NOVFM^
*
(R1VISTA MENSILE).
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Mali oglasi
Oglasi pod tem naslovom stanejo za vsako besedo 20 stotink, najmanj’ pa 5 Lir za priobčitev v eni številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 9. do 12.
TOMAŽEVA ŽLINDRA.
Sedaj je še čas za gnojenje senožeti s tomaževo žlindro, ki je letos sicer pre* cej draga, a kljub temu vredno umetno gnojilo.
Kdor jo želi dobiti, naj se javi pri
ZADRUŽNI ZVEZI V GORICI
Corso Verdi 37 (lastna hiša),
ki ima žlindro in vsa ostala umetna gno= jila vedno v skladišču.
Tomaževa žlindra in superfosfat se dobi tudi pri Kmečko s gospodarski za? drugi v Dobravljah pri Ajdovščini.
VSEBINA:
Moli in delaj!
Živinoreja in živinozdravništvo: Ne nuščajte gnoja v hlevu; Starost plemen* ske goveje živine; Goveje ^asme v na= šem ozemlju; Razstava goveje živine in žrebet v Kobaridu; O izboljšanju svi= njakov (živinozdravnik dr. Ravnik).
Mlekarstvo: Zorenje smetane (Anton Pevc); Obisk mlekarne v Rivolto.
Sadjarstvo: Jesenska in zimska opra* vila v sadovnjaku (Just Ušaj); Še nekaj besed o izbiri sadnih vrst (France Ma= gajna). Razpis daril in akcija v pospeše* vanje sadjarstva na Goriškem.
Vinogradništvo in kletarstvo: Zadruž* ne žganjekuhe. Trtna uš v Italiji. Žani* miv dokument.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Rastline in zakon »minima«; Kompost je dobro gno< jilo; Bitka za žito; Kedaj gnojimo krom* pirju? Tomažin; Krmska pesa; Agrarna reforma v Jugoslaviji.
' Čebelarstvo: Od kod neuspehi v čcbe* larstvu (dr. Josip Ličan).
Zadružništvo: Spremembe v zadružni zakonodaji; Važno za zadruge z neomc* jeno zavezo! Uslužbenci konsumov
Vprašanja in odgovori. Nova bolezen na grozdju.
Tržni pregled. Letošnja vinska letina. Rusko grozdje v Parizu.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v novembru. Njivske miši. Umetna svila v Rusiji.
SEMENSKA PŠENICA.
Italijanske semenske pšenice nimamo več, pač pa še nekoliko nemške, vrste »Bavarski kralj« in Swalofs Panzerwei? zen.	Zadružna	Zveza	v	Gorici.
Zadruge I
Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici.
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
T PRISTNI n
ROPINOVEC!
Udabite ga vedno v Dornbergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
Domača kavarna „Caffe Adriatico"
GORICA — Na Travniku — GORICA
Shajališče.deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika.
Stiskalnice (preše), mline za grozdje, pluge, ter druge kmetijske stroje
se dobe pri
M. Brezigar & Sin
Gorica Via Carducci St. 19
(prej Gosposha ulica) v dvorišču.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi štev. 1
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago za tnoške inž ženske.
Podružnica:
Via Carducci (6osposka ul.) 11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
Ugodna prilika za nabavo
<^&i9(3S96SQemSS)6S9(3iSX3iS)6{9e>96i96i9
flptupo de Rossi - Gorica
========= Telefon 276 =--s==
6S9G!&3}9ei9eSQ6S£)6i9<3SQe<&3S£X3iSX3iS^9
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta6l.,posamezna številka 1 liro.
Leto IV.	Štev.	11
November 1925
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Moli in delaj!
Zlata vreden rek!
Že v prošlih stoletjih so spoznali zlato resnico tega reka in zato so ga v velikih črkah napisali na mnoge samostane, naj; različnejša učilišča in zavode sploh. To naj bi bilo življensko pravilo vseh onih, ki v dotični hiši prebivajo.
Moli in delaj! To je navadno zadnji pozdrav, ki ga dobi slovenski sin od slo* venske matere, ako se poslavlja od do* ma. Slovenska mati reče svojemu sinu: Nimam denarja ne zakladov, da bi ti jih dala na pot, drži se pa življenskega na* vodila, ki te bo napravilo srečnega »Moli in delaj«.
Ta zlati rek je bil že davno vcepljen v značaj našega ljudstva, predvsem na* šega kmetskega. Zilavost in pridnost slovenskega kmeta je znana, znana pa je tudi njegova pobožnost. Ko začne pravi slovenski kmet kakšno opravilo, se bo vsaj prekrižal. Križ bo napravil tudi pred vozom gnoja, katerega bo pe* ljal na polje. Križ bo napravil z bičem tudi na njivi, predno bo zarezal s plu* gom prvo brazdo. Našemu pristnemu slovenskemu kmetu je globoko v duši vcepljen pregovor »Z Bogom začni vsa« ko delo, da bo srečen tek imelo«. Tega se drži naš kmet, hrbtenica slovenskega naroda. Tega se drže tudi še mnogi dru* gi, a mnogi so tudi vrgli to zlato pravilo med staro šaro.
Poglejte po deželi, poglejte v svojo domačo vas! Vsakovrstnih ljudi najdete tam. Dobite jih, ki se zgornjega reka zvesto drže, in takih, ki so ga že zavrgli. Kje so srečnejši?
Vsi danes vemo, da nas denar in bla* gostanje ne dela srečnih. Ne smemo iskati sreče pri onem, ki si lahko vsega privošči, ki se vozi v avtomobilu in ne trpi nobenega pomanjkanja. Največ sreče je v majhnih priprostih hišicah, kjer se sicer bore za svoj kruh. a se za* vedajo, da je tukajšnje življenje le uvod k nekemu drugemu življenju.
Kje dobite pomoči v stiski? Ali pri bogatinu? Navadno je boste pri njem zastonj iskali, kot je Lazar zastonj pro* sil bogatina mrvice kruha. Pomoči iščite pri ubogih in ponižnih, ki Vam bodo dali vsaj dobro besedo, ako Vam druga* če ne morejo pomagati.
In naše gospodarstvo? Kdor misli na Boga, se zaveda, da mora skrbeti za svo* jega bližnjega, za svojo družino, za svo* je otroke. Tak jim premoženja ne bo zapravil, pač pa bo pridno delal. Kdor misli na Boga, temu lahko zaupate svoje premoženje in ste lahko prepričani, da Vas ne bo osleparil.
Srečni in zadovoljni hočemo biti. To je klic mladih in starih. Sreče in zado* voljnosti pa ni tam, kjer se navadno in največ išče, ni je ne v gostilni, ne pri ve* selicah in na plesiščih, sreča in zado* voljnost je tam doma, kjer so jo naši pradedje iskali in našli, to ie v izvrše* vanju reka: Moli in delaj. To značilno potezo našega ljudstva moramo ohraniti slovenskim potomcem in vsi iim mora* mo iti kot zgled naprej. Prepričani bo* dimo, da nam bo vse ostalo navrženo.
		
	Živinoreja in živinozdravništvo	
Ne puščajte gnoja v hlevu.
Mnogi naši živinorejci skrbe za toplo* to v hlevu na ta način, da puste pod ži* vino ležati gnoj cele zime. Od novem* bra meseca pa tja do marca nikdar ne skidajo živalim. Zato pa izgledajo taki hlevi v resnici kot hlevi. Ne hodi s čisto obleko in. čistimi čevlji v tak hlev, ker si lahko prepričan, da boš imel celi če* velj umazan od blata, obleka pa ti bo smrdela skoz teden dni po pravem hlev* skem smradu.
Gotovo mora imeti živina v zimskem času toplo v hlevu, ker drugače dobro ne uspeva. Živina v mrzlem hlevu mno* go več požre, ker tudi za toploto je po* trebno gorivo. Za ogenj na ognjišču so potrebna drva, za proizvajanje človeške toplote je potrebna hrana in krma za proizvajanje toplote pri živini. Ako je živina oddala mnogo toolote, mora po* rabiti mnogo krme, da zgubljeno toploto nadomesti.
Zato pa moramo paziti, da so hlevi prav zidani, predvsem da niso obrnjena vrata v ono smer, od kjer navadno piha veter. V hlevu morajo biti okna s celimi šipami; kakor imamo pri hišah dvojna okna, tako bi morale biti tudi pri hlevu. Okna pa niso zato tu, da jih pozimi za* mašimo z gnojem, pač pa moramo pa* žiti, da veter ne piha v hlev pri zaprtem oknu skozi špranje. Okna imamo zato, da pridejo skozi nje svetloba in solnčni žarki.
Za toploto v hlevu moramo skrbeti predvsem s pravilno zidavo, potem da ni v velikem hlevu samo ena žival, in pa s steljo. Ako imamo mnogo mlade živi* ne in kjer je v resnici zelo mrzlo, mora* mo tudi postaviti peč. Gotovo najškod* ljivejši način za vzdržanje toplote pa je držanje gnoja v hlevu.
Kdor pride v hlev, kjer je mnogo gno* ja, hlev, ki že dolgo ni bil skidan, mu udari v nos težak vzduh, pravi smrad.
Kaj bi bilo, ako bi človeka zaprli v po= šteno onesnaženo stranišče? Kako bi se počutil, posebno ako bi moral v strani* šču preživeti par mesecev? Enako se godi tudi živali, samo povedati nam ne more.
Iz česa obstoji slabi zrak v hlevu? Predvsem iz različnih plinov, kot amoni* jaka, ogljenčeve kisline in drugih zdra* v ju škodljivih plinov. Tak zrak vsebuje malo kisika, ki je pljučam nujno potre* ben. V zraku se nahaja potem nebroj različnih bakterijev, predvsem bakteri* jev jetike, pa tudi drugih bolezni. Ako je v takem hlevu samo ena krava bolna na jetiki ali na kakšni drugi bolezni, je nujno, da dobe isto bolezen tudi vse druge živali, predvsem vse mlade. Kako naj nam živina uspeva, ako pa je bolna? Živina se ne razvija pravilno in zato ni* mamo od take živine onega dohodka, ki bi ga drugače lahko imeli.
Zato pa živinorejci, ne puščajte v hle* vu gnoja črez zimo. Tam, kjer se je ži* vinoreja visoko dvignila, tam odstranijo dnevno iz hleva vse odpadke in kolikor je v hlevu stelje, je suha. Tudi pri nas se dobi že mnogo živinorejcev, ki tako ravnajo, zato pa imajo od živine v re= snici lepe dohodke. Predpogoj lepih do* hodkov pri živini pa je ravno zdravje ži* vine. Kdor pa hoče imeti zdravo živino, jo mora gojiti na zdravem zraku in pa paziti, da ima živina tudi čisto kožo. Vse* ga tega pa ni v onem hlevu katerega ne skidajo od vseh Svetih do Svečnice ali celo do Marije Device (25. marca).
Starost plemenske goveje živine.
Večkrat slišimo kot posebno pohvalo kakšne krave, da je imela že pri starosti dveh let tele. Drugič slišimo zopet, da je krava najboljše vrste, ker je njena mati rodila posestniku N. N. nič manj kot 14 telet. Žalibog so take hvale pogoste, ka* žejo pa na gotove napake, ki se delajo pri reji plemenske živine.
Kot že omenjeno so napake dvojne, in sicer sc telice prezgodaj pripušča k biku, drugič se uporablja za plemenitev tudi zelo stare krave.
Koliko naj bo stara telica, ko se jo pr* vič žene k biku? Izkustvo pravi, da bi morale biti telice pripuščene pri starosti poldrugega leta. Do te starosti se telica že nekoliko razvije, tako da ji brejost ne škoduje, pač pa večkrat celo ozdravi or« ganizem.
Pripuščanje mlajših telic ima sicer tu* di nekatere prednosti, a še večje so zle posledice. K prednostnim bi morali šteti predvsem pridobitev na času in deloma tudi večjo mlečnost mlado pripuščenih telic.
Zle posledice bi bile predvsem slede* če: Ker ni okostje mladih telic popolno* ma doraščeno in utrjeno, lahko brejost škodi kostem in take krave dobe več* krat upognjen hrbet. Teleta zelo mladih telic oziroma krav so navadno tudi sla* bejše rasti in ostanejo slabe, ne posta* nejo nikdar močna goveda, vsled česar niso sposobna za nadaljno plemenitev. Tudi mlečnost zelo zgodaj pripuščenih telic trpi. Pri začetku, to ie do okoli če* trtega teleta je mlečnost mogoče, celo navadno, nekoliko višja kot pri pozno pripuščenih telicah, a izkustvo je tudi pokazalo, da se take krave kmalu izmol* žejo.
Če sedaj pretehtamo prednosti in zle posledice zgodnjega pripuščanja, bomo dobili, da prezgodnje pripuščanje ni umestno, vsled česar bi se morali držati načela, da pripuščamo telice pri starosti poldrugega leta.
Je pa malo kateri živinorejec tak, da ne bi pripustil telice k biku, ako se mu ista poja ali goni. Zato pa naj živinorejci skrbe, da se telice ne bodo prezgodaj po* iale, kar so doseže predvsem s pravilnim krmljenjem. Gotovo je potrebno, dajati mladi živini dolgo časa mleko in odteg* niti mu ga šele po končanem četrtem mesecu ali pozneje. Ne smemo pa dovo* liti, da bi bile teiice vsled bogate hrane predebele, posebno v dobi od 8 do 16 me* secev, Da se to ne zgodi, naj se telice spuščajo na pašo, naj dobivajo mnogo
sveže krme (v zimskem času pese ali re* pe) ter tu pa tam (vsak teden) po neko* liko grenke soli (Glauber jeva). Če se bi tako krmljena telica tudi pojala pred poldrugim letom starosti, je ni potrebno takoj gnati k biku in to ji tudi ne bo škodilo.
