izoblikovano odejo, katera jih ogrinja, polagajoč vanj samosvoj smehljaj in sijaj. Pota so krepko začrtana, stopinje v kamen vklesane in klini se ne ganejo niti za misel' Ko se potopimo v izdelke, opazimo v prvem šolskem letu, kaka svoboda diha v razredu. Kakor solnce z mavrico, tako se igra učenec s svojimi odlivi, ki mu iz vsakdanje okolice, s prepričanjem, da so ti izdelki v vsej popolnosti, saj vidi v njih tisto, kar je bistvo, ostalo pa, dasi tudi važno za življenski pofoj, a je nemopri-povedujoče, pa ne vidi-vidi, toda ne zazna tako globoko, zato gre kar enostavno preko. Pač, učencu se zdi, da je kakor v paradižu. Ako bi mu kaj popravili, pa naj-sibo tudi samo z besedo, bi se skoraj razjokal, pogledal proč, rekoč: — Oskrunje-valec si! — Pustimo mu zatoraj zlato prostost, netimo v njem ogenj, ki zavzema vedno višje plamene — tako tesno se bo oklenilo detece risanja, da ga ne bo izpustilo nikdar več; postala bosta najboljša prijateljčka, saj se bo vedno razgovarjal z njim: na tablici, če jo že ni izpodrinil zvezek, na stenah, hišah, v blatu, prahu in srebrnem pesku. Če ga posvarimo in mu ukažemo, naj ne dela povsod njegove čičke-čačke, se mu bosta ulili dve debeli solzi po licu in zapustili nakremženi obraz ... Dela prvega šolskega leta vidimo raznovrstna in vsak se jim mora nasmejati, tudi če se ne bi hotel. Ali že drugo šolsko leto kaže izpre-membo! Učenca oklepa z nevidnimi rokami, ga polagoma privablja, izvablja po raznih ovinkih na cesto, mu prične odpirati oči, ga izpopolnjevati, učenec se pa hitro pridružuje, posebno ob risanju živali, ki so mu pač najljubše, ker so izražene z najpriprostejšimi karakterističnimi črtami. Predvaje se obujajo in postajajo v uporabah življenja. Drobna učenčeva roka, ki izgleda kakor peresce — je okorna, težka. Ako bi jo tehtali po daljši svinčnikovi konici, bi videli, koliko grafita bi polomili, predno bi prišli do debeline, katera prenese težo ročice —; in kaka razlika je pa ob začetku in koncu šolskega leta! Vse to so pa stali tisočkratni učiteljevi opomini ...! skrbna vaja ter pravilno peljanje roke v osi komolca kakor gibljivosti v zapestju, saj učitelj, ko vidi hibe, išče njih izvor; ko ga dobi, potem šele ve vzeti pravi protistrup, katerega učinki so tudi takoj razvidni. Saj tu je poleg snage naša najvažnejša naloga, da naučim^ učence lahkote, da jim roka plava, da drže rahlo svinčnik, ne pa, da se kar poti nad njim, da, nekaterim se zdi celo tako naporno, da drže jezik iz ust... Osnutke in predvaje moramo izpeljavati s približevalnimi tankimi črtami, da vidi učenec nepravilnost ter se ji lahko ogne, nikakor pa ne sme rezati svinčnik papirja! Tudi v tem so pokazale splošno vse razstave skrbno negovanje in pravilno razumevanje — kako lahko bo nadaljevati zgradbo na tak granitni temelj, kjer ne bo treba nikdar več podzidavati! Brezdvomno je risanje in lepopisje v najtesnejši zvezi, ker pisati se pravi: risati, saj obstoje črke iz poševnic in lokov. Predvaje pisanja so predvaje risanja in obratno; razlika je samo ta, da sestavljamo pri lepopisju iz predvaj črke, ki so za učenca mrtve, zato se mu zdi tudi lepopisje bolj dolgočasno, medtem ko je pri risanju vse živo, mično, radujoče se. Kakor je razvidno, se ne uporabljajo predloge, v kolikor so, da bi se vsedel učitelj za mizo, učenec pa prerisoval, ampak so le učitelju pot, katera mu je ob razlagi v pomoč, ker navodilni list je za učitelja; kajti učitelj, ki bi dal deci tako predlogo namesto predmetov iz narave, ne bi bil učitelj, ampak morilec! Tudi kasnejši razredi izgovarjajo iste besede, kajti ob tem se učenec dolgočasi, malo pridobi in veliko govori ter neti nemir; risanje mu postane vedno bolj zoperno, ker vidi tisočero črt, ne pozna pa nobeni pomena. Navadno preskoči pomožnice, če jih pa izvrši, so sestavljene sila površno — predmet sam, kako bo izgledal, si lahko mislimo — strašno! Prav za v koruzo, in prepričani bodimo, da ne bo vse leto nobene vrane blizu. Učitelj mora toraj graditi z učencem ogrodja na tabli z vsestransko razlago in pokazati, da je to okostje bližnjica do najgotovejše popolnosti, toraj vodnica, pomoč. Ogrodje se pa mora izvršiti pri vsakem predmetu, predno se ga obleče, da ni treba nad izvršen izdelek še napisati njegovo ime. (Dalie prihodnjič.) tike. Ta bacil je namreč tisto nesrečno zlo, ki je inticiral vrste drž. nameščencev