Seveda se večkrat tudi pripeti, da na* stopi nasprotno, to je, da se telice noče* jo pojati, kljub temu, da so tudi dve leti stare. Za zbujenje spolnega čuta pri ta* kih telicah ni na mestu uporabljanje u* metnih sredstev, najboljša so popolno* ma naravna, ki obstoje v sledečem: Ta* ko telico moramo krmiti z tečnejšo hra* no, predvsem ji dajmo posoljenega ovsa in lanenega semena. Pomaga tudi telico postaviti v bližino krave, ki se poja, še boljše pa v bližino bika.
Kot je pogrešeno pripustiti k biku pre* mlado telico, tako je tudi pogrešeno pri* puščati prestare krave. Dobra, za pleme sposobna teleta dobimo od krav, ki niso starejše od 10. največ do 12. let. Starejše krave skotijo šibkejša teleta in tudi mlečnost takih starih krav je zelo pičla. Poleg tega pa je stara krava tudi zelo malo vredna za meso in jo mesar le zelo slabo plača. Stara krava sploh ne plača več stroškov, ki jih imamo z njo. Zato pa bi bilo edino gospodarsko pametno, da nad 10 let starih krav sploh ne držimo v hlevu, temveč da jih prodamo. Ako pa hočemo dobiti za starejšo žival lep de* nar, moramo skrbeti, da bo debela, to je, opitati jo moramo.
Naši kmetovalci se zavedajo, da je ži* vinoreja podlaga našega kmetskega bla* gostanja, ako pa hočemo imeti lepe do* hodke od živinoreje, moramo paziti tudi na starost plemenske živine. Ne pripuš* čati ne premladih telic in ne prestarih krav.
Goveje pasme v našem ozemlju.
V našem ozemlju, to je na Goriškem, na Krasu, na Notranjskem in v Istri bo* mo imeli tri pasme goveje živine, in sicer:
V goratem ozemlju, bo vladala belan* ska pasma, ki bo segala od severne dr* žavne meje do Sv. Lucije črez Trnovski
gozd in Otlico do Hrušice. Živinorejci so v splošnem s to pasmo zadovoljni, po* sebno oni živinorejci, ki imajo planine. Opažajo se pa tudi stremljenja, ki gredo za tem, da bi prišla sivo*švicarska pasma še bolj na sever. Mnogi kmetovalci v Volčah, pri Sv. Luciji, potem na Ponik* vah, v Idriji na Bači in še nekaterih dru* gih nižje ležečih krajih (brez planin) že? le, da bi se pri njih uvedla sivo*rjava švi* carska pasma.
Južno od belanske pasme, to je v ka* nalskem okraju, v Brdih, goriški okolici, Vipavski dolini do Hublja, na Goriškem in tržaškem Krasu, in v celi Istri bo raz* širjena sivo*rjava švicarska pasma. Kak* šna pasma bo obveljala na Notranjskem, to je v okolici Postojne, Šempetra na Krasu in Trnovega danes točno še ne vemo. Mnogo živinorejcev, posebno ve* čji so bolj navdušeni za simodolsko pas* mo, nekateri za sivo*švicarsko, večina pa koleba.
Za simodolsko pasmo so se dosedaj izrekli živinorejci bivšega vipavskega sodnega okraja, kjer pa je precej prija* teljev sivo*rjave švicarske pasme.
Odločitev o pasmah bo kmalu padla, na vsak način bo to vprašanje rešeno z upeljavo novega živinorejskega zakona, o katerem je bilo pisano v osmi številki »Gospodarskega lista«. Izvedeli smo, da se bo ta zakon strogo izvajal in da bo baje hodil z pregledovalno komisijo po* seben živinozdravnik, ki bo rezal vse od pregledovalne komisije neodobrene bike.
Razstava
goveje živine belanske in žrebet ko* bariške pasme.
Kobarid, 16. novembra 1925.
Spored.
I. Goveja živina.
Razred A.
1. Junčki od 6. do 12. mesecev.
2. Junčki od 12. do 18. meseccv.
3. Biki od 18. mesecev naprej.
4. Uvoženi biki.
Razred B.
1.	Telice od 6. do 12. mesecev.
2. Telice od 12. mesecev naprej z mlečniki.
3. Junice z dvema stalnima zoboma.
4. Breje krave ali krave s teletom.
II.	Konji.
Razred A.
1. Žrebeta nad leto stara.
Razred B.
2. Žrebeta pod letom.
Pravilnik:
Čl. 1. Dne 16. novembra 1925 se bo vr* šila v Kobaridu razstava goveje živine belanske in žrebet kobariške pasme.
Čl. 2. Živali bodo morale biti na raz* stavišču najkasneje ob 9. uri.
Čl. 3. Priglasitve sprejema pripravljal* ni odbor v Kobaridu najkasneje do 8. no* vembra.
Čl. 4. K tekmovanju ne bodo pripušče* ne živali ki nimajo nasemskih znakov, ki so slabo vstvarjene in ki imajo dedne na* pake.
Čl. 5. Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih zaupniki.
Čl. 6. Vsako obdarovalno sodišče bo sestavljeno z treh članov. Število potreb* nih obdarovalnih sodišč bo odvisno od števila razstavljenih živali. Razsodniki se izberejo izmed živinorejcev, ki niso razstavili živine.
Čl. 7. Podeljevala se bodo darila v de* narju, svetinje in diplome. Posamezna darila v denarju bodo znašala največ 200 lir.
Čl. 8. Darila bo nakazal odbor na pod* lagi razvrstitve, ki jo predloži obdaro* valno sodišče.
Čl. 9. Darila v denarju se izplačajo ta* koj po zaključku razstave. Svetinje in diplome dobe obdarovanci na dom. Da* rila, ki jih predvideva spored, se naka* žejo le za vredne živali.
Čl. 10. Živinorejcem, ki priženejo ži* vali iz bolj odaljenih krajev že dan pred razstavo v Kobarid, se izplača za vsako prignano žival po 15 lir dnine.
Čl. 11. Živali, ki se priženejo na raz* stavo so podvržene obstoječim predpi* som živinozdravstvenega reda.
Čl. 12. Sedež pripravljalnega odbora je v Kobaridu na domu gospoda Antona Juretič, predsednika odbora. Pojasnila daje predsedništvo odbora in kmetijski urad v Tolminu.
Kobarid, 20. septembra 1925.
Predsednik odbora:
Juretič Anton 1. r.
Prašičja velereja v Krminu.
Kdor pride v Krmin in ima prosto urico časa, naj si ogleda prašičji hlev, ki ga je zgradila družba »La porcaria« na razvalinah stare opekarne, poleg nove opekarne ob železnici in ob cesti, ki pelje iz Krmina v Gorico.
Naš urednik si je nedavno ogledal ta hlev, v katerem se je nahajalo na dan ogleda nič manj kot 255 prašičev najraz* ličnejše starosti.
Večina prašičev se nahaja v dolgi zgradbi, sredi hatere je hodnik: desno in levo od hodnika pa so pregraje za pra* šiče ali prašičja gnezda (svinja z mladi* mi). Ponekod je v pregraji samo eden odraščen prašič, drugod dva, tri ali tudi več. Vse pregraje, kakor tudi pod je na* pravljen iz betona. Korito je napravlje* no iz cementa. Pod v pregraji visi proti hodniku (proti sredi zgradbe). Pod hod* nikom je izpeljan kanal, po katerem od* teče gnojnica z odpadki. Polovica pre* graje, v kateri se nahajajo prašiči je po* krita z deskami, na katerih živali leže.
Umljivo je, da toliko prašičev mnogo požre, potrebna je ogromna količina oblode in drugih krmil. Uprava dobiva iz vojašnic iz Gorice, Gradiške in Kr* mina preostanke hrane, predvsem ma* karone (pašto šuto) in riž, pač kar vo* jakom ostane. Ako bi bilo te hrane mnogo, bi bila prekrmitev 250 prašičev lahka, a žalibog ne presegajo vsi ostanki nobeden dan več kot 300 kg, kar je za tako število prašičev premalo. Ostanke iz vojašnic prekuhajo in razredčijo z vodo. Seveda je poleg preostankov po* trebna tudi druga krma. Vsega je po* trebno zelo mnogo, ker tudi celi vagon krompirja zelo malo zaleže.
Financijelno to podjetje ne uspeva dobro, ker je potrebno mnogo kupovati,
a izgleda, da se bo postavilo na solid* nejšo podlago s tem, da bo imelo mnogo lastnih njiv z deteljo in krmsko peso. Brez te krme pa prašičereja sploh ni mogoča, oziroma dobičkanosna.
Prašiči napravijo zelo dober utis, so precej dobro rejeni in čisti. Hlev je do* bro oskrbovan in vsaki dan očiščen s tekočo vodo. Prašiči so večinoma nem* ške požlahtnjene pasme. Pri podjetju se tudi lahko kupijo mladiči.
O izboljšanju svinjakov.
Pri pregedovanju stavb in stanja naših svinjakov pridemo do zaključka, da je treba v tem oziru marsikaj ukreniti. Ra* zumljivo je, da so pred desetletji obsto* j ali drugačni načini zidanja, da so često precej vplivale tudi dane krajevne raz* mere. Žalibog se dobijo celo nove stavbe, ki nikakor ne odgovarjajo smotru, kajti premalo važnosti se polaga pri izbiri stav* benega gradiva.
Zelo slabo so se izkazali svinjaki zgra* jeni iz betona. Čim dalje bolj tožijo last* niki takšnih stavb o neuspešnem razvoju prašičjereje. Pribiti moramo, da so vse takšne stavbe preveč mrzle in vlažne. Hlevska nara leže na zidove, strop in stene; začenja se znano potenje. Živali dobijo v takih mostorih sršasto dlako oz. ščetino in kmalu se pojavijo različni bole* zenski znaki. Pogosto nastopa kašelj, plo* jenje je omejeno, umiranie mladih pra* šičkov je tudi naravna posledica tega. — Prašič je v nogah zelo občutljiv proti mrazu, vsled tega so zanj tla iz betona škodljiva. Takšna tla je treba pokriti z deskami, ki dajo prostoru večjo gorkoto. Deske, ki naj pokrivajo 2/3 hlevskih tal, se postavijo ali v neposreden stik s tlom ali pa se položijo na nizke pod* stavke.
Pametno navodilo je, obiti stene svi* n jaka z lesom; če se deske lahko izme* njavajo, je to tem ugodnejše, ker je s tem dana možnost popolnega čiščenja in razkuževanja (z apneno vodo) v polet* nem času.
Neizmerne vrednosti je pravilno pre* zračevanje (ventilacija) s potrebnimi do* vodnimi in odvodnimi cevmi za zrak. Dobro je pokriti betoniran strop s ka*
kim slabim provodnikom toplote n. pr. s šotnim drobirjem.
Naj bo povedano, da ni mogoče po* polnoma odstraniti vseh škodljivih vpli* vov in učinkov kljub vsem gori omenje* nim navodilom za izboljševanje svinj a? kov iz betona. Pri smotrenem delu se vendar lahko dosežejo lepi uspehi. Poleg tega je treba nosvečati pažnjo tudi na navodila za plemenitev. Naj sledi temu par točk: nobene skotitve v zimskem času, utrjevanje prašičev s pomočjo paše
Anton Pevc:
Zorenje smetane.
Presno maslo delamo praviloma iz zrele smetane odnosno smetane, ki je pri primerno nizki toploti v leseni ali bakre* ni pocinjeni ali v aluminijasti posodi pri« meren čas v miru stala in se vsled tega primerno zgostila. Istočasno se ie v njej primerno razvila kislina, bodisi ker je smetana (dobljena sladka s posnemalni* kom) surova, bodisi ker smo jo po pa* sterizaciji umetno okisali. Zrela ali vle* žana mora biti vsaka smetana pred pi* njenjem; nje kislobo pa je urejevati po vrsti posnetega masla, ki ga namerava* mo izdelovati. Tozadevno ločimo:
a) Namizno ali pariško pr e* sno maslo iz sladke praviloma pa* stcrizirane smetane. Danes dobljena in pasterizirana smetana se pusti poleti pri 8—10° in pozimi pri 10—12° C stati do drugega jutra in nato umede sladko pri 10—13° C. Med zorenjem se je nekoliko, čeprav manj znatno zgostila, kar zviša odstotno pridelek. Presno maslo iz nje ima mlečnosladek okus, ki je 1. dan iz* boren, 2. dan prav dober, 3. dan le še do* ber, 4. in 5. dan že »star«, ter 6. in 7. dan že žaltav, — določeno je torej za takoj* šen konsum in njega izdelava umestna le omejeno v mestnih mlekarnah.
b) Čajno maslo iz surove kisle ali pasterizirane, umetno skisane sme* tane. Smetana od danes se pusti poleti
ali pa — kjer tega ni mogoče — mnogo bivanja na prostem. Tudi s suho in suro* vo krmo se zviša odporna moč pri pra* šičih, kajti mnogo lažje prenašajo ne* ugodne razmere v hlevih kot oiii, ki so krmljeni z mokro in gorko krmo.
Kar se tiče pasme je treba priznati, da je vzreja čistih pasem v takšnih razme* rah težja; v tem oziru je boljši in trpež* nejši domača pasma ali k večjemu po* žlahtnjen domači prašič.
Dr. Ravnik, živinozdravnik.
pri 12—15° C in pozimi pri 15—20° do večera ali vsaj 3—6 ur stati, da se v njej razvije kislina (mlečnokislinski bakteriji se razvijajo primerno živahno le pri to* ploti nad 12° C); pasterizirani je takoj po pasterizaciji in ohladitvi na omenjene stopinje pridati 3—10% okisevalca (ki* slega posnetega ali pinjenega mleka, pri* merjaj tudi mojo knjigo »Mlekarstvo s črticami o živinoreji«). Zvečer je smeta* no shladiti v mrzli vodi ali v predlede* nici na 8—12° C in pustiti nato pri tej toploti do drugega jutra, da se primerno zgosti. Kisla smetana je zrela za pinje* nje, kadar je željeno kisla in željeno go* sta; kisloba napravlja okus in aromo, gostoba pa zvišuje odstotno pridelek (kg presnega masla). -Gostota je tem večja, čim bolj mastna je smetana, čim bolj go* sta je tekla iz posnemalnika. zato je te* žko izraziti, kaj razume maslar pod »že* Ijeno gostoto«; običajno teče zrela kisla smetana, četudi je bila sladka zelo redka, od lesene lopatice podobno zelo gostemu olju in pusti na lopatici primerno nepro* zorno prevleko. Kakor hitro je postala smetana dovolj gosta, se mora kisanje prekiniti z medenjem in z odstranitvijo glavne množine mlečnega sladkorja po* tom medenega mleka, ali če ne moremo piniti, s čim nižjim ohlajenjem smetane.
c)	Skladiščno ali trpežnost* no presno maslo. Iz zrele sladke smetane ni mogoče napraviti trpežnega presnega masla. Iz zrele pasterizirane ki*
	Mlekarstvo	
		
		
sle smetane se dobi izdelek, ki nekoliko tednov ne spremeni okusa in ga zato imenujemo trpežnega. Vsled svoielastnih mlekarskih prilik (poleti veliko mleka, pozimi malo ali nič) so maslarne v Zdru* Ženih državah Amerike prisiljene hraniti poletno nadprodukcijo za zimske mesece tako, da pride na spomlad v promet do 11 mesecev staro presno maslo; te so ugotovile, da čim bolj kisla je smetana, tem manj trpežen odnosno trpežnosten je izdelek in so s tem postavile na glavo evropske običaje kisanja in teorije o zo* renju smetane. Ameriške običaje so v zadnjih letih temeljito preskušali danski in švedski mlekarski zavodi in potrdili njih pravilnost; zrela pasterizirana kisla smetana naj izkazuje 0.5—0.6% mlečne kisline ali 22—27° kisline po Soxhlet* Henkelu v 100 (litrih ali kg) tolščeprostih delih, če se bo presno maslo konsumiralo v starosti 2—5 tednih po izdelavi in le 3 do 4% mlečne kisline ali ne nad 18° S.*H. v 100 tolščeprostih delih, če naj pride presno maslo v konsum v starosti neko* liko mesecev. Smetano je takoj po paste* rizaciji shladiti poleti na 7—8° C in zve* čer zakisati z okroglo 10% isti dan sveže prirejenega okisevalca tako. da se bo tolšča smetane do zjutraj navzela okise* valčeve arome ali deloma okusa, ne da bi se kislina v njej sicer mogla razvijati. Gostota na ta način zrele smetane je manjša, kakor pri običajnem kisanju, to* da večja kakor pri povsem sladki sme* tani; odstotno se pridelek zato giblje v sredini med obema. Poraben pa je ta ameriški način le v velikih parnih, z vse* mi modernimi stroji opremljenih maslar* nah, ker so tudi le*te v prvi vrsti pokli* cane spravljati poletno nadprodukcijo pres. masla v umetno hlajena (0—4° C) lastna ali javna skladišča, ter omogočiti tako redno poslovanje manjšim zadruž* nim podjetjem.
Kislino v tolščeprosti smetani ugotovi* mo tako*le: N. pr. smetana z 31% tolšče in s 24.5° S.*H. ima tolščeprosta 35.5° S.*
H.	Zadnje število nastane iz teh*le ra* čunov: 100—31—69; 24.5:69=0.355; 0.355 X31 = 11.(005); 24.5+11=35.5. Tako ugo* tavljanje je na mestu tudi pri običajnem načinu kisanja in zorenja smetane; nudi
»konstantna števila«, ki jih moremo pri* merjalno uporabljati pri končnem prešo* janju kakovosti blaga.
Obisk mlekarne v Rivolto.
Naš urednik je obiskal dne 22. okto* bra mlekarno v* vasi Rivolto, ki se na* haja v bližini mesta Codroipo (okoli 20 km jugozapadno od Vidma). Namen obiska je bil pregled mlekarske uprave in strojev, predvsem posnemalnika vr* ste »Titan«.
Mlekarna izgleda na zunaj tako kot večina drugih mlekarn. Poslopje je pri* tlično in obstoji iz 5 prostorov, in sicer veže, kuhinje, dveh zorilnih kleti in ene sobice, kjer spi mlekar ali kdo drugi.
V veži se sprejema mleko, količino vpisujejo v sprejemno knjigo. Oprava obstoji iz tehtnice, enega pisalnega pulta in ene skrinje, v kateri hranijo sirišče in navadne mlekarske oziroma sirarske potrebščine.
Kuhinja je dolg podolgovat prostor, sredi katerega se nahajata dva kotla, švicarskega sistema. Manjši kotel za vročo vodo drži 250 litrov, večji za sir* jen je mleka pa 1200 1. Ob steni je lesena stiskalnica, kjer se lahko istočasno sti* ska 12 hlebov sira. V enem kotu je ko* rito s sesalko za vodo, poleg stoji pinja (Victoria) in posnemalnik znamke »Ti* tan«. Posnemalnik, pinjo in sesalko žene električna sila z motorjem poldruge konjske sile.
Klet za sir izgleda tako kot izgledajo po naših sirarnah, a s to razliko, da se nahajajo police sredi kleti in ne ob ste* nah. Ta načrt postavljanja polic se splošno opaža v vseh sirarnah po Furla* niji. Ta način ima predvsem eno veliko prednost, ki obstoja v tem, da se lahko gre vedno okoli polic. V prvi kleti se nahaja tudi solilnica sira in sicer se sir soli v slanamurji, ki je 25% (100 1 vode in 25 kg soli).
To bi bil kratek opis sirarne v Rivol* to. K temu pa še sledeče:
V mlekarno donešeno mleko dosega v srednjem 800 1 mleka dnevno. Donaša se dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Mleko sirijo samo zjutraj. Za
sirjenje uporabljajo samo umetno siri* šče vrste »Hansen«. Toplota sirjenja in dogretja je v splošnem enaka oni v na* šili sirarnah. Velikost sirov je vsa ena* ka, visokost znaša 8 cm, teža hleba pa med 7 in 8 kg. Sir obdrže v sirarni pri* bližno 2 do 3 mesece, pa tudi celo leto. Okus tega sira je popolnoma enak do* bremu ementalskemu siru, o čemur se je naš urednik tudi prepričal.
Sirotko denejo po izdelavi sira na po* snemalnik in mlekar mi je zatrjeval, da dobijo iz 100 1 sirotke okoli 1100 gramov masla, tu pa tam celo 1 kg in četrt. Iz posnemalnika teče na eni strani smeta* na, na drugi strani pa skoraj čista voda*
sirotka, katero prodajajo po 2 stot. za liter.
V	vasi je nekoliko hiš, ki nimajo last* nega mleka in ga zato kupujejo v mle* karni. Cena svežemu mleku ie 1.20 L za liter. Prodajo ga dnevno okoli 50 do 60 litrov. Dva meseca star sir prodajajo po 10 L za kg, maslo pa po 17 L. Mlekar ima
500	L mesečne plače, je zelo izobražen in napravi v resnici najboljši utis.
Že iz navedenga je razvidno, da se ne da primerjati niti ena naših mlekarn z ono v Rivolto, s katero so vsi člani zelo, zelo zadovoljni, kar so tudi osebno po* trdili našemu uredniku.
Sadjarstvo
Jesenska in zimska opravila v sadovnjaku.
Zdaj od jeseni do spomladi je najpri* mernejši čas za potrebna dela pri sad« nem drevju. V tem času kmet ni toliko preobložen z delom in zato mu ne sme biti žal žrtvovati par dnin za oskrbo sad* nega drevja. Trud in stroške mu bo sad* no drevje z večjim in boljšim pridelkom obilno povrnilo. Obilne letine in lepo sa* dje bo našega 'kmeta učilo ceniti koristi umnega sadjarstva. Spodbujalo ga bo tu* tli k temu, da bo zanaprej smatral oskrbo sadnega drevja k rednim in vsakoletnim opravilom. Dokler tega ne dosežemo, ne moremo govoriti pri nas o kakem um* nem sadjarstvu, niti ne smemo zahtevati izrednih koristi od njega. Naš kmet pa misli drugače. Spoznal sem to, ko sem kot bivši potovalni učitelj držal mnoga predavanja o sadjarstvu. Navadno se mi je zdelo, da je ves moj trud za povzdigo sadjarstva zastonj, ker kmet ne bo gojil in sadil sadja, ki mu vsled nizkih cen in slabe kupčije, skoraj nič ne nese. Da sad* no drevje, zlasti našemu hribovskemu kmetu, le malo dobička nese, to rad ve* rujem, al vse drugače bi bilo, če bi sadje negovali in branili ga pred obilnimi škod*
ljivci. Sadno drevje bi rodilo obilnega in lepega sadu, ki bi gotovo privabilo kupce v deželo. Toraj najprej moramo sadjar* stvo modernizirati in šele potem potem bomo smeli računati na zboljšanje na* šega sadnega trga.
Najpotrebnejša opravila pri sadnem drevju ki jih moramo izvršiti v zimskem času, so sledeča:
Sadnemu drevju moramo dovoljno po* gnojiti. Gnojenje izvršimo navadno s hlevskim gnojem. Gnoj podkopljeno pri mladih drevesih v nenosredni bližini de* bla, pri starejših in velikih drevesih pa v krogu pod kapijo. Za gnojenje je jesen najboljši čas. Poleg gnoja lahko potrosi* mo tudi nekoliko umetnih gnojil in pe* pela. Za jesensko gnojenje sadnih dre* ves sti najbolj primerni gnojili Kalijeva
Sol	in Thomasova žlindra. Pol kg kalije* ve soli in 2 kg Thomasove žlindre, navad* no zadostuje za srednje veliko drevo.
Drugo važno sadjarsko opravilo v je* senskem in zimskem času je izčiščenje pregostih dreves krošenj. To delo je ne* obhodno potrebno izvršiti vsaj vsako drugo ali tretje leto. Kdor izčiščneje kro* šenj več let opusti, temu ostarijo sadna drevesa prezgodaj in rodijo le droben sad. Na ve’e pregostih krošenj se naseli
mah in lišaj in na jablanah tudi krvava uš. Veje se začnejo sušiti in drevo kmalu opeša.
Izčiščenie krošenj se izvrši tako*le: Z manjšo ročno žagico se odžačajo tik ob deblu' vse suhe, vse obolele in vse take veje, ki se križajo in se dr«ne;o. Nadalje se. odžagajo vse one veje, ki prenizko ra* ste j o, ali pa kako drugače kvarijo obliko krošnje. Pri odžaganju velikih težkih vej, kjer preti nevarnost, da se pri odža* ganju odčesnijo, je potrebno žagati dva* krat. Prvič odžagamo vejo kakega V2 m oddaljeno od pazduhe in šele z drugim žaganjem odstranimo nastali čokič ali štor. S tem gotovo preprečimo neljubo in škodljivo odčešnenje. Pri žaganju na? stalo rano zgladimo z ostrim nožem ter jo končno namažemo s cepilnim voskom, ali pa z 30°/n razstopino »Antiparassita« v vodi. Rane, s katerimi smo tako pošto* pali, se kmalu zacelijo. Obenem z izčiš* čenjem krošenj, odstranimo s škarjami vse pankerte, t. j. vse poganjke, ki se več* krat pojavijo na vznožju vei. Istotako odstrižemo vse morebitne zapredke Mo* senic. V hribovitih krajih, se vgnezdi zlasti na jablanah v bližinih gozdov po* gostoma tudi omelo (besk). Omelo je škodljivo, ker jemlje sok drevju. Zato ga moramo zatreti, kar najlažje storimo z globokim izrezanjem z nožem. Nastalo rano zamažemo z »Antiparassitom«. Isto* tako postopamo z ranami, ki so nastale vsled raka.
Ko smo dovršili navedena dela, vza* memo v roke ščet, napravljeno iz jeklc* nih žic in ž njo očistimo raz deblo in de* belejših vej ves mah in lišaj. Potem pri* pravimo raztopino drevesnega karboli* neja, najbolje znamke »Antiparassit« v vodi. V to svrho vzamemo na vsakih 10 litrov vode 1 d d' 1V2 kg »Antiparassita« in ga pomešamo med mrzlo vodo. S to raztopino namažemo s pomočjo večjega čopiča, ki ga navadno rabimo za belenje, celo deblo in debeljše veje. Tanke veje in vrhe pa poškropimo s pomočjo škro* pilnice, ki jo rabimo za trte. Breskve ne smemo škropit s škronilnico, ampak smemo samo namazati njih debla in de* belejše veic s čopičem, ker »Antipa* rassit« ožge oči od breskve, Krono brc*
skev pa potem poškropimo rajši z 3% raztopino modre galice in ravno toliko živega apna. Tej raztopini dodamo še 300 g amonijevega klorida.