in ki je v prvi vrsti kriv, da je naš današnji položaj tako silno obupen. Nič ni bolj klavrnega in žalostnega na svetu, nego je inteligenten človek — drž. uradnik, ki je postal trepetajoč suženj političnih mogotcev, ki je zaslepljen tako zelo, da ne razločuje več med moralnim in nemoralnim, ki v svoji fanatični strasti pozablja na človeško dostojanstvo, se poniža do ostudnih denuncijacij in pade slednjič tako daleč, da mu ne zadrhti noben človeški žarek več v duši, kadar ubija eksistence svojih tovarišev in življenja njihovih rodbin. En odstotek takih drž. nameščencev pritira na kant ugled vsega stanu. Da pa bomo mogli drž. nameščenci izlečiti rane, iz katerih krvavimo danes, je potrebno, da se združujejo po svojih strokah v krepka in neodvisna udruženja, kjer naj bi se reševale specialne težnje in zadeve drž. nameščencev dotične stroke. Vsa strokovna udruženja pa naj bi se spojila v mogočno Zvezo strokovnih organizacij vseh drž. nameščencev, kjer naj bi se reševale skupne zadeve in ki naj bi bila kulminacija moralnih sil celokupnega našega stanu. Edino ta sistem organiziranja zamore biti odrešilen za drž. nameščence. Trnjeva pot slovenskega učiteljstva pred vojno — komu ni znana? Po svojem posebnem in delikatnem značaju je učiteljska stroka izpostavljena kakor nobena druga osobiti pažnji javnosti, zlasti politični. Kulturni pojavi v narodu so s političnim gibanjem tako nerazdružljivi, da se interesni sferi obeh često docela krijeta in medsebojno dopolnujeta. In ako se razvijajo narodne sile nemoteno v normalnem teku in po naravni poti, potem najde kulturna linija vedno svoj adekvatni izraz v politični liniji naroda. Zato ni čudno, če si prizadeva vsaka politična smer osvojiti v prvi vrsti vse faktorje, ki so merodajni za kulturno življenje naroda. Izrazita, nova politična smer, ki hoče nagloma preobraziti obstoječi družabni red, se nasloni predvsem na kulturo; in ako ta v svoji strukturi ni zmožna, da bi mogla tvoriti temelj novega reda, si ustvari nova politična smer tudi novo kulturo, ki tvori idejno zvezo z njeno smerjo. To nas uče zlasti nazorno francoska, še bolj pa ruska revolucija, ki je vpregla v svojo politično ideologijo kulturne ustanove in pokrete vseh vrst: od šole, gledišča, literature, glasbe in upodabljajoče umetnosti, pa do filma. In vsi ljudje, ki vstvarjajo na novem liku ruske kulture, morajo stati v službi vladajoče politične ideologije, ali pa jim je javno umetniško ustvarjanje onemogočeno. Slovensko učiteljstvo je stalo do preobrata med dvema glavnima političnima silama, kakor med mlinskimi kamni. Ta pozicija slovenskega učitelja je našla s svojim tedanjim političnim milje-jem vred interpreta celo v slovenski literaturi, v »Hlapcih«, ki jih je napisal Ivan Cankar, ta najčistejši sin slovenskega na-'roda in bičar vsega, kar je bilo bolnega v slovenskem javnem življenju. In v tej poziciji, v tem miljeju je zalotila slovensko učiteljstvo nova doba, ki je nastala z ujedinjenjem južnih Slovanov v eno državo. In kakor je našla nova doba ves slovenski narod politično nepripravljen, vsled česar je šla slovenska politika svojo staro smer naprej tudi v novi dobi in hodi v tej smeri, ki se prav nič ne razlikuje od one neslavne, pritlikave politične borbe pred dvajsetimi leti, še danes, tako je hodilo tudi učiteljstvo v svoji organizaciji še vedno ista pota, kakor jih je hodilo v dobi, ko je pisal Cankar »Hlapce«. Goli slučaj je nanesel, da je novi uradniški zakon oziroma prevedba zalotila učiteljstvo in njegovo organizacijo v okolnostih, ki so imele za posledico, da je učiteljstvo pri prevedbi doseglo prav lepe uspehe. Toda to se je po drug^ strani maščevalo nad učiteljstvom .s tem, da so divjale nad tem stanom pobesnele politične persekucije, kadarkoli se je menjal vladni režim. Učiteljske organizacije, ki so bile opredeljene in ki so se naslanjale na program političnih strank, so te persekucije, če ne že naravnost, pa vsaj prikrito podpirale na način, ki bi ga ne mogla zagovarjati nobena strokovna organizacija. Učiteljstvo je molčalo, dokler ni nenadoma v celoti kot stan občutilo ali vsaj slutilo, da plačuje račune nestanovske in nestrokovne politike v svojih organizacijah učiteljstvo samo; danes piipadniki ene, jutri pripadniki druge politične smeri, kar je resno ogrožalo najvitalne.iše interese celokupnega stanu. To je rodilo med