Poleg vseh imenovanih del, moramo na debla dreves, zlasti črešenj, privezati pas, ki ga namažemo z lepivom, ki se ne suši. Ta pas pritrdimo na gladkem mestu, en meter nad zemljo. Ta pas je prava past za razno golazen, ki hoče po deblu na drevo. V prvi vrsti pa služi proti pedicu. Pedic je namreč metulj in njegova go* senica dela veliko škodo po leti z obje* dan jem listja. Zlasti ji gre v slast čreš* njevo listje. Gosenici, ki je zelene bar* ve, pravijo pri nas »mera«. To in ime pedic so ji dali radi tega, ker hodi tako, kakor se meri s pedjo. Metuljček se po* javi ob prvih jesenskih slanah. Samec leta proti večeru, a samica radi slabo raz* vitih perutnic ne more leteti. Raditega more le po deblu na drevo, kjer hoče odložiti svoja jajčka, iz katerih se spo* mladi izvalijo požrešne gosenice. To splezanje na drevo ji zabrani leplivi pas.
Poleg gori naštetih opravil, bo včasih potrebno pri nrav starih drevesih pre* gledati še deblo, če nima morda trhleča lesu in če ne obstoji nevarnost, da bi se drevo vsled teže, ali vetra prelomilo. V tem slučaju izstržemo trhel les in nastalo luknjo zalijemo s cementom.
Konečno ne smemo pozabiti, da mla* dim drevesom škodi ob hudi zimi tudi plašijivi dolgoušnik. V sili mu gre mladi lubad v slast in večkrat ogloda debla mladih dreves tako temeljito, da se po* tem posušijo. Proti tej škodi obvaruje* mo drevesa s tem, da okoli debel pove* žemo trnje.
S tem sem opisal vsa glavna zimska opravila, ki bi jih moral izvršiti vsako leto vsak pravi sadjar, ki od svojih sad* nih dreves upravičeno kaj pričakuje.
Just Ušaj.
hrance Magajna:
Še nekaj besed o izbiri sadnih vrst.
V	zadnji številki »Gospodarskega li* sta« čitam, da bo odsek trgovske zbor* nice letos razdeljeval zlato zimsko par* meno. Vsa čast odseku za dobro voljo, za
zlato zimsko parmeno pa prav prisrčna hvala! V naši reški dolini gotovo ni ene* ga sadjarja, ki bi želel še take gobavce v svoj sadovnjak,
Sad parmene je res krasen in zasluži, da ga potrepljamo po rami, drevo se tudi požrtvovalno trudi, da nam ugodi, a kaj, ko je pa taka reva!
Kot spomin na nekdanje stare čase imam tudi jaz nekje še eno drevo par* mene. Bog ga požegnaj! Boleha na vseh mogočih boleznih, samo pasje stekline in kurje difterije še nima, se mi zdi. Spomladi lepo cvete in zeleni, zato se pa v cvetju in zelenju zbirajo brigade vaso* vavcev iz kraljestva žuželk. Ako je cvet* ja mnogo, ostane vkljub temu dovolj plodov na njem, a ti postanejo v teku poletja prav udobni hoteli za ličinke jas bolčnega zavijača in tako se zgodi, da v jeseni ostane na vejah le malo sadov, ker jih najmanj enajst desetin popada med letom piškavih na tla. Skratka, na zimski zlati parmeni so vsi zajedavci do* brodošli in vsi se tudi v najpopolnejši meri poslužujejo njenega gostoljubja. Edino trakulja jo pušča v miru. če se ne motim.
Končno se drevo zelo hitro izrodi; ko je staro dvajset let ali kaj malega več in bi moralo pravzaprav šele začeti roditi, pa zaključi svoje betežno življenje z bridko smrtjo, vse poškodovano od zmrzlinskih plošč po deblu in vejah.
Tudi za precepljanje starih jablan, ki so jim dnevi šteti, bi svetoval raje ka* nadko kot pa parmeno. Kanadka je pač manj rodovitna, zato smo pa lahko go* tovi, da bo vsak stvorjeni sad ostal na veji do dozoritve.
*	* *
Za splošno razširjenje sem lani sve* toval med drugimi vrstami tudi kanad* ko. Navzlic lepoti tega sadu me pa praktične skušnje tega leta silijo, da svoj nasvet popravim. Imam osem dre* ves kanadke, kar je pač malo. a dovolj, da se jim spozna »barvo in srce«. Vsa so v takih letih, ko bi lahko »prišla k pa* meti« in začela roditi. Pa se je zgodilo, da smo pridelali to jesen na vseh osmih
drevesih celih sedemdeset kg jabolk. Ne* ka druga med oranževke spadajoča drobna vrsta je pa dala na dveh prilično tako velikih drevesih tri kvintale jabolk. Ker so bili obedve vrsti prodani doma po eno liro kg je jasno, da je drobnejša vrsta koristnejša, ker je zelo plodovita.
S	kanadko bi ne imeli dobička, tudi če bi jo prodali po štiri lire kg.
* * *
Blenheimska reneta je krasno jabolko, drevo močno rastoče in zdravo. Veliki sadovi so že na drevesu ob zorenju ko zlato krasni. Rodi povoljno, primerno pa je samo za zavetne lege, kar ga veter močno otresa.
*	* *
Še vedno pa priporočam londonski peking, (pri nas nosi ta vrsta lepo ime »srčki«), ki se pri nas prekrasno spona* ša, ker rodi obilo brezhibno lepega sad* ja redoma vsako drugo leto, če ni kakih izjemnih nesreč z vremenom. Dalje smo prav zadovoljni z rdečim mašancgarjem (ki je včasih nosil vzvišeno ime »cesar* jevič Rudolf«, pa je bil po vojni degradi* ran). Vrsta je plodovita, neizbirčna, sad* je pa lepo, enakomerno in izbornega okusa. Ti dve vrsti ne smeta biti sajeni ob cestah, ker sta prevabljivi in predo* bri. Za nasade na pašnikih, ob cestah (pa tudi drugod) priporočam izključno bobovec. Ta vrsta napravlja visoke kro* ne, veje radi tega ne ovirajo prometa, sadje je na drevesu nevabljivo in neu* žitno, dasi je lepe oblike, težko in oku* sno, ko se v shrambi umedi. Bobovec za* čne roditi pozno a potem v obilici.
Kdor ne gleda na debelost sadja, am* pak na lepo in enakomerno blago, naj si nabavi drevesca zelo rodovitnega rdeče* ga devičnika. Kakor kite čebule so polne veje in ker so sadovi rdeči je drevo ob zorenju jabolk kot prekrasna roža.
Neka posebna vrsta, ki sem jo doslej opazil samo v Gornjih Vremah (in s tem seveda še ne trdim, da je drugod ni), je precej podobna rdečemu štetincu kot ga opisuje Ivan Belle v svoji knjigi »Sad* jarstvo«. Sad te vrste, ki jo za enkrat lahko imenujem »vremska pisanica«, je
srednje debelosti, krvavordeč in pisan s temnejšimi rdečimi prižami. Po obliki bi spadal nekam vmes med ploščata in okrogla jabolka in navadno je na eni strani bolje razvit nego na drugi. Muha je globoko vdrta, okoli peclja je pa ze; lenkasto rjav. Meso je trdo, sočno, vin; sko kislega prijetnega okusa in po svojem značilnem duhu spominja nekoliko na jagode in maline hkratu.
Kakor pri kanadki tako je tudi pri tej vrsti krona posebno značilna. Veje ra; stejo od svojega središča nad deblom enakomerno na vse strani kakor žarki narisanega solnca, spodnje veje so vodo« ravne ali pa celo obrnjene poševno proti tlom. Roditi začne od vseh meni pozna; nih vrst najpozneje, rodi pa potem vsako drugo leto v taki obilici, da se do; bi z njega celo po pet ali še več kvinta; lov jabolk. In ob tem času ne kaže sla; bosti v vejah, ki se dotikajo — če ni de; blo previsoko — tal vse okoli: odčesnje; ne veje še nisem opazil pri tej vrsti. Fu; zikladiju je sadje le malo podvrženo, drevesa samega pa rak ne napada nič in zato se mi zdi, da ta vrsta nikakor ne more biti štetinec, ki je po Belle jevi trdi; tvi skoro značilno podvržen tej bolezni. Sploh je ta vrsta zelo zdrava v vseh ozi; rih, kar se vidi že na velikm temnozele; nem, debelem listju, spodaj sivkastim in porastlim z volno .
Da sadje ni le za gospodarsko porabo se vidi po tem, da je za to vrsto trg ved; no odprt in da trgovci od vseh vrst pri nas še najrajši kupujejo to. Edina slaba stran vremske pisanice je v tem, da je treba čakati tako dolgo — dvakrat dlje kot pri katerikoli drugi vrsti — da začne roditi. Priporočam pa jo navzlic temu vsakemu sadjarju, ker uspeva v vsaki zemlji, da je le dovoljno globoka.
Razpis
daril v pospeševanje sadjarstva na Goriškem.
1.	Sporazumno s pokrajinsko sadje; rejsko zadrugo razpisujejo se darila za lastnike in najemnike zemljišč na Gori; škem, ki so napravili ali ki bodo napra;
vili sadovnjake v dobi od jeseni 1925. do jeseni 1926. Za sadovnjak se smatra na; sad enovrstnih sadnih dreves (v prvih letih je dovoljeno, da se med sadnimi vrstami pridelujejo tudi primerne zelna; te rastline), ki naj ima po svoji obsežno; sti, po omejenem številu sadnih plemen in vrst po primernih obdelovanih načinih in po množini in kakovosti pridelka naj; prikladnejše lastnosti, da se pridela z majhnimi obdelovalnimi stroški in sood; nosno s krajevnimi razmerami velike množine bodisi za kupčijo v notranjosti, bodisi za izvoz ali za obrtno izkoriščanje prikladnega sadja.
2. Za ta darila morejo tekmovati le sadjarji, ki so zasadili z breskvami, ma; relicami, hruškami ali jabolkami vsaj 1000 m2 v griču (Brda, Vipavska dolina) ali eno furlansko njivo (3600 m2) v rav; nini.
Število vrst posameznih sadnih ple; men mora biti ne le zelo omejeno, mar; več tudi z odbrano kupčijsko razsod; nostjo, to je izmed onih, po katerih je največje povpraševanje za notranji kon; sum ali za izvoz ali za obrt in ki so naj; prikladnejše za krajevne razmere.
Kmetovalcem, ki nameravajo tekmo; vati za darila, bo dajal tozadevne nasve; te in navodila in bo na zahtevo brez; plačno pregledal na licu mesta nasade sadjarsko;vinarski oddelek kmetijskega urada v Gorici, Via Trieste 43.
Tekmovalci za ta darila bodo imeli prednost pri nakazovanju sadnih dreves, ki jih bo razdeljeval po znižani ceni od; bor za pospeševanje sadjarstva na Go; riškem.
3. Za to tekmovanje je na razpolago 10.000.— lir, ki se bodo najbrže zvišale z morebitnimi prispevki drugih činite; ljev. Posamezna darila bodo znašala od 200 do 2000 lir.
Pri podeljevanju daril se bodo vzele v poštev posebne krajevne razmere.
4. Kdor namerava tekmovati za ta da; rila, mora predložiti furlanski pokrajin^ ski upravi v Vidmu potom sadjarsko;vi; narskega oddelka, kmetijskega urada v
Gorici (Via Trieste 43) najkasneje do 31. decembra 1926. prošnjo, v kateri mo* ra navesti:
a) Občino in kraj, v katerem se naha* ja sadovnjak;
b) kedaj je bil izvršen nasad:
c) plemena in vrste sadnih dreves;
č) druge morebitne podatke o sadov* njaku;
d) natančen podpis in naslov tekmo* valca.
5.	Nasade bo pregledala posebna ko* misija, ki jo imenuje pokrajinska uprava in ki bo sklepala nepreklicno.
Videm, dne 6. oktobra 1925.
Predsednik Gino di Caporiacco.
Akcija v pospeševanje sadjarstva na Goriškem.
Z velikodušnim prispevkom, ki ga je dala na razpolago furlanska pokrajinska uprava, bo porazdelil odbor za pospeše*
vanje sadjarstva na Goriškem v tekoči jeseni in zimi med kmetovalce:
6000 breskev vrst: majna roža, Am* sden, Viktor;
2000 hrušk vrst: Coscia. William, Hardy;
1000 marelic vrste: Ambrosia in
1000 jablan vrste: zimska zlata par* mena
s popustom ene lire na kupni ceni vsa* kega drevesca.
Da se akcija olajša, se naprošajo žu* panstva, da o tem obveste vse sadjerejce, da prevzamejo naročbe in da pošljejo takoj ko poteče rok za priglasitve sad* jarsko*vinarskemu oddelku kmetijskega urada v Gorici (Via Trieste 43) natan* čen, število in vrste dreves vsebujoč se* znam naročnikov.
Naročbe sprejemajo županstva do 15. novembra 1925.
Za kmetovalce iz Gorici sprejema na* ročbe kmetijski urad.
Vinogradništvo in kletarstvo
Zadružne žganjekuhe.
O vprašanju žganjekuhe se ie v pre* teklih letih mnogo pisalo in zaključek vseh razmotrivanj je bil, da moramo ustanoviti nekaj velikih zadružnih žga* njekuh. Prvi poskus je bil napravljen v Dornbergu, najvažnejšem vinorodnem središču Vipavske doline. Lansko leto je bilo v Dornbergu par pripravljalnih se* Stankov, katerih plod je bila zadružna žganjekuha, o kateri probčuiemo na* slednje poročilo:
ŽGANJEKUHA V DORNBERGU.
Dornberška »Zadružna žganjekuha« je skuhala v prošlem poslovnem letu 813 q in 32 kg tropin. Iz teh je pridelala 8054 litrov 50% tropinovca. Žgalna na* prava sestoji iz dveh kotlov, čistilnika in hladilnika. Vsak kotel drži 480 litrov — najbolj primerna velikost za dobro iz* črpanje tropin! Ko kuha en kotel, dru*
gega praznimo, spet napolnimo in pri* pravimo za vrenje, tako teče žganje sko* ro nepretrgoma. V 24 urah smo napravili 14—15 kotlov. Odvisno je mnogo od spretnosti kuharja in dobrih drv. Enako je odvisna čistost žganja od kuharja. V en kotel damo od 120—130 kg tropin, tako porabimo v enem dnevu 18—19 q tropin. Od kakovosti tropin je seveda odvisno, koliko teče iz kotla. 7 litrov smo dobili iz enega kotla — pa tudi 20; povprečno pa je bilo 9—13 litrov. Žgal* na naprava je zelo priročna in ne zahte* va nikakega napora. Zadostuie izučen kuhar in en delavec. Vsako malenkostno poškodbo ali nerednost kotla je treba javiti financi in če treba tudi zaustaviti delo; posebno pa je paziti na finančne pečate, katerih je okrog 35. Izguba ali odstranitev enega samega pečata bi bila vzrok občutne globe ali celo popolne ustavitve obrata, Izkuhano žganje se
spravi v posebno skladišče (magazzino fiduciario), katero zapečati finančni u« radnik. Ako hočemo izkletiti gotovo ko? ličino žganja, javimo financi, da nam ga izroči. Plačati moramo davek na alko« hol t. j., za liter 50% žganja lir 7.35, nato šele pride žganje v promet. Stroški, ki jih ima še zadruga poleg davka, bi bili: plačilo delavcem, dnevno nad en meter drvi, tropine, ki jih plačamo v žganju in drugi mali stroški, ki se jih pa tudi pre« cej nabere. Konkurence s pristnim žga« njem ni nobene, pač pa je tembolj ob« čutna konkurenca podelanega žganja iz 20% tropinovca (za duh!) 40% špirita in 40% vode, ker to bolj nese —- a šnopsarji se ne ozirajo na pristnost, da iih le po grlu pošegeče — pa četudi špirit. Zadru« ga si pa hoče s poštenim blagom zajeti trg. Dobro bi bilo, če bi oblastva bolj pazila na ponarejeno žganje — če taka odredba obstoja, če je pa ni, naj bi se izdala, kot za izdelavo ponarejenega vi« na. Prihajajo tudi povpraševanja za pro« dajo na debelo, take prodaje pa so ko« maj ugodne in se jih izvrši le v potrebi. Za letošnjo letino so se priglasili novi člani iz Prvačine, Gradišča, Renč, Bu« kovice, Vogerskega, Vrtojbe, Rihenber« ga, Batuj, Sela in Črnič. S kuhanjem pri« čne zadruga dne 3. novembra.
DRUGE ŽGANJEKUHE.
V	kratkem času, najpozneje z novim letom bp začela delovati zadružna žga« njekuha v Dobravljah, katero ureja tam« kajšnja Kmetsko«delavska gospodarska, zadruga. Pogodba za kotle in celotno na« pravo je že podpisana, prostor priprav« ljen. To bo druga zadružna žganjekuha.
Ti dve pa na nobeden način ne zado« stujeta, potrebnih je še par. Ena bi mo« rala biti v Vipavi, ena v Brdih, ena kje v Dutovljah na Krasu, več pa se jih bi moralo ustanoviti v Istri. To bi bile žga« njekuhe za tropine. Mogoče bi bila na mestu tudi kakšna žganjekuha za sadje, n. pr. na Cerkljanskem, v bližini Ilirske Bistrice (kjer se bo baje v kratkem usta« novila) in mogoče še kje drugod. Preveč žganjekuh pa na nobeden način ne sme« mo ustanoviti, ker bi bilo potem premalo blaga in si bi delale potem konkurenco
ter ne bi mogle uspevati. Potrebno je to« rej dobro premisliti, predno se ustanovi žganjekuha, na vsak način pa moramo paziti, da izrabimo gospodarsko vse, kar se da izrabiti. Ničesar ne smemo zavreči.
Dolžnost našega kmetskega ljudstva pa je, da podpira te ustanove, s čemur pa naj ne bo rečeno, naj se loti pitja žganja samo zato, da bodo zadružne žganjekuhe lažje prodale svoj izdelek. Kdor pa že kupuje žganje, naj ga kupi od naših zadružnih žganjekuh. ker le pri teh bo dobil jamstvo, da ie žganje pristno.
Trtna uš v Italiji.
V	Italiji so opazili trtno uš 1. 1879. v okraju Como, in sicer v 3 občinah. Na« padenih je bilo takrat 24 ha vinogradov. Deset let pozneje, to je v 1. 1889. so opa« zili trtno uš v 264 občinah na 75.612 ha. V7 1. 1899. je bilo napadenih 908 občin in 351.033 ha. V 1. 1909. je bilo zaznamova« nih 2548 občin in 410.260 ha vinogradov, kjer se je pojavila trtna uš. V naslednjih dveh letih se je trtna uš zelo razširila in vi. 1911. je bilo napadenih 605.305 ha vi« nogradov v 2880 občinah. Hudo je go« spodarila trtna uš tudi v naslednjih le« tih, posebjio pa v času vojne, ko ni bilo mogoče nadomestiti po trtni uši oškodo« vanih vinogradov z amerikansko podla« go. Podatki iz 1. 1922. pravijo, da je bilo v tem letu 1 milijon in 200 tisoč ha na« padenih od trtne uši.
Iz navedenih številk je razvidno, da se je trtna uš zelo hitro množila in da se še vedno množi. V Italiji je namreč tudi danes zelo mnogo vinogradov, ki imajo navadno evropejsko podlago in ne amerikanske, napadeni vinogradi pa so bili obnovljeni skoraj izključno le na amerikanski podlagi, tako kot pri nas.
Zanimiv dokument.
Slučajno nam je prišel v roke odgo« vor, ki ga je poslal 1. 1855. g. Obizzi, ta« kratni župan v St. Petru pri Gorici go« riškemu okrajnemu glavarstvu. V 1. 1855. je namreč avstrijska vlada organizirala uničenje oidija (grozdne plesni) z upo« rabo mizarskega lima, poskusi, ki pa se niso obnesli, kar je ravno razvidno iz Obizzijevega pisma,
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Rastline in zakon »minima«.
Čuden naslov! Kaj pa pomeni?
Recimo, da pridelamo na eni njivi (3660 m) 85 q krompirja in 10 q krompir* jevice, skupaj torej 95 q pridelka. Raz* lična raziskovanja so dokazala, da smo s tem pridelkom zemlji odvzeli 32 kg du* sika, 15 kg fosforne kisline, 52 kg kalija in 13 kg apna. Za navedene količine re* dilnih snovi je postala zemlja bolj uboga. Ako bi vedno samo domov nosili oziro* ma vozili, ničesar pa zemlji vračali (ne bi gnojili), bi postala zemlja zelo uboga in ne bi več rodila pridelkov.
To ve vsak naš kmetovalec in zato zemlji gnoji. Različno gnoji najrazlič* nejšim pridelkom, ker se žaveda, da raz* lični pridelki zemljo različno izrabljajo. Nekatere rastline zahtevajo več ene sno* vi, recimo dušika, druge več kalija, manj pa dušika itd.
Ker izrabijo različne rastline v različ* ni meri redilne snovi zemlje in ker so ne* katere zemlje že po prirodi bolj uboge na nekaterih redilnih snoveh, se lahko pripeti, da je v zemlji precej dušika, malo pa kalija, ali pa precej dušika in ka* lija, malo pa fosforne kisline in apna ali narobe. V tem oziru so dane najrazlič* nejše možnosti. Vzemimo primer, da bi bilo v eni zemlji mnogo dušika, mnogo fosforne kisline, mnogo apna, zelo malo pa kalija. Na to njivo zasadimo krompir, ki potrebuje zelo mnogo kalija, kar je razvidno iz številk v prvem odstavku. Ali bomo imeli dober pridelek?
Mnogi poskusi so pokazali, da pridelek ni dober, temveč zelo slab. Zakaj? Zato ker krompir in vsaka rastlina mora imeti kalij na razpolago, ker je ta snov za zgradbo rastline nujno potrebna. Nič ne pomaga, ako je rastlini na razpolago tu* di preveč vseh drugih snovi, ako kalija primanjkuje, bo pridelek pičel. Isto bi dosegli, ako bi vzeli za primer katero drugo snov, recimo dušik ali fosforno ki* slino ali apno. Ako ona teh snovi pri*
manjkuje, bo pridelek pičel ali ga pa sploh ne bo.
Iz teh nojavov so izcimili zakon »mi* nima«, to se pravi zakon o v najmanjši meri v zemlji zastopani nujno notrebni snovi. Zakon minima pravi: Pridelek ne zavisi od skupne količine rastlinam ~o* trebnih snovi v zemlji, temveč od ko* ličine, v kateri so zastopane te snovi. Pridelek se ravna po količini one snovi, ki je zastopana v najmanjši meri. Po* glejmo primer:
Imamo zemljo, ki da lahko ra razpo* lago dušika, ki bi zadostoval za 1000 q krompirja; v zemlji je notem kalija tudi za 1000 q, apna tudi za 1000 q, fosforne kisline pa samo za 10 q. Kako velik bo pridelek? Kljub temu da je dušika, ka* lija in apna za celih 1000 q pridelka, bo v pridelek znašal samo 10 q. Pridelek to* rej zavisi od one snovi, ki je v zemlji za* stopana v najmanjši količini.
Kaj moramo sklepati za prakso iz za* kona o »minimu«? Ta zakon nas uči, da moramo preskrbeti rastlini vseh snovi, ki jih potrebuje za razvoj in sicer v goto* vem razmerju. Ne pomaga nič, ako gno* jimo z enim gnojilom še v tako izdatni meri, ako ne damo rastlini tudi drugih nujno potrebnih snovi, bo pridelek pičel.
Seveda niso vse zemlje enake in ne vsebujejo redilnih snovi v istem razmer* ju. Skoraj vsaka zemlja je različna in zato pa bi morali kmetovalci svojo zem* ljo poznati. Z umetnimi gnojili zemljo lahko preizkušamo, ker imamo vedno možnost posamezne dele zemlje pogno* jiti s posameznimi kg umetnih gnojil. Ako vidimo, da 1 kg superfosfata pove* ča pridelek, 1 kg dušika tudi poveča pri* delek, 1 kg kalija pa ne spremeni pridel* ka, potem lahko sklepamo, da naša zem* lja potrebuje fosforno kislino in dušik, kalija pa ne, itd. Za vsakega kmetovalca bi bilo važno, da bi tako svojo zemljo preizkušal, ker le tako bo vedel, katerega gnojila naj uporablja več, katerega
manj, katerega tudi brez škode popolno* ma opusti.
Umetna onojila pa bi morali naši kme* tovalci uporabljati predvsem v zvezi z domačim gnojem, kar pomeni, da bi mo* rala biti umetna gnojila nekako dopol* nilo k domačemu gnoju. Izključiti doma* čega gnoja iz njiv ne moremo in ne smemo, ker bi to bilo v kvar našemu go* spodarstvu. Vsi vemo, da domači gnoj zemljo rahlja, vsled česar mora ostati še vedno podlaga gnojenju. Umetna gnojila naj služijo za dopolnilno gnojilo.
Kompost je dobro gnojilo.
Pred vojno se je mnogo govorilo in pisalo o kompostu. V 'vsaki knjigi, ki govori o gnojilih, je bil naveden tudi kompost. Res je tudi, da mnogi napredni gospodarji pripravljajo kompost. veči* na pa se zato ne briga.
KAJ JE KOMPOST?
Kompost je gnojilo, katerega si pripra* vijo gospodarji sami. V to svrho služijo različni ostanki in odpadki, ki se dobe
v	gospodarstvu. Med te odpadke šteje* mo: kosti, drob, parklje, rogove, perje in dlako, pepel, drobne trščice, katere "po* grebemo po dvorišču, potem najrazlič* nejše smeti, prah in pesek od zidov, pe= sek in listje iz obcestnih jarkov itd. itd Predmeti, ki se navadno razgubijo, se v obliki komposta dobičkanosno upora* bijo.
KAKO PRIPRAVLJAMO KOMPOST?
Za kompost je predvsem potreben primeren prostor. Najprimernejši pro* stor je blizu gnojišča, gnojniščne jame. Kjer naj leži kompost, tam morajo biti tla neprodirna tako kot pri gnojniščni jami, da se redilne snovi ne zgubljajo v zemeljske plasti. Paziti moramo tudi, da nima deževnica dostopa do komposta, da ga ne izpere ali celo odplavi.
Ko imamo mesto za kompost priprav* ljeno, mečemo na kup zgoraj imenovane snovi. Paziti moramo, da različne stvari enakomerno raztresemo črez čeli kup.