članstvom UJU odpor proti vodstvu organizacije in njegovemu postopanju. To nezadovoljstvo pa je dalo povod, da se je pričelo v okrajnih učiteljskih društvih na deželi novo gibanje, ki je stremelo za tem, da se učiteljska organizacija emancipira in otrese vseh političnih vplivov ter da se nadomesti strankarska politika v organizaciji s čisto profesionalno politiko. Sad tega zdravega gibanja je bila takozvana deklaracija, za katero je dalo iniciativo učiteljstvo mežiškega okraja. S to deklaracijo, za katero se je vodila v učiteljski organizaciji med Rristaši stare in nove smeri, med antideklaraši in deklaraši ljuta borba, je stopilo slovensko učiteljstvo na novo pot. Tradicije, ki so bile programatične v učiteljski organizaciji izza dobe Cankarjevih »Hlapcev«, so bile zlomljene na letošnji celjski skupščini UJU, ko se je izrekla ogromna večina slovenskega učiteljstva za deklaracijo, ki je dobila tekom večmesečne borbe izči-ščeno stilizacijo. S tem dnem in s tem faktom pa je stopila učiteljska organizacija v naše vrste strokovnih organizacij ostalih drž. nameščencev. S tem ni pridobila samo učiteljska organizacija, temveč tudi naša in sploh vse organizacije drž. nameščencev. Naše vrste so se s tem okrepile številčno in kar je še večjega pomena, pridobile so kvalitativno. Sveža moralna moč učiteljske organizacije bo brezdvomno blagodejno vplivala na vse organizacije drž. nameščencev in na naše javno življenje sploh. Učiteljski kongres, ki se je vršil ta mesec v Beogradu sicer ni še docela razčistil vprašanja o profesionalni politiki za vse organizacije učiteljskega stanu v naši državi, toda uverjeni smo, da bo nova smer ljubljanskega poverjeništva osvojila tudi učiteljstvo v ostalih pokrajinah naše države. Strokovne organizacije drž. nameščencev so dolžne podpirati učiteljstvo na njegovih novih potih v lastnem interesu, v interesu celokupnega stanu drž. nameščencev, v interesu vsega duševnega delavstva naše države, v interesu zatiranih intelektualnih plasti naroda, ki so bile še vsekdar pionir na kulturni zgradbi vsakega naroda. Mi pozdravljamo učiteljstvo na novi poti, ker je ta njegova nova pot tudi naša pot in ker so njegovi cilji tudi naši cilji. Želimo iskreno, da bi se na tej poti ne ločili nikdar več. »Poštni Glasnik«, stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani; št. 17, z dne 1. sept. 1926. Nezaslišana krivica učiteljem, potrjenim k vojakom. Škandalozne razmere na državnih šolah v Prekmurju. Res žalostne so razmere na državnih šolah v Prekmurju. Znano je, da so dobivale državne osnovne šole tako male kredite, da se ni moglo s temi izhajati, in so jih morali šolski upravitelji zalagati s svojim denarjem in dr. Z budžetnim letom 1926/27 so se razmere še poslabšale, krediti se izplačujejo četrtletno in se morajo v istem času porabiti, v nasprotnem slučaju zapadejo. Prekoračiti svote, ni dopustno oziroma, ako se jo prekorači, mora šol. upravitelj plačati sam račune. Kako velike so četrtletne postavke za enorazrednico za stvarne šolske in pisarniške potrebščine: 40 Din (beri štirideset dinarjev), šolarska in učiteljska knjižnica 40 Din, čiščenje uradnih prostorov, t. j. pometanje razreda, ribanje, metle, milo, dimnikar, snaženje greznic 40 Diu, učila 40 Din, kurjava in razsvetljava 600 Din. Za dvorazrednico so iste postavke po 60 Din oziroma 900 Din. Koliko se da za ta denar nabaviti lahko izračuna vsakdo sam. Nahajamo se pred začetkom šol. leta in vse državne šole so brez uradnih knjig in spisov, ker za 40 Din oziroma 60 Din se ne dobi niti razredniških knjig za 1 razred. Razsajala je po Prekmurju epidemija, niti ena šola se ni mogla pobeliti ali vsaj poribati, ker ni kreditov. Sredi zime se bodo šole zaprle,, ker ne bo drv. Opozarjamo vse merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da se nedostatki popravijo. Čakal in pričakoval sem, da izpre*' govori kak drug tovariš besedo o kri* vici, ki se godi onim mladim učiteljem, ki so dopolnili 21. leto starosti ter bili potrjeni k vojakom. Dovoljujem si na* mesto prizadetih izpregovoriti par be* sedi z namenom, da izprevidimo kri; vico, ki se jim godi kot posledica izva* janj določil čl. 4. točke 5. in čl. 133. točke 10. činov, zakona. Člen 4. točka 5. pravi: »Drž. usluž* benec ne more postati, kdor je dovršil 21. leto starosti, pa še ni odslužil svo* jega roka pri vojski ali ni vojaške službe oproščen.