Na kupu nahajajoči se predmeti bodo sprhneli, segnili, polagoma se bodo spre* menili v dobro gnojno prst. Ako smo
namešali med druge predmete, iz katerih se dela kompost, kaj straniščnega ali dru* gačnega gnoja, bodo vsi predmeti prej segnili, kompost bo pa postal bogatejši na redilnih snoveh. Z istim namenom polivamo tudi kup z gnojnico. Vsaka dva meseca moramo kompost prekopati, to je premešati. To delo izvršimo naboljše z lopato.
Kompost je gotov takrat, ko so se vsi predmeti spremenili v črno prst. Neka* teri predmeti se spremene prej, drugi pa pozneje, nekateri že v enem letu, drugi (rogovi, deli starih čevljev, parklji, itd.) pa tudi v 2 letih ne. V splošnem pa upo* rabimo kompost vsako leto za gnojilo in pred uporabo ga presejemo skozi mrežo, odberemo še nerazprhnjene predmete in jih zopet pustimo na kupu, d^ prhne še eno leto.
ZAKAJ UPORABLJAMO KOMPOST?
Ako je kompost dober, to je ako ne obstoji samo iz peska, temveč več ali manj iz vseh v prvem odstavku navede* nih predmetov, ako smo kompostu do* dali gnoja in ako smo ga polivali z gnoj* nico, potem vsebuje tak kompost vse one redilne snovi, ki jih notrebujejo rast* line. Zato pa je tak kompost primeren kot gnojilo k vsaki rastlini, pa naj si bo njivski ali travniški ali sadnemu dreve* su. Najbolj pa je primeren kompost za senožeti, posebno tam, kjer je plast zem* lje tanka. Mnogo senožeti sploh ni mo* goče zboljšati brez komposta. Trosimo ga ali v jeseni ali pa spomladi.
Znak naprednega gospodarja je do* bro oskrbovano gnojišče z gnojniščno jamo in pa kompostni kup, ki ne bi smel manjkati pri nobenem našem kmetskem gospodarstvu.
Bitka za žito.
V	prejšnjih številkah smo pisali o tem poglavju in tudi omenili, da bo širom de* žele urejenih več kazalnih polj, ki bodo pognojena z umetnimi gnojili in posejana z odbranim semenom. V naslednjem po* dajamo seznam lastnikov onih kazalnih polj, ki so bila do danes urejena v slo* venskem delu dežele pod okriljem Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici;
Solkan: Jug Ivan, Pavletič Ivan, Prijon Andrej;
Miren: Beltram Ivan, Mozetič Tomaž, Brumat Dominik;
Bilje: Saunig Anton;
Grgar:-Trnovec Ludvik, Žbona Anton, Pausič Štefan, Bremec Filip;
Komen: Volčič Jože, Abram Lojze, Godnič Mirko, Kovačič Josip.
Temnica: Stepančič Vladimir, Rogelja Ivan, Rogelja Franc;
Sovodnje: Lukežič Ivan, Masten Josip, Devetak Ivan, Petean Josip;
Štanjel: Grmek Alojzij (Hruševica);
Opatjeselo: Pahor Anton (Nova vas);
Gorjansko:	Štolfa	Kazimir,	Škabar
Ludvik;
Vrtojba: Soban Ivan, Černe Ivan;
Osek * Vitovlje: Remec Josip;
Kanal: Berlot Josip, Tomažič Josip (Morsko).
Svetovali bi vsem bližnjim kmetoval* cem, da si ogledajo na njivah imenovan nih posestnikov uspehe poskusov, seveda takrat, ko bo kaj videti.
Kedaj gnojimo krompirju?
Kdor uporablja .pri sajenju krompirja umetni gnoj, imenoma amonijak, super* fosfat in kalijevo sol, ta naj podtjrebe ta gnojila vsaj en teden pred sajenjem.
Kdor pa misli gnojiti krompirju s hlevskim gnojem, ta naj ga spravi na njivo in podgrebe že sedaj v jeseni. Za* kaj pa?
2e večkrat smo pisali na tem mestu, da mora krompir začeti in dokončati svoj razvoj v kratkih 4 mesecih in da mora v tem času izčrpati iz zemlje vse to, kar rabi. Iz zemlje pa bo krompir izčrpal redilne snovi, ako bodo te v zem= lji že pripravljene, to se pravi v taki ob* liki, da jih koreninice lahko takoj vsr* kajo.
Znano pa je, da se domači hlevski gnoj zelo počasi razkraja, vsled česar do* bimo pri kopanju krompirja še cele pla* sti nerazkrojenega gnoja, ki umljivo ra* stočemu krompirju ni ničesar nudil. Gnoj ni imel časa razkrojiti se.
Popolnoma drugače pa je, ako že v je* geni spravimo v zemljo domači gnoj na
onih njivah, kjer bomo spomladi sadili krompir. Do spomladi se bo gnoj že v toliko razkrojil, da bo lahko takoj nudil koreninicam redilne snovi. Pridelek krompirja bo gotovo dober.
Zato pa kmetovalci, ako hočete sebi dobro, poskusite!
Tomažin.
Z ozirom na naše pisanje v septembro*
vi	številki in z ozirom na korake, ki jih je napravilo uredništvo »Gospodarskega lista« smo zvedeli, da je vso zadevo vze* lo v roke Kmetijsko preizkuševališče v Gorici. Kmetijsko preizkuševališče je potrdilo pravilnost od nas navedenega znanstvenega imena. Borba proti pleve* lu se bo vodila z državno pomočjo in sicer z uporabo kalijevega klorata in apnenega dušika ter z večkratnim oko* pavanjem.
Krmska pesa.
Kmalu bo nastopil čas, ko bo potrebno snraviti domov krmsko peso.
Krmsko peso moramo riti v suhem vremenu in jo par ur pustiti na njivi, da se zemlja na pesi osuši in odpade. Krm* fiko peso spravimo na tak prostor, ka* mor ne more mraz do nje. Ako pa bi mraz kljub temu lahko prišel do pese. onemogočimo to na ta način, da pokri* jemo peso s slamo.
Agrarna reforma v Jugoslaviji.
Veleposestva v Hrvatski Slavoniji, Vojvodini (Bačka, Banat, Barnaja) in v Sloveniji so znašala 851.000 juter (=2000 kvadr. klafter = 0.72 ha = 2 njivi) njiv, 845.000 juter gozda in 392.000 juter dru* ge zemlje, skupno 2,088.000 juter. Od omenjene površine je bilo dosedaj po* tom agrarne reforme razdeljeno 557.200 juter, in sicer 355.936 juter na 182.356 ubožnejših družin v bližini veleposestev, 93.311 juter na 10.112 dobrovolicev iz solunske fronte, 35.390 juter na 5.052 kolonistov, nekaj pa je ostalo v posesti prejšnjih posestnikov, drugo pa prešlo v državne roke.
Čebelarstvo
Od kod neuspehi v čebelarstvu?
V normalnih letih so čebelačji radi razmotrivali vprašanje, odkod izvira ve* čji ali manjši donos čebelarenja. Neka* teri so iskali le v paši drugi tudi v tem ali onem sistemu panja, tretji zopet v plemenu čebel in zopet drugi le v načinu obratovanja pravi vir dohodkov.
Toda letos, ko imamo izredno slabo le* tino, ne moremo iskati krivde izključno le v naštetih vzrokih. Če primerjamo naše čebelarenje z napredkom drugih strok kmetijstva, vidimo drugod povsod progresivni napredek, dočim pride pri čebelarstvu skoro po vsakem petem letu nepričakovano nazadovanje, skoro* kata* strofalni propad. Odkod neki to?
1.	Preradi pozabimo, da smo čebelo sicer priklenili hiši ali panju, pa pri tem je nismo udomačili. Vsled tega se vse druge živali z ukrotitvijo odtrgajo več ali manj vplivu narave in se prilagodijo udo* mačenim razmeram. Pri čebeli pa ni tako. Hud boj z naravo, zlasti z elementarnimi vremenskimi pojavi mora prebiti čebela sama brez zaščite človeka. Tu menim je še veliko neobdelano polje. Človek mo* ra temeljito preštudirati in preizkusiti, kako bi se mogel z uspehom v bran po* staviti proti neugodnim vplivom narave in kako izkoristiti njene ugodne vplive.
V tem oziru nam kažejo pot praktični Amerikanci. Dr. Zaiss navaja iz ameri* kanskih virov razne slučaje, v katerih so Amerikanci vpregli celo državno poro* čevalno službo o vremenu v korist čebe* larstva. (gl. Deutsche lil. Bienezeitung zvezek 7, 1924.) Na podlagi teh sporočil uravnavajo čebelarji v Zjedinjenih drža* vah uzimljanje čebel. Prezimljajo namreč čebele v kleteh, in ko je pričakovati no telegrafičnih poročilih par solnčnih dni, spravijo čebele na plan. Kakega pomena bi bilo za nas, ko bi mogli čebelarje ob* vestiti o bodočih neurjih. Marsikdo bi si ohranil cela ljudstva in bi se tako uspe* šno boril proti naravi.
2. Gotovo je, da ravno huda borba z naravo in od tod izvirajoči neuspehi so glavni vzrok nezadovoljnosti pri čebela* rju, drugi vzrok nezadovoljnosti pa je iskati v pomanjkanju medsebojne vza; jemnosti in pomoči.
Ko gre za boj z naravo, posameznik nič ne zmore, treba je skupnega dela, da, državne podpore. Kako dobro bi došla letos taka podpora onim čebelarjem, ki so prišli skoro ob vse čebele.
Tu bi bila dolžnost države, da uvede primerno zavarovanje, kakor se je za druge panoge nesreč zgodilo. Pri nas pa nimamo niti zavarovanja v slučaju epidemičnih bolezni med čebelnimi dru* žinami, niti ne za slučaj požara, ali slabe letine. Naj pri tej priliki omenim, da je sploh želeti več smisla za splošno dobro pri našem kmetovalcu. Neprijetno djrne čebelarja, če se mu delajo velike nepo* trebne zapreke, ko hoče postaviti na pašo čebele v kraje, kjer je paše gotovo v izo* bilju. Ne vem iz kakega vidika so letos na Krasu zahtevali občinsko pristojbino
6	lir od panja poleg najemnine za prostor. Če mora čebelar plačati 100 Lir kmetu za par metrov prostora in 100 Lir županstvu za pristojbino, pomenja to odvračati če* belarje od takih krajev. Da pa to ne bo v dobiček, ampak v škodo kmetovalcem — je vsakemu jasno. —
3. Kakor je čebela po svojem narav* nem vstroju socialna, zahteva tudi so; cialne nege, vsled te,!a bi se mogle tudi druge panoge kmetijstva zanimati za povzdigo čebelarstva. Mislim tu pred* vsem glede izboljšanja naše. Koliko bi se lahko pomagalo z nasadi dreves in rastlin, katere, medijo. Tu bi morale so* delovati občine, razne kmetijske zadru* ge ih društva. Preskrbeti bi se moralo našim kmetovalcem semena za cvetlice in rastline, katere medijo, ter tozadevne drevesa in mladike. Zbirati bi bilo 1reba razne skušnje. Omenim naj tu nasvet gojiti pri nas mesto navadne akacije, ta* kozvano »Robbinia semperflorens«. Pod*
pisani si jo je nasadil na svojem vrtu in se je prepričal, da cvete res celo leto. Le tega ni mogel ugotoviti, če tudi celo leto medi. Letos namreč je narava proizva« jala malo nektarja, vsled tega se ne more splošno trditi, da bi ta vrsta akacije sploh ne medila. Drugod so poskušali iz Istre nase j ati na kraška tla žajbelj ali Čuš (»Salvia«), Sploh bi treba več pozornosti na take rastline, katere vsako leto koru stantno medijo in se ne zanašati na pašo, katera ni gotova.
4.	Naj dodam, da je uspeh zagotovljen v vzajemnem delovanju močnega čebeU
Spremembe v zadružni zakonodaji.
Uradni list »Gazzetta ufficiale« z dne 23. oktobra 1925 je priobčil kr. zakonski odlok z dne 7. avgusta 1925, štev. 1778, ki je za naše zadružništvo velike važnosti. Tu ga zato prevedemo v celoti:
VIKTOR EMANUEL III.
po božji milosti in narodni volji kralj Italije Z ozirom na 4. člen zakona z dne 26. sep« tembra 1920, štev. 1322; 3. člen zakona z dne 19. decembra 1920, štev. 1778 in 3. člen kr. zakonskega odloka z dne 22. fe« bruarja 1924, štev. 211;
Po zaslišanju ministrskega sveta;
Na predlog Našega Ministra in Držav« nega tajnika za državno gospodarstvo, v sporazumu z Ministri za pravo in bogo« služne zadeve, za javna dela in finance;
Smo odločili in odločamo:
1.	člen.
V	Pokrajinah, priklopljenih z zakoni z dne 26. septembra 1920, št. 1322; 19. de« cembra 1920, št. 1778, in s kr. odlokom z dne 22. februarja 1924, št. 211, je dovo« ljeno ustanovljati zadruge, če se pri vsa« ki vrsti udruženj, katerih obliko prevza« mejo zadruge, upoštevajo določbe zako« nov, ki so v teh pokrajinah v veljavi, in členov 220, 223, 224, 225, 226, 227 in 249
nega ljudstva. O tem smo zadnjič pisali, ko smo priporočali združevanje čebel. Znani čebelar Celestin Schahinger (glej Deutsche lil. Bienenzeitung N.o 11 1924) trdi, da imajo le močna ljudstva resnično gospodarsko vrednost. Opazarja pa, da pri združevanju ne smemo gledati le na družino temveč tudi na matico, katera mora biti vedno krepka in zdrava trdi celo, da je pri matici začeti, če hočemo doseči močna ljudstva Živo pa naj bi vzajemnost pri čebe« larjih vzdržavalo krepko stanovsko čet belarsko društvo.	Dr.	Jos.	Ličan.
trgovskega zakonika kraljestva. Poziv člena 220. na člene 88 in 89 in člena 223. na člen 140 istega zakonika se pa ima v novih pokrajinah nadomestiti z odgo« varjajočimi že obstoječimi zakonitimi določbami.
Zadruge morajo v svojem zadružnem imenu izrečno navesti, da so urejene po predpisih pričujočega odloka.
2. člen.
Zadruge, ustanovljene v smislu prej« šnjega člena, morajo biti vpisane pri tr« govskem, pokrajinskem ali okrožnem sodišču, kakor zahtevajo zakoni veljavni v novih pokrajinah; pri tem vpisu mora biti pa omenjeno, da je tem zadrugam poslovanje dovoljeno v smislu zakonov o zadrugah in njih zvezah (konsorcijih) veljavnih v kraljestvu.
Ravno tako ostanejo v veljavi določ« be o pologih, o registraciji (vpisu) in ob« javi ustanovne listine.
3. člen.
Za zadruge, ustanovljene in poslujoče v novih pokrajinah v smislu prejšnjih členov, veljajo predpisi zakonov z dne
12.	maja 1904, št. 178; 19. aprila 1906, št. 126; 7. julija 1907, št. 526; 25. junija 1909, št. 422, in kr. odlokov z dne 12. februarja 1911, št. 278; 6. februarja 1919, št. 107; 12. februarja 1922, št. 214; 8. februarja 1923, št. 422, in 5. aprila 1925, št. 662.
	Zadružništvo	
		
4. člen.
Členi 15, 20 (drugi odstavek) in 33 (prvi in drugi odstavek) pravilnika, odobren nega s kr. odlokom z dne 12. februarja 1911, št. 278, se bodo glasili:
»Čl. 15. — Zadruge, ustanovljene v srni* slu pričujočega odloka, ki hočejo biti vpisane v seznam zadrug pri prefekturi, morajo predložiti prošnjo prefektu in ji priložiti: ustanovno in druge listine, iz katerih so razvidne vse morebitne spreš membe do dneva, ko se predloži vloga, prepis odloka o vpisu pri sodišču, no* tranji poslovniki, če so, seznam vsebujoč imena in priimke članov ob času ko se vloži prošnja, njih poklic in obrt, ime, priimek in posel upraviteljev, ravnateljev in drugih oseb, ki so kakorkoli pooblaš? čene opravljati posle za račun zadruge.
»Čl. 20 (drugi odstavek). — Ukrepi gle? de vpisa, izbrisa ali ukinjenja zadrug v prefekturnem seznamu morajo biti ob? javljeni v pokrajinskem uradnem listu in o njih se bo moralo obveščati sodišče, pri katerem je zadruga vpisana (registri? rana).
»Podobno bo moralo tudi sodišče ob? veščati prefekturo o ukrepih, tičočih se navedene zadruge.
»Čl. 33 (prvi in drugi odstavek). — Upravitelji zadrug vpisanih v prefektur? nem seznamu morajo prefekturi tekom 2 mesecev po zaključitvi poslovne dobe predložiti prepis letne bilance, ki ga mo? rajo podpisati upravitelji in nadzorniki. Priložiti mu morajo tudi izvleček zapis? nika občnega zbora z navedbo sklepa, s katerim je bila bilanca odobrena.
5. člen.
Davčne in pristojbinske olajšave, ki jih uživajo zadruge in njih zveze (kon? sorciji) v kraljestvu, se raztegnejo tudi na okraj mesta Reke, če jim finančni mi? ništer brez pridržka prizna, da odgovar? jajo pogojem, ki jih predpisujejo splošni in posebni zakoni kraljestva za take ustanove.
6. člen.
Pričujoči odlok stopi v veljavo z dnem objave v listu »Gazzetta Ufficiale« kra? ljestva.
Pričujoči odlok bo predložen držav? nemu zboru, da se spremeni v zakon.
Ukazujemo, naj se pričujoči odlok pod? pečati z državnim pečatom in uvrsti v uradno zbirko zakonov in odlokov ita? lijanskega kraljestva ter naročamo vsem prizadetim, da ga izpolnjujejo in poskr? bijo za njegovo izvrševanje.
Izdan v Sant’ Anna di Valdieri, dne 7. avgusta 1925.
VIKTOR EMANUEL.
Mussolini — Belluzzo — Rocco — Giuriati — Volpi.
Členi trgovskega zakonika, ki jih nas vaja 1. člen tega kraljevega odloka se glasijo:
Člen 220. — Zadruge se morajo usta? noviti na podlagi javne listine (atto pub? blico).
Člen 223. — Prvi odstavek vsebuje do: ločbe glede imenika članov, ki se pa mora tudi v navrej voditi po dosedanjih za> konih.
Upravitelji morajo predložiti kon? cem vsakega četrtletja pisarni pristoj? nega trgovskega sodišča seznam na novo sprejetih, izstopivših in ostalih čla? nov, ki jamčijo za zadrugo neomejeno, z navedbo njih imen, priimkov in biva? lišča. Ta seznam mora biti podpisan od upraviteljev in ostane v shrambi kance? larja vsakemu na prost vpogled.
Člen 224. — Pri zadrugah ne sme biti nobeden član udeležen s svoto večjo od 5000 lir, tudi ne sme imeti toliko deležev, da bi njih nominalna skupna vrednost presegala to svoto. Nominalna vrednost posameznega deleža ne sme biti višja od 100 lir.
Deleži se glasijo vedno na določeno ime (osebo) in se ne morejo odstopiti, dokler niso popolnoma plačani in če od? stopa ne dovoli občni zbor ali načelstvo (upravni svet), po določbah ustanovne listine.
Člen 225. — Na občnem zboru se člani morejo dati zastopati samo v slučajih za? držkov, predvidenih v ustanovni listini
ali v pravilih. Vsak član ima samo en glas ne glede na število deležev, ki jih ima v lasti.
Na istem občnem zboru nobeden po* oblaščenec ne sme zastopati več kot enega člana zraven pravic, izvirajočih iz lastnega članstva, če je sam član.
Člen 226. — Sprejem novih članov se iz* vrši s tem, da se člani osebno ali po po* oblaščencu podpišejo v članski knjiPi. Podpisi morajo biti overovljeni no dveh članih, ki nista upravitelja.
Če ustanovno pismo članom dovoljuje izstop iz zadruge, mora član izstopno iz* javo vpisati v člansko knjigo ali ga pri* javiti pismeno proti potrdilu prejema (per atto di usciere). Izstop obvelja s koncem tekočega poslovnega leta, če je bil pravilno prijavljen pred začetkom zadnjega četrtletja istega leta. Če je bil kasneje naznanjen, ostane član obvezan še celo naslednje leto.
Izključen sme biti član le iz razlogov navedenih v zakonu ali pa v ustanovni listini. O izključitvi sklepa ali občni zbor ali načelstvo, kakor pač določa omenjena listina.
Člen 227. — Za zadeve, ki jih je zadru* ga sklenila do dneva, s katerim je obve* ljal izstop ali izključitev člana, ali ko je bil izstop vpisan v člansko knjigo, ostane bivši član nasproti tretjim osebam za* vezan še dve leti od istega dneva, v me? jah jamstva, določenega po ustanovni li* stini.
Člen 249. — Upravitelji zadrug z ne* omejenim jamstvom, ki ne predložijo so* dišču ob koncu vsakega četrtletja se* znam, o katerem govori člen 223, in kan* celar, ki ne prijavi opuščenja kraljevemu prokuratorju tekom desetih naslednjih dni, zapadejo globi v višini do tristo lir.
V	prihodnji številki našega lista bomo prinesli prestavo zakona gledč kmetijskih zadru<* z dne 7. juliia 1907, ki ga orne: n ja 3. člen novega odloka, ker je za naše zadruge zelo važen. Vsi dru<*i v 3. členu navedeni odloki se nanašajo na zadruge, ki se hočejo udeleževati dražb javnih del, in za iste veljajo tudi določbe 4. čl e: na novega odloka.
Važno za zadruge z neomejeno zavezo!
Koncem vsakega četrtletja mora na* čelstvo poslati pristojnemu tribunalu se* znam, ki mora vsebovati: ime, priimek in bivališče
1. članov, ki so tekom četrtletja na novo pristopili,
2. članov, ki so tekom četrtletja izsto* pili,
3. ostalih članov.
Pristojni tribunal je za dele novih po* krajin, ki spadajo pod furlansko pokra* jino v Gorici, za tržaško pokrajino v Tr* stu in za istrsko pokrajino v Puli.
Prvikrat bo treba te sezname predložiti koncem meseca decembra. Podpisani morajo biti pravilno v smislu pravil.
Ti seznami so prosti vsake nristojbine.
Priporočamo zadrugam, da obdržijo doma natančen prepis odposlanega se* znama.
Uslužbenci konsumov.
Uradna »Gazzetta ufficiale« z dne 16. oktobra 1925, štev. 241 objavlja za kon* sumne zadruge zelo važen kraljevi za* konski odlok z dne 17. septembra 1925, št. 1735, ki odloča sledeče: Člani kon* sumne zadruge, ki stoje z zadrugo v tra* jajočem službenem odnošaju, za. katere* ga prejemajo v breme zadružne bilance nagrado ali v denarju ali v naravi, se nt smejo udeleževati zborov, sklicanih v svrho odobrenja bilanc ali volitev nov:h upraviteljev in nadzornikov zadruge, do* kler traja njih službeno razmerje do za* druge. Glasovanja, katerim bi prisostvo* vali taki člani, so neveljavna.
Odlok je stopil v veljavo z objavo v uradnem listu, toraj dne 16. oktobra 1925.
Iz tega sledi, da poslovodje, uradniki, uslužbenci ali delavci, ki so pri konsum* nih zadrugah stalno ali trajno namešče* ni, se nc smejo udeleževati občnih zbo* rov, ki razpravljajo o odobrenju računov ali o volitvah novih upraviteljev in nad* Zornikov, četudi so člani zadruge.
Vprašanja in odgovori C [|
Vprašanje št. 61: V shrambi za krom« pir mi črni polži vsega oglodajo. Kako naj jih uničim?
Odgovor: Najprej spravite ves krom* pir iz shrambe, shrambo potem pobelite z aunenim mlekom, "o tleh na potrosite živega apna v prahu. Nato lahko ”>rene? sete zopet krompir na prejšnje mesto. Okoli krompirja in vrhu nje^a potrosite zopet nekoliko apna. Ako bodo polži prišli v dotiko z živim apnom, se bodo opekli in poginili.
Vprašanje št. 62: Moji pujski so še* navi. Kako jih ozdravim?
Odgovor: Ze onetovanokrat smo pi? sali na tem mestu o šepavosti in sličnih kostnih bolezni, ki so oosledica kosto? lomnice. Kostolomnico dobe predvsem oni pujski, katerih mati ? svinja ni imela dovolj mleka in ni potem gospodar skr* bel za nadomestilo. Vzrok šepavosti v nadaljnem razvoju pujskev pa je krma, ki vsebuje malo pepela, malo fosforo 5 ki? slega apna. Edino sredstvo proti kosto? lomnici (šepavost vključena) je klajno apno. V vašem slučaju pa bo težko šepa? vost odpraviti, ker so najprei kosti v no? gah že dobile stalno obiko. Kljub temu pa dajajte pujskom klajnega apna, da se ne bodo noge še bolj šepile.
Vprašanje št. 63: Kaj bi bilo ukreniti, da ne bi provincijalni živinozdravnik tudi drugo leto prepovedal cepljenja pra? šičev proti rudečici?
Odgovor: V kolikor smo obveščeni se bo drugo leto celo zaukazalo cepljenje prašičev proti rudečici povsod tam, kjer je letos zahtevala kakšno žrtev. O zadevi bomo še natanko poročali.
Vprašanje št. 64: Kako se odpravi snet? ljivost nri ječmenu. Poskusil sem z mo? dro galico pa nisem imel uspeha. Ali mi znate svetovati katero drugo sredstvo?
Odgovor: Modra galica mora poma? gati proti snetljivosti, ako pa niste imeli uspeha (ker niste pravilno ravnali) oziro? ma ker modri galici najprej ne zaupate, Vam tudi ne svetujemo novih kemičnih sredstev, pač pa eno čisto enostavno, in sicer:
Namakajte ječmen za setev skozi 4 ure v navadni mrzi vodi, potem pa skozi pet minut v vroči vodi z 45°, nato zopet skozi 5 minut v vodi z 53 C. Navedeno toploto vode morate meriti s toplomerom. Ako je voda prevroča, ne smete namakati ječmena, ako pa je premrzla, ji morate doliti vrele vode, da dobiste zaželjeno toploto. To opravilo morate izvršiti ne? posredno pred setvijo.
Vprašanje št. 65: Kako naj napravim prošnjo za nagrado glede predelave hle? va?
Odgovor: Tozadevni razpis tekmova? nja za nagrade pravi, da morate vložiti prošnjo ali pri Podravnateljstvu Urada za kmetijski potovalni pouk v Gorici (via Trieste 43) ali pa pri oddelku istega urada v Ajdovščini. Prošnja je lahko spisana v slovenskem jeziku, na vsak na? čin pa "redložite majhen načrt predela? ve in proračun. Predno pa boste dobili nagrado, bo posebna komisija pregledala že izvršeno delo.