« Slično veli člen 133. točka 10., namreč: »Po zakonu samem prestane služba, če dovrši uslužbenec 21. leto starosti, ako po odredbah vojaškega zakona ni odslužil svojega roka ali ni oproščen vojaške službe.« Že tri leta obstoja činovniški za= kon, a šele letos, tretje leto, so iztaknili te krute točke zakona, komaj letos naj bi se izvajale, poprej nepojmovane ali so bile spregledane posledice teh določil. Po odloku velikega župana maribor* ske oblasti P. br. 4710/1-26 z dne 3. 8. 1926 so morali šolski upravitelji pod osebno odgovornostjo pravočasno pri* javiti take slučaje, torej prijaviti učiš telje, ki so dovršili 21. leto starosti, pa še niso odslužili po odredbah voj. za= kona svojega roka ali niso oproščeni vojaške službe. Take učitelje je pozvati, da iz navedenega vzroka takoj podado ostavko na drž. službo, ker jim sicer po čl. 133. točka 10 prestane služba. Po čl. 12. čin. zakona mora vsakdo, kdor vstopi v drž. službo, tozadevni prošnji priložiti potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti. Omenjam ta člen, ker prihajajo iz naših učiteljišč ponajveč učitelji, ki v letu mature še ne dopolnijo 21. leta starosti ter v istem letu še ne stopijo v 22. leto starosti. Zato isto leto po čl. 9. zakona o ustroju vojske in mornarice v mirnem času še niso vojaški obvezniki ter po čl. 5. pravila o rekrutovanju niso v istem letu še podvrženi rekrutovanju. Vse to pa ima za posledico, da bodo mladi tovariši učiteljevali eno ali več let, kakor bodo pač že pri prvem ali šele pri naknadnih naborih morda po« trjeni k vojakom ter jim bo zato prej ali slej prestala drž. služba. Čuden pojm: ko si potrjen k vojakom in postaneš aktivni državni brambovec, te v priznanje tvoje vojaške sposobnosti, z istočasno ločitvijo od manj ali več ugodnega civilnega življenja in vsaj v pričetku manj udobnim vojaškim živ: Ijenjem — degradirajo s prestanjem drž. službe. Ali si kot vojak morda v kaki drugi kot državni službi? A najhujše zlo: Dopolnil si 21. leto starosti ter bil potrjen k vojakom; v trenutku izreka »sposoban« si po dobesednem tolmače; nju navedenih določil prenehal biti drž. uslužbenec. Kdaj boš vpoklican, to do* loči šele komanda vojnega okruga, morda 1. novembra istega, morda šele drugega leta. Lahko se ti dogodi, da si več mesecev, morda nad i leto brez službe in plače. Na tak način, nastaja nova vrsta »učiteljev na razpoloženju« brez plače. Šola izgubi učitelje in pre* den se »od Poncija do Pilata« izvrši imenovan je nove učne osebe, koliko trpi s tem šolski pouk. Ubogi, na cesto vržen učitelj, pa sme le od daleč gledati šolo, je brez dela, pa tudi brez plače in morda celo brez stanovanja. Ljudstvo vse to opazuje in sodi po svoje. Ubogi tak to-variš, zdi se mi, je postal preganjanec države same, države, kateri je in bi rad služil! Omenim mimogrede, da smatram tolmačenje teh določil po prosvetnem odd. marib. oblasti, namreč, da učitelj, 21 let star in potrjen k vojakom, pre« neha biti drž. uslužbenec z dnem svoje vojaške potrditve, v smislu navedenih členov čin. zakona popolnoma za pra* vilno, nikakor pa ne za pravično. Ute« meljil sem to že poprej. Kriva je pa temu zakonodaja. Pravilnost tega naziranja je podana v sledečih točkah: 1. Odločilen je čas sovni moment — dopolnitev 21. leta starosti k vojakom potrjenega učitelja. 2. Odločilno je dejstvo, da takega k \o? jakom potrjenega učitelja ni več srna* trati kot vojaške službe oproščenega, kajti glasom čl. 50. voj. zakona so' v o« jaške službe oproščeni: začasno nespo« sobni do dovršenega 25. leta starosti, stalno nesposobni in ženske vobče. — Zato pa iz teh dveh točk tim glasneje kriči krutost označenih členov čin. za* kona ,in iz teh dveh točk tudi posna* memo,, čemu in kje je treba nastopiti, da dosežemo odpravo te krivice. Do« zdeva se mi, da zakonodajalci niso mislili tako kruto ozir. niso dogledali nezaslišno krivičnih posledic točnega izvajanja teh določil. K sklepu: Da čimprej vsaj deloma pridemo v ckom novim slučajem izva* janj teh določil naj se izposluje sledeče: Prosvetna oblast naj stopi takoj v stik z vojaško oblastjo, katera izvoli vojaške vpoklice učiteljev določiti v na jkrajšem času po rekrutovanju, recimo vsako leto 1. avgusta, do katerega časa je učitelju priznati službo in plačo, za kar bi tre* balo seveda tudi odobritve prosv. minU strstva in glavne kontrole. V tem smislu si predstavljam prvi in najkrajši izhod iz tega grozečega položaja mlajšega učiteljstva. V takih in sličnih, naše bitje in žit je pretresu jočih vprašan jih strnimo naše vrste. Proč z vprašan ji in očitki: v katero politično »mavho« spadaš! Od UJU pov. Ljubljana pričakujemo, da v tem vprašanju energično povzdigne svoj glas ter odneha šele ob dosegi uspeha! Mirko Vauda. Učiteljska Samopomoč. (Poročal tov. Iran Kocijančič na občnem zborn dne 18. julija 1926 v Celja.) (Dalje.) Pregled članstva. — PoSmrtnlne. Statistika nam kaže: 1. januarja 1923 je bilo 508 članov, posmrtnina 1016 Din. 1. januarja 1924 je bilo 574 članov, posmrtnina 1148 Din. 1. januarja 1925 ie bilo 746 članov, posmrtnina 1492 Din. 1. tanuaria 1926 1705 članov, posmrtnina 8525 Din. 18. julija 1926 je bilo 1936 članov, posmrtnina 9680 Din. V vsi dobi se ie dvignilo članstvo za 1428 članov, posmrtnina pa 7-a 8664 Din. kar ie skoro desetkratni znesek Dosmrt-nine iz leta 1923. Društvena unrava je nakazala Dosmrtnine takoi. ko ie prejela od dedičev za izplačilo potrebne listine, to .ie sprejemni list in mrliški list. Do danes 18. julija 1926 ie bilo 119 smrtnih slučajev. Na posmrtninah so prejeli dediči 209.367 Din. Umrli člani. V pretekli dobi je iztrgala smrt iz naših vrst 37 članov, in sicer v letu 1923. 6 članov: Josip Brgant. Grosuplje, Franc Fabinc. Ljubljana, Vida Skalovnik, Kapele. Anton Miklavič. Kobarid. Emerik Moric, Št. Peter in Andrej Šest. Cerknica; v letu 1924. 6 članov: Milka Baša, Ptuj. Gabrijel Grilc, Studenec. Jakob Dimnik, Ljubljana. Martin Šalamun. Ptuj, Ivan Cerar. Črnuče in Stjepan Dobrinič. Sot; v letu 1925. 1 3 članov: Kristina Berthold. Pilštajn. Kari Gaischeg. Mari- bor. Ivan Thuma. Prevalie. Marija Feige!. Slov. Bistrica. Jurij Erker. Stara cerkev. Edvard Bohinc, Ljubljana, Fran Stergar, Ljubljana. Mina Kristl. Slov. Bistrica. Lu-dovika Borštnik. "Ljubljana Martin Vode" nik Maribor Anton Gselman, Vurberg, Anica Cizej-Brišnik, Orla vas in Janez. Stibler, Maribor; v letu 1926. do danes 12 članov: Avgust Tominc, Globoko. Antonija Dedič. Bočna. Ernest Cigoj, Ljubljana. Blaž Tominc. Globoko. Ivan Stukeli. Frankolovo. Ant Javoršek, Ljubljana. Slava Jakooec. Senovo Josi-pina Sivka. Št. Jurij. Ivan Velepič Ljubljana. Karolina Wudler. Petrovče. Valentina Jurčec-Bučar. Kostanjevica in Antonija Horvat. Ljubljana. Prosim Vas. da se v znak oočašče-n:a njih spomina dvignete raz sedežev in jim zakličete: Slava! Vsem preostalim naše iskreno sožalje! Izključitve (izstopi). Omeniti mi ie še. da ie nekaj Članov U. S. prav malomarno vršilo svoje društvene dolžnosti. Teh članov niso ganile ne položhice in, ne pismeni opomini. Dolžni zneski so bili od dneva do dneva večji. Pri nakazilih posmrtnin ie društvo štelo'tudi te malomarneže. Končno ni odboru kazalo drugega, da je slabe plačnike — neplačnike izključil iz društva. V vsem času od ustanovitve v letu 1898. do danes je izstopilo ali bilo izključenih 96 članov. Šolski upravitelji in upraviteljice, naročite šolske potrebščine pri Učiteljski tiskarni! od tega v zadnji triletni dobi 40 članov in samo v letu 1926. 19 članov. Ti bivši člani U. S. gotovo niso prečitali § 9. d društvenih pravil, pravega tovarištva pa tudi nočejo poznati. Denarni promet. — Rezervna zaloga. Kakor ie pridobila U. S. v zadnjih letih veliko novih članov, tako ie tudi v gmotnem oziru dobro napredovala To razvidimo iz sledečega: V letu 1923. Je bilo 21.717.50 Din denarnega prometa, čisti donos v tem letu 2011.59 Din. V letu 1924. je bilo 52.990.36 Din denarnega prometa, čisti donos v tem letu 14.754.33 Din. V letu 1925. ie bilo 527.535.02 Din denarnega prometa, čisti donos v tem letu 105. 83.46 Din do danes leta 1926. ie bilo 607.261.08 Din denarnega prometa. Vsa društvena imovina (rezervna zaloga) ie znašala 31. decembra 1925 131.796.52 Din Splošne vesti. — Izjava ministra prosvete g. M. Trifunoviča o novem šolskem zakonu. Urednik »Narodne Prosvete« je posetil g. min. prosvete in ga v prvi vrsti prosil pojasnila v zadevi šolskega zakona. Gosp. minister je izjavil, da se sestane narodna skupščina 20. oktobra in na to 1. nov. Nadalje je izjavil: Uvidevam nujno potrebo novega zakona. Imamo več projektov, ki jih hočem proučiti in vzeti iz njih vse najboljše. Glavno je, da smo na jasnem v načelnih vpraša* njih n. pr. glede vzdrževanja šol, na* daljevalnega šolstva itd., ostalo je go* tovo za dobro redakcijo zakona. Pro* jekt hočem izdelati v sporazumu z uči* teljskim Udruženjem, da bo ono lahko vneslo vanj svoje znanje, izkustva in učiteljske zahteve in resolucije. Isto= časno, s tem zakonom moramo obrav« navati zakon o učiteljiščih in srednjih šolah, ker so z njim v organski zvezi. — Ministrstvo prosvete je otvorilo meščanske šole v Mežici, srez Dravograd, na Rakeku, srez Logatec in v Trbovljah, srez Laško. Načelno je odločeno, da se premesti mešč. šola iz Dolnje Lendave v Beltince (kadar bodo tam prostori). — Kaj se plača s članarino? P. n. članstvu naznanjamo, da odpade od mesečnega organizačnega prispevka po* verjeništvu v znesku Din 11.— na sle« deče: na tisk Učit. Tovariša Din 4.50, na tisk Popotnika Din 4.—, na učit. na* raščaj Din 1.—, na centralo UJU v Beogradu kot članarina Din 1.— in na Pcverjeništvo UJU Ljubljana Din 0.50. Tcliko v vednost, da ne bo mogoče na* pačnega tolmačenja. • — Za predlagani sestanek 1. 1919. upokojenih a potem na dinarsko pen* zijo prevedenih učiteljev priglasilo se je samo 5 tovarišev in 1 tovarišica, vsi iz mariborske okolice; iz ostale Slovenije pa niti eden prizadetih tovarišev. Čudno, gospoda je baje zadovoljna s svojo usodo in res mirno čaka, da bodeta finančno ministrstvo in delegacija prav sama skrbela — kakor se je to svoj čas javno obetalo — da se dolžna razlika izplača. Toda kedaj le? — Nadaljne priglasitve je pošiljati na naslov: I. Rih« teršič, nadučitelj v p., Celje, Prešernova ul. 6. II. t Paulšek Ivan. Ko se je dne 11. avg. t. 1. po Mariboru nenadoma raznesla žalostna vest, da je v bolnici preminul znani in priljubljeni šolski upravitelj v p., g. Ivan Paulšek, so mi nehote prišle na misel besede sv. pisma, ki pravi: »Tisti, ki so jih mnogo učili v pravici, se bodo svetili kakor zvezde na nebu.« In blagopokojni Ivan Paulšek jih je res mnogo učil, a ne samo otroke, marveč tudi odrasle. — Rojen 1. 1850. v Žalcu, je najprej obiskoval nižjo realko v Celju in nato učiteljišče v Zagrebu. Pred dovršenimi študijami je moral k vojakom, da odsluži triletni ka-drski rok. Po vojaški službi ga je ljubezen do učiteljskega stanu pripeljala nazaj na učiteljišče, kjer je 1. 1876. položil zrelostni izpit. Služboval je 5 let v Št. Ilju V Slov. goricah in potem celih 40 let v Račjem. — Njegovo učiteljevanje ni bilo posebno prijetno, kajti v Račjem je moral narod šele navaditi na šolo in dolga leta je poučeval razred, ki je štel okrog 150 učencev. Tako težavno delo je mogel dalje časa opravljati le mož, ki je s celim srcem ljubil narod in mladino, ki je čislal svoj stan in ki je bil vrhu tega od narave obdarovan z močnim telesom in krepko voljo. Toda korenjaku Paulšeku je bila šolska soba s 150 učenci še preozek delokrog in razširil ga je zato na gospodarsko in narodno polje. Lepi sado-nosniki, številni čebelnjaki, požarna bram-ba, kateri je bil ustanovitelj, in zavednost prebivalstva njegove šolske občine so zanesljive priče njegovega uspešnega iz-venšolskega delovanja. S posebno vnemo je gojil čebelice. Njegova ljubezen do teh živalic je bila nekaj naravnega: bil je sam marljiv kakor čebelica, ljubil je lepo pri-rodo, kakor jo ljubijo čebelice in imel je smisel za skupnost kakor one. Čebelarstvo je razširjal daleč izven svojega šolskega okoliša in smemo ga imenovati apostola umneg^ čebelarstva v zahodnjem delu Dravskega polja in iztočnega Pohorja in gotovo bi bil danes marsikateri kraj brez čebel, ako bi jih ne bil pokojnik ljudem naravnost vsiljeval. Mnogobrojne znance in prijatelje je učil s svojim vzgledom in ljubeznivo besedo, kako mora človek živeti, da izpolni svojo življensko nalogo in da je srečen on in njegova okolica. Resnično veselje je zavladalo povsod, kamor je prišel. Bilo je, kakor bi bil prinesel v družbo s pestrih livad deh-tečega cvetja in razlil iz svojega blagega srca oživljajoče žarke. Zato so se dne 13. avgusta na pokopališču v Pobrežju p. M. z bridko žalostjo od njega poslavljali g. soproga in gg. hčerki, zastopniki šolskih oblasti, mnogi tovariši, prijatelji in znanci ter številni njegovi učenci. V ginljivih govorih so ga za njegovo delo zahvaljevali v imenu občine Račje g. poveljnik tamoš-nje požarne hrambe, v imenu prosvetne uprave g. oblastni šolski nadzornik Sen-kovič in za šolo v Račjem njegov naslednik g. Mohorko. Posebno otožni s.mo vzeli od njega slovo njegovi tovariši. Nismo klicali običajnih poslovilnih besed: »Slava Tvojemu spominu!«, saj njegovo ime se sveti kakor zvezda na nebu, marveč iz naših iskrenih src je kipela vroča želja: »Na svidenje tam gor nad zvezdami!« S. V. — Poverjenike Slov. Šolske Matice vljudno naprošam, da mi dopošljejo sigurno do 15. oktobra sezname članov svojega poverjeništva in nanje pripadajoče zneske. — Pavel Plesničar, blagajnik Slov. Šolske Matice v Ljubljani. — Kcnservatoriji marib. obl. Dragotin Hasl, Josip Šegula, Zinka Lovrec. — Upokojitve: Sotcšek Martin, Bezjak Simon, Brumen Anton, Šerbak Ivan, Bajer Alojziji. — Imenovanja: Slov. Bistrica .¡anko Korže, Šoštanj Miloš Tajnik, Belica Drag. Kos, Vučia Vas za šol. upr. Zdravko Kovač, Št. Jernej na Dol. Janko Golob za šol. upr., Maribor na II. deš. osn. šoli Rudolf Mencin (prideljen sres. pogl. v Pre-valjah), Silvester Rode in Peter Loparnik. — Nevesela vest. Kalior imamo poročila se v merodajnih krogih resno razmišlja, da bi se z novim finančnim zakonom dvignila službena doba vsemu uradništvu od 35 na 40 službenih let. — Poročila se je tovarišica Ruša Kersnikova na Brdu z gospodofn Gilbert Zupančičem, sodnikom istotam. Čestitamo! Upokojitve, napredovanja in imenovanja. POJASNILO. Na mnoga ustna in pismena vpra* šanja glede nameščanja v.'učiteljski službi pojasnjujem, da še niso dospela vsa poročila o začasnem nameščanju nadštevilnih učnih oseb in da je nad* zornik za osnovno šolstvo teden dni na dopustu. Ko pridejo vsa poročila in se vrne nadzornik, kar se zgodi v najkrai* šem času, stavi prosvetni oddelek precL loge glede novih nameščenj, oziroma premeščenj. Dotlej naj učiteljstvo čaka in z nepotrebnim beganjem ne kompli« čira poslovanja. Zlasti ne gre, da neka= tere učne osebe odhajajo na svoje služ* bene kraje brez dekreta, dasi morajo biti pravilno razrešene prejšnjega služi bovanja. V Ljubljani, dne 7. septembra 1926. Dr. Drag. Lončar. —i Imenovanje novincev v mariborski oblasti. Na predlog prosv. odd. so po čl. 6. in 15. č. z. imenovani v II. kat. 5. sk. s 60% pol. plače (Glej »Ročni zapisnik«, ki ga naročiš v Učit. tiskarni): V Dolini, srez Dolnja Lendava Martin Ambrož; v Zamostju Milan Erker; v Nedelici Alojzij Pup-pis; v Bogojini Josip Prislan; v Konjicah Josip Stopar; v Ljutomeru Stanko Zavratnik: v Slovenski Bistrici Franc Vičar; v Studencih Josip Bajde; v Hajdini pri Ptuju Albert Fras; v Radvanju Ivan Dšura; v Pertoči Ivan Prislan: v Tišini Ivan Bre-žej; v Brezovcih Viljem Baltezar; v Vidoncih Adoif Draxler; pri Sv. Tomažu Karel Šopec; v Šoštanju Jurij Vrežej; pri Sv. Lenartu Fran Ro-gel; v Zenavljah Rudolf Pip; pri Sv. Miklavžu Aleksander Majhen; na Bregu pri Ptuju Albin Podjavoršek; v Slovenjgradcu Miroslav Valjak. —i Po razpisu na predlog prosv. odd. po čl. 71. je imenovan v Kranju za stalnega učitelja deške osnovne šole Vladimjr Rojina. —i Na predlog prosv. odd. v Mariboru, po čl. 71. V Mariboru za učiteljico II. deš. osnovne šole Franja Škof-Kavčič; za učiteljico II. deške osnovne šole Jelisava Kokolj; za učiteljico II. deš. osnovne šole Matilda Ungar. —i Na lastno prošnjo so imenovani: Marija Bratkovlč-Smerdelj v Št. Janž na Vinski gori; Zmagoslav Konečnik v Sv. Vid pri Planini; MIlan Jaklič v Makole, srez Maribor: Zora Dolar v Sv. Jakob v Slov. Goricah; Karolina Čonč v Št. Jur v Slov. goricah; Viktorija Črnko v Sv. Križ pri Mariboru; Kristina Petek v Prosenjakovce; Valentina Logar v Sv. Lenart v Slov. ggricah: Florentina Metlika-DImnik na osn. šolo v Slov. Bistrico; Maks Plvc na osn. šolo v Žalcu; Kekec Anton v Apače, srez Ljutomer; Matija Tomažej v Sv. Tomaž pri Ormožu; Kogoj Ana v Polzelo; Ana Matek v Rečico ob Savinji; Makso Povh v Sv. Kunigundo; Rudolf Vižlntln v Sv. Jurij v Slov. goricah; Drago Perdan v Strojno; Albina Golež v Kebelj; Marija Pahor-Janežič \ Skaručno; Klim Hilda v Makolah; Angela Porekar v Središče ob Dravi; Josip Križnic k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu; Karel Krepek k Sv. Lovrencu na Pohorju; Marija Mervič na I. dekl. meščansko šolo v Ljubljani: Josip Petrnu v Kapljo; Bekar Marta v Ca-dram; Josip Križman v Sv. Janž pri Dravogradu. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI KONVIKT V LJUBLJANI BO ZGRAJEN TEKOM DVEH LET, če izpolni vsakdo sledeče pogoje: 1. da v svojem razredu vporablja le zvezke Učit. tiskarne; 2. naroča tintne proizvode in eks-trakte le pri tvrdki »Ides« v Kranju; 3. nabavi za svojo šolo šolsko lekarno, ki stane le 350 Din; 4. kupi za svoj razred vsaj 3 izvode zemljevida Gorenjska ravnina (Ljubljana, Kamnik, Kranj, Mežica) á 7 Din. 5. naroči za šolo trokar, požiralni-kovo cev in vrtne potrebščine le potom Učit. konvikta; 6. da se oblači le v manufakturo tvrdke Iv. Kosa v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2; 7. ali konfekcijo tvrdke I. Maček Ljubljana, Aleksandrova cesta; 8. da zdravi svoje zobe le pri g. Vrankarju v Ljubljani; 9. po možnosti nabavi za svojo šolo (potom konvikta) Kosmosova učila iz mehanike, optike, kemije, elektrotehnike; 10. da vsaka šola priredi le eno igro v korist naše mladine (á 300 Din); 11. če vsaka učna moč pridobi v svojem okolišu vsaj po en dar do zneska 100 Din in 12. če se zaveda, da na gospodarski osamosvojitvi in okrepitvi temelji vsakršna stanovska organizacija, in zato. 13. plača letno članarino á 100 Din; 14. preračuna dohodke po 573 šolah, 1656 razredov ljubljanske oblasti, 375 šolah, 1316 razredov mariborske oblasti, skupaj 948 šol, 2972 razredov!! iz nase stanovske Vabila: organizacije. = Vabilo k odborovi seji učit. drw štva za mariborski šol. okraj, ki se bo vršila v Učiteljskem domu v Mariboru, Slov. ul. 2, v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: društveno delo« vanje v bodočem društvenem letu. — Šijanec, preds. = Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v soboto dne 18. septembra 1926 ob 11. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. ob 11. uri pevska vaja^; 2 .ob 13. uri: a) odo« brenje zadnjega zapisnika, b) poročilo predsedstva, c) poročilo o pokrajinski skupščini — poda tovariš Tončič, č) po* ročilo o državni skupščini — poda tov. Štrbenk, d) delovni program za 1. 1926/27, c) slučajnosti. Vdeležba stanovska za* vest — neopravičeni bodo globljeni! — Odbor. = Savinjsko učiteljsko društvo za vranski okraj zboruje v četrtek 16. sept. cb 10. uri na Gomilskem. Poleg običaji nih točk sporeda sta tudi poročili tov. F. Rožanca o pokrajinski skupščini v Celju in tov. E. Križeve o državni skup« ščini in kongresu v Beogradu. Ker je urediti nove članske izkaze, je udeležba članska dolžnost. — Predsednik. Ferijalni Savez učiteljstva. ZAHVALA »Feriialnega Udruženia Jugoslovenskega Učiteljstva« ob oriliki poučne ekskurzije po Češkoslovaški od 2. dn 21. iulija t. 1. .Ob prihodu v domovino iz bratske Češkoslovaške nam srce narekuje, da izrečemo iavno zahvalo vsem. ki so 'Pripomogli z izredno požrtvovalnostjo, da ie naša ekskurzija po ČSR v tako polni meri uspela. Naša prva in naiprisrčnejša zahvala našemu Františku Knoureku. ki nam ie v največji meri pridobil toliko ugodnosti na vsei naši poti! Dragi František! Izpolnila se ie naša želia in Tvoja obljuba, da spoznamo češkoslovaško ¡zemljo narod. industrijo in kulturo, se ie uresničila Prepričani, smo da boš v naši družbi na vseh naših nadaljnjih potovanjih! Pri vsei ekskurziii po čSR smo opazili kar tekmovanje naklonjenosti, gostoljubnosti in to ni izviralo iz formelnostl, ampak iz resnične slovanske ljubezni. Preobširno bi bilo navesti vse one. ki so to ljubezen tudi dejansko dokazali. Praha: Zahvala stanovanjskemu odboru VIII. vsesokolskega izleta za preskrbo prenočišča v središču Prahe na Vaclavskem n^mešti. Plzen: Tov. J. Kocku. A. Ottisu. V. Lanetu, odbornikom učit. jednoty. ravnateljstvu pivovarne za vodstvo in gostoljubnost itd. Hradec Kralove. A. Smidu predsedniku učit. iednoty »Budec« Kralochra-decha. B. Ryba. ravnatelju mešč. šole in predsedniku klralovehradeckeho kra-jinskčho spolku učiteljstva mešt. škol. K. Sikaček, predsedmistni školni rady, vodstvu pivovarne. Pardubice: Tov. J. Otavi. starosti Sokola dr. Lipčiku. J. Hloušek g. Još. Zdenek Raušarju. vrehnj finančni rada a spisovateli itd Brno: Tov. Fr. Kiseska. članu mest-ske rady, dr. Karel Mražek. redakterju okresni inšpektorju in zastopniku češko-Jugoslovanske Lige. Vacl. Reilu, preds. učit. jednoty. J. Orivanek. preds. pravniho odboru Spolku Učit.. K. Nazar, jednotel ustredniho spolku učiteljskiho na Morave našemu voditelju na Tatro tov. Dvofačeku. Sokolom in Sokolicam, sokolski godbi zastopnikom mestne občine za triumfalen sprejem na postaji, za sijajni banket itd. Luhačevice: Zastopniku Luhačevic g. Jaudeku. starosti Sokola Zahon