Nova bolezen na grozdju.
V	strokovnih listih se čita. da se je pojavila nova grozdna bolezen. To novo bolezen so opazili v ozemlju Ruvo v A? puliji. Ta bolezen napada samo namizno grozdje in sicer samo na onih poganj? kih, ki so bili od vinogradnikov preti? snjeni ali obrezani, samo da bi grozdje prej dozorelo in se bi tako dobilo boljše cene. Bolezen nastopi na ta način, da se na koncu jagode najprej pojavi bela pi? ka, ki postaja vedno večja in vedno bolj siva, končno pa cela jagoda porujavi in se posuši. Novo bolezen še proučavajo.
Tržni pregled
Žita: Gene se v zadnjem času niso mnogo spremenile. Poročali smo že v zadnji številki, da je zelo mnogo nonudb ruskega žita, predvsem pšenice, ki j c na? šla tudi dober sprejem. Dne 31. oktobra zaznamuje borza v Milanu sledeče cene:
Žito:
Domača pšenica	L	180	do	183
amerikanska pšenica	L	190	do	195
ruska pšenica	L	188	do	190
koruza (nova)	L	114	do	126
oves	L	135	do	142
rž	L	130	do	135
ječmen	L	140	do	150
Moke:				
00	L	278	do	288
0	L	248	do	253
1	L	230	do	233
koruzna	L	140	do	150
Cena jugoslovanske	koruze		je	ostala
nespremenjena.
Živina: Goveja živina se plačuje po 4 do 4.50 L za kg žive teže. Cena prašičem je nizka in sicer se plačujejo prašiči po ceni 6.50 do 7.50. V Milanu je bila 31. oktobra cena živim debelim prašičem (180 kg) 8.60 L za kg, mrtvim pa 9.85.
Krma: Seno postaja vedno dražje. Cen na domačem trgu ni mogoče navesti, ker zavise od kakovosti. V splošnem sta= ne seno v Gorici od 30 do 35 L za q. V Italiji so dosegli na nekaterih trgih že ceno 70 L a seveda za q dobrega sena (umetni travniki s polovico detelje). Pšes nični otrobi stanejo na debelo 105 do 112 L, koruzni par lir manj, oljnate tropine okoli 150 L.
Mlečni izdelki: V splošnem se opaža na italjanskem mlečnem trgu veliko nov* praševanje po siru, katerega izvažajo v ogromnih količinah. Zato je tudi cena precej visoka, blago se lahko odda. Cene maslu so začele nekoliko,padati, a še ne znatno. Na trgu je namreč zelo mnogo ponudb masla, kar je posledica predvsem
naslednjih treh činiteljev: Živina je pris šla iz planin in je že zato več masla; vsa italijanska letovišča bodo kmalu prazna, vsled česar se konsum krči; veliko ulogo igra tudi vprašanje romarjev, ki so prišli v Italijo ob priliki svetega leta, ki gre h kraju. Cene pa gotovo ne bodo padle zelo nizko, ker je drugačna mast zelo draga.
Vino: Trgatev je v Italiu večinoma zaključena že v vseh pokrajinah, le tu pa tam še tržejo in imajo zato krasno vres me. Vinski trg je v vseh pokrajinah zelo negotov, ponekod cene padajo, drugod rastejo, v splošnem so pa višje nego lan* sko leto. Mnogo višje cene nego lansko leto so tudi pri nas, kjer stane briška res bula okoli 250, vipavsko vino okoli 160 do 220, istrsko pa 200 do 250 L. Te cene so sicer upravičene, ker je pridelek pičel a nam znajo škoditi v trgovskem oziru. Previsoke cene so največja reklama za uvoz vina iz drugih pokrajin, kar nam si* cer letos ne bo škodilo, a nam zna druga leta ,ko bo pri nas obilen pridelek.
Umetna gnojila: Cene se niso spremes nile.
Letošnja vinska letina.
Vinska letina v Italiji je dosegla letos približno 43 milijonov hi, v Jugoslaviji okoli 5 milijonov, na Ogrskem približno 4 milijone, v Avstriji pa okoli 600.000 hi. Letina na Francoskem je bila mnogo slabša nego druga leta. V splošnem je tudi kakovost vina letos slabša nego lansko leto.
Rusko grozdje v Parizu.
Letos je prispelo v Pariz nekoliko vas gonov grozdja iz Rusije, kar se ni dogos dilo že 10 let. Grozdje je bilo na poti 20 dni, prispelo pa je zelo dobro ohranjeno.
Kdor je bil v Rusiji ve, da so v Rusiji zelo lepi vinogradi posebno na Krimu in na Kavkazu, kjer goje tudi zelo žlahtne breskve.
		Gospodarski koledar		1=	1
Kmetovalec v novembru.
Na njivi: Koruza je že povsod požeta, deloma tudi činkvantin. Na njivah je ostalo še nekoliko zelenjave, kot krmska pesa, repa, korenje in kapusnice. Tudi te bomo kmalu spravili pod streho, njive bodo ostale gole, in veter bo pihal črez nje.
Vedno in vedno ponavljamo, da bi mo« rale biti njive že v jeseni preorane ali prekopane, da prezimijo v velikih gru; dah.
V tem mesecu dokončujemo setev ozimnega žita povsod tam, kjer se seje ozimno žito. Tudi v Goriški okolici, na Krasu, v Vipavski dolini in v Istri mora biti ta mesec ozimno žito že vsejano. V tem pogledu se moramo držati starega od naši pradedov preizkušenega pravila, da mora biti ozimno žito posejano v mr« zlejšem delu dežele okoli kvaternega tedna (sredi septembra), v toplejšem delu dežele pa pred Vahtmi (Vsi sveti).
Na senožeti: Malokateri kmetovalec več ima priliko pasti svojo živino. Zato je prepozno, pač pa je sedaj najugod* ncjši čas za čiščenje in gnojenje senožeti.
Najprej moramo senožet očistiti. Tr=« nje moramo uničiti, to je skopati, nepo= trebno kamenje odstranimo. Ko je to delo izvršeno, moramo iti črez senožet z dobro, ojstro brano ali vsaj močnimi že* leznimi grabljami, s katerimi odstraniš mo mah, različna drva, itd., istočasno pa zarežemo v rušo male zareze, po kates rih pride med korenine vlaga in zrak ter raztroseno gnojilo.
Za gnojenje je ta mesec zelo primeren, najprimernejše gnojilo pa je tomažev? žlindra, ki je letos sicer zelo draga, a vseeno vredna. Kjer se je pojavilo na senožeti mnogo mahu, tam je nujno pos trebno gnojenje s kalijem ali na vsaj s pepelom. Pepel raztrosimo po senožeti v jeseni in ne spomladi, da se črez zimo navleče vlage in raztopi.
V vinogradu: Takoj po trgatvi ali pa
vsai v tem mesecu bi morali skraišati trtine poganjke, da bo popolnoma dozos rel oni les, kateri bo puščen za drugo leto.
V tem mesecu začnemo z okopavaš njem in gnojenjem vinogradov. Istočass no tudi skonljemo one trte, ki nam niso po godu, ker redno slabo dozore. Nas pravimo jame, kamor bomo pozneje sas dili mlade cepljenke ali divjake.
Za gno;enie vinograda lahko uporabs ljamo domača in umetna gnojila. Med domačimi pridejo vpoštev domači gnoj, pepel in saje med umetnimi pa tomažes va žlindra, superfosfat in kalijeva sol. Mnogo koristi tudi gnojenje z apnenim dušikom ali pa žveplenokislim amonijas kom. Vsa umetna gnojila, kakor tudi dos mača znojila moramo podkopati. Gnos jenje s čilskim solitrom ali pa gnojnico nima v jeseni nobenega smisla, pač pa spomladi. Gnojila ne smemo podkopati neposredno ob steblu trte, ker tam nima starejša trta nobenih mladih korenin. Gnojilo naj bo podkonano v sredi med trtami, na vsak način pa (4 m daleč od stebla. Tam se nahajajo koreninice, ki trto žive.
V sadovnjaku: Odstranimo nepotrebs ne, odlomljene in suhe veje raz sadnega drevja. Proti različnim sadnim škodljivs cem se borimo tako, kot piše poseben članek v notranjosti lista.
V tem mesecu podsajamo mlado sad«« no drevje, ker imamo sedaj zato mnogo več prostega časa kot spomladi.
Kdor sicer noče podsaditi že sedaj sad«« nega drevja, a hoče kupiti kakšno ceplje* no sadiko, naj jo kupi sedaj, ker je go«« tov, da jo lahko dobi. Spomladi bodo na razpolago le izbirki. Mlade sajenke naj zakoplje v vrtu ali kjer bilo v zemljo, da ne zgube korenine vlage in se ne po«« srše.
V vrtu dokončujemo zadnja opravila. Kdor še ni povezal listov endivije in ze* lene (šelne), naj to čimprej napravi. To
delo pa naj opravi na vsak način v su; hem vremenu, da ne bo listje gnilo. Liste moramo prevezati tudi karfijoli in bro; kijem, da bo cvetje bolj nežno.
V tem mesecu tudi ukletimo zelenjavo za zimo, to je zelje, endivijo, rudeči radič peteršilj itd. Paziti moramo nato, da ni klet preveč vlažna, oziroma da nima duha po plesni. V klet prenesena zele; njava naj ne bo mokra od dežja ali od rose, ker bi taka bila kmalu napadena od plesni. Zemlja od lanskega leta tudi ne prija več za letos, ker ima taka zem> lja mnogo klic plesni in tudi drugih bo; lezni.
V hlevu: Kar smo svetovali zadnjič, to moramo tudi danes ponoviti. Pazimo, da je hlev čist, odstranjena pajčevina, zamašene vse luknje, da ne bo prepiha. Paziti moramo na to, da je hlev kolikor mogoče suh, gnojnica naj ima nrost od? tok, živina naj ima mehko ležišče, ki pa naj ne obstoja iz vležanega gnoja, tem; več iz stelje. Glede krmljenja si moramo zapomniti, da mora imeti živina tudi v zimskem času kaj sveže krme, ki naj ob? stoja iz pese, repe ali korenja. Kdor pa krmi mnoco teh krmil, naj doda krmi redno vsaki dan žličico klajnega apna, ki bo živali nadomestila mineralne snovi, katerih je v pesi in repi zelo malo, ki pa so živini nujno potrebne za zgradbo kosti.
V kleti moramo zalivati vino. Paziti moramo, da je sod vedno poln, ker dru* gače se bodo naselile v vinu naj različne j s še klice vinskih bolezni, predvsem pa kana, ki je uvod skisanju. Ako jc mošt že prevrel in nimamo dovolj vina za na* polnitev soda, moramo prostor nad vi; nom v sodu dobro zažveplati, ker žve= pleni plin uničuje najrazlinejše kali bo; lezni in tako tudi kana.
Ko bomo spravljali repo, peso, kOre; nje in drugo zelenjavo, se moramo za? vedati, da ta zelenjava nima prostora v kleti pri vinu in vinski posodi.
Na domu: Preskrbeti si moramo po; trebna umetna gnojila in pa dovolj stelje za pod živali. Paziti moramo na koruzo, da se dobro posuši.
Poljske miši.
Lansko leto smo čitali v listih, da so cele armade njivskih miši romale iz Ru; sije proti Poljski in da so napravile ogromno škodo. Njivske miši so napra; vile ogromno škodo tudi pri nas, po; sebno v gorski okolici, pa tudi drugod.
Njivske miši uničujemo s strupom, od katerih je najboljši cinkov fosfor, s ka; terim zastrupimo koruzino ali žitno seme.
Zadružna sušilnica svilodov
v Čedadu je plačala letošnje svilode po ceni 38.— L za kg. Nekateri naši kmetje pa so jih prodali po 28.— L kg. Le redki so dosegli ceno 35.— L. Tudi pri nas bi lahko ustanovili posebno zadružno su; šilnico.
Umetna svila v Rusiji.
Naši čitatelji gotovo vedo, da imamo svili, naravno in umetno. Naravno dobi; vamo od sviloprejk, umetno pa izdelu; jejo iz lesa celuloze kot za papir). Umet; na svila izpodriva naravno svilo vedno bol: in boli. ker je mnogo cenejša in ker iznajdejo vsak mesec kaj novega, tako da je umetna svila vedno bolj podobna naravni. Iz umetne svile izdelujejo da; nes predvsem kravate, ženske nogavice in žensko obleko sploh, mnogo pa je me; šajo tudi med volno, bombaž in druge snovi, iz katerih delajo oblačilno blago. Pravijo, da bomo kmalu vsi nosili oble; ko iz svile, a umetne. Kdo je prvi znašel umetno svilo, danes ne vemo, gotovo pa je to, da jo izdelajo največ v Zedinjenih državah, potem pa takoj v Italiji, kateri sledi Angleška, potem Nemčija, Franci; ja, itd. V Italiji je več velikanskih tvor; nic, ki izdelujejo umetno svilo, največje podjetje v Italiji pa ima družba Snia; Viscosa, ki zaoosluje danes že nekaj de; setin tisoč ljudi in ki posluje z eno mi* Lardo akcijskega kapitala.
Sedaj prihajajo vesti, da misli ruska vlada urediti v Ljeningradu (prekrščeni Petrograd) novo lastno tvornico umetne svile. Tvornica bi morala začeti z obra* tovanjem s 1. januarjem 1. 1927 in bi mo* rala proizvajati toliko umetne svile, ko* likor jo potrebuje Rusija.
Umetna gnojila
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
naročite in dobite pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti-za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. engr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici