SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) L (44) Štev. (N8) 40 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 17 de octubre -17. oktobra 1991 Peterle v ZDA Razcepljena SDZ Obisk predsednika slovenske vlade je bil po vseh diplomatskih, političnih, gospodarskih in medijskih merilih najuspešnejši, ki ga je kdajkoli imel član slovenske oblasti v Združenih državah Amerike. Pred ministrskim predsednikom še nihče — ne Kučan, ne Drnovšek, ne noben pripadnik bivšega režima — ni bil povabljen na sestanek v Belo hišo. Peterle je bil. Čast sprejema mu je izkazal Brent Scovvcroft, šef narodnega varnostnega sveta in eden najvplivnejših oseb v ameriški administraciji. Da bi se spodobilo, da bi premiera sprejel ameriški zunanji minister (pa tudi predsednik), je na dlani. Toda zahtevati tega ni možno, ker je Slovenija za ZDA še vedno perifernega pomena. Treba bo torej počakati, dokler ne bodo politične okoliščine drugačne in bo obisk možen tako pri zunanjem ministru kot pri predsedniku Združenih držav. Vendar so vse dotlej redni obiski potrebni, ker Slovenija zdaj ni le „v središču mednarodne pozornosti“, temveč tudi predvsem zato, ker je treba pripraviti teren za ustaljeno, direktno komunikacijo med slovensko vlado in samim vrhom ameriške politične oblasti. To je naporno in dolgotrajno delo, kot lahko predsta-; vniki pribaltskih držav v Washingtonu vsakomur nazorno razložijo. Tudi z ozirom na ekonomske oz. finančne razgovore je bil premierov obisk doslej najuspešnejši. Toliko denarnih institucij in zasebnih skladov še nobena vladna delegacija ni obiskala — ne Mencingerjeva, ne Ruplova , ne Drnovškova. Premiera je sprejel podpredsednik Svetovne banke Wappenhaus in ne le visoki funkcionaiji te ustanove, pa čeprav tudi takšen nivo sogovornikov ne bi bil proti protokolu, kot ve povedati Janez Drnovšek iz lastne izkušnje. Naj ob tej priliki poudarim, da bi bil predsednik Peterle dober premier vsake zahodne države — odlično nastopa, ima karizmo, govori jasno in direktno, pri vsem tem pa ne odstopa od svojih političnih stališč, ki so vedno strokovno utemeljena. Predvsem pa izžareva skrajno osebno integriteto. Zato mu burno ploskajo, kjerkoli nastopa. Evropski parlament je zavrnil resolucijo sredinsko-desničarskih strank in zelenih z zahtevo po priznanju Slovenije in Hrvaške. Za resolucijo se je izreklo 64 poslancev, proti pa je glasovalo 82 poslancev. 9. oktobra so se predstavniki večine skupin v evropskem parlamentu dogovorih o besedilu resolucije, kije vsebovala pobudo za priznanje Slovenije in Hrvaške, če bi do 14. oktobra ne prišlo do prekinitve ognja in do razmejitve obeh vojskujočih se strani. Po obisku Stipeta Mesiča v Strasbourgu se je za ta dokument dogovorilo 7 od desetih skupin. Vendar je prišlo do zelo živahne seje socialistične na kateri so, kot poročajo Noben slovenski politik tudi še ni užival tolikšne medijske pozornosti v ZDA kot prav predsednik Peterle. Intervjuvala gaje televizijska mreža CNN, Channel 42 v Charlottesvillu, Channel WLAF iz New Orleansa, World Monitor Watch iz Bostona, washingtonski Channel 5, C-SPAN — oblegali pa so ga tudi časnikarji raznih ameriških radijskih postaj in številnih časopisov. Da ne omenim tiskovne konference v znanem National Press Club-u, predavanja na ugledni Georgetown Uni-versitiy pred publiko domala 500 študentov in profesorjev, predsednikovega referata na University of Virginia, ki jo je ustanovil legendami Thomas Jefferson, in sprejema v najbolj elitnem ameriškem klubu Cosmos, ki je dostopen le peščici uglednih in tujih gostov. V primerjavi z Ruplovim obiskom meseca julija je bil predsednikov obisk meseca septembra mnogo obsežnejši in vsebinsko neprimerno kvalitetnejši. Poleg Slovencev, živečih v ZDA in Kanadi, pozna zdaj premiera Peterleta zaradi uspele medijske promocije tudi širša ameriška javnost (minister Rupel je bil ob svojem obisku limitiran na kor znancev neznane Američanke, do večtisočglave slovenske srenje v Ameriki pa praktično nima stika, ker mu le-ta ne zaupa.) Že samo to dejstvo bi moralo zadostovati, da bi predsedniku ob povratku v Slovenijo prek medijev čestitali. Namesto tega pa je moral premier, ko se je zbit od napornega dela vrnil domov, poslušati očitke, da škoduje slovenskim diplomatskim prizadevanjem. Katerim le? Prizadevanjem predsednika Kučana, interesom ministra Rupla, ambicijam politika Drnovška? Dokler komentaiji ne bodo upoštevali resnice in prenehali s pranjem možganov po stari boljševiški metodi, se Sloveniji ne piše dobro. In še slabše bo zanj, če ne spoštuje in ne ceni svojih resnično talentiranih voditeljev. Predsednik Peterle je, po prepričanju demokratičnega Zahoda, med slednjimi prvi. dr. Peter Millonig, prvi pooblaščeni predstavnik slovenske vlade v ZDA (okrajšano) tiskovne agencije, socialisti iz Španije, Velike Britanije in Grčije preglasovali ostale in je zaradi tega socialistična skupina umaknila svoj podpis. Za resolucijo so tako glasovali krščanski demokrati, zeleni, liberalci, konservativci, nemški socialisti in italijanski socialist Nero Laroni, edini italijanski socialist, ki je sodeloval na seji. Proti so glasovali ostali socialisti, enotna levica, komunisti, golisti in vsi Grki. Evropski parlament je nato odobril alternativni dokument socialistov, v katerem je rečeno, da Jugoslavija taka, kakršna je, ne obstaja več in da mora imeti ES „uravnovešen pristop“. Slovenska demokratična zveza je razcepljena. Na njenem kongresu, ki seje dogajal v soboto in nedeljo, je prišlo do razkola med takoimenovanimi narodnjaki in liberalnim krilom stranke. Slednji so (na čelu z dr. Dimitrijem Ruplom) po izglasovanju dokomenta o identiteti stranke zapustili kongres in z delom nadaljevali v sosednji dvorani Cankarjevega doma. Vsi poskusi kompromisov so bili neuspešni. Večinski del nekdanje SDZ, ki se odslej imenuje SDZ — Narodno demokratična stranka, je za svojega predsednika nato izvolil dr. Rajka Pirnata. Po končanem kongresu pa so na tiskovni konferenci časnikarjem zatrdili, da to ni bil kongres razcepa (saj so imeli ves čas zadostno število delegatov in so se držali dnevnega reda), temveč kongres utrditve strankine identitete. Vse tiste, ki so zapustili kongres, so povabili nazaj, češ da so se prenaglili. V svojem uvodnem referatu še pred razcepom stranke je dr. Rupel zavrnil preusmeritev stranke v desno, v tem pa so ga kasneje podprli še Spomenka Hribar, Tone Peršak, Rudi Šeligo, dr. Marko Kos, Igor Bavčar in drugi. Osrednja misel tega koraka je bila, da je nacionalizem preživela kategorija in daje treba graditi na državi državljanov — pozameznikov. Eden najostrejših je bil dr. France Bučar, 8. oktobra se je iztekel trimesečni moratorij za osamosvojitevene postopke, slovenska skupščina in vlada pa sta sprejeli vrsto ukrepov, ki pomenijo povsem praktično nadaljevaje osamosvajanja, ki ga je bila Slovenija prisiljena prekiniti po vojaškem napadu 26. junija. Slovenska javnost je sicer nekoliko s strahom pričakovala nadaljnje ukrepe, predvsem zato, ker že nakaj časa kaže, kot da nihče ne more zaustaviti podivjanega srbsko-vojaškega ustroja na Hrvaškem, vendar pa odločenost, da je potrebna dokončna osamosvojitev zato ni nič manjša. Prej nasprotno. NOV SLOVENSKI DENAR Slovenija je 8. oktobra dobila nov denar, ki se imenuje tolar (en tolar ima 100 stotinov). Tako je na izrednem zasedanju, ki je bilo namenjeno najnujnejšim osamosvojitvenim ukrepom, sklenila slovenska skupščina. Odločanje pa ni minilo brez zapletov, saj je bil vladni predlog za ime nove slovenske valute klas, kar pa za večino poslancev ni bilo sprejemljivo. Prav tako poslanci niso sprejeli predloga, da bi vlada sama določila začetek veljavnosti tolarja, temveč so vztrajali pri 8. oktobru. Seveda je bilo že vnaprej jasno, da Slovenija ne bo takoj dobila pravega denarja, temveč da bodo v obtok najprej prišli „boni“, ki jih je pripravil in podpisal prejšnji finančni minister Kranjc. ki je dejal, da so razmere v SDZ odsev razmer v Demosu, kjer se je uveljavil demokratični centralizem, le-ta pa je dobro poznan iz bivšega režima. Bučarje ostro napadel Peterletovo vlado, saj je dejal, da tako arogantnega in omalovažujočega odnosa vlade do skupščine še ni doživel. Zelo zanimiva je pozicija Janeza Janše. Taje dolgo veljal za resnega kandidata za novega predsednika SDZ, saj je tudi eden od avtorjev teksta o novi identiteti. Kje točno se nahaja v tem trenutku, še ni povsem jasno, saj je najprej agitiral za sporazum med obema strujama, nato skupaj z Ruplovo skupino zapustil kongres, na koncu pa se odločil, da ostane pri narodnjakih, vendar je dejal, da noče kandidirati za nobeno strankarsko funkcijo. Janša je kasneje ob razcepu stranke dejal, da se s tem lahko spremeni razmerje v vladi in parlamentu. O skupini, ki je zapustila kongres, pa je izjavil: „Tisti, ki so odšli s kongresa SDZ, nimajo velike perspektive — so dobri analitiki, a niso operativci. To ni stranka, lahko je le uredništvo revije.“ Liberalni del SDZ se je na svojem sestanku odločil, da bo imel svoj kongres 16. in 17. novembra. Marko Jenšterle 14.10.1991 po telefaksu Vendar so se bankovci „prehodnega“ tolaja pojavili v plačilnem prometu šele 9. oktobra, saj so bile en dan zaprte vse banke in pošte. V prihodnjih treh dneh, od 9. do 11. oktobra, je v Sloveniji brez večjih težav potekala zamenjava dinarjev za tolarje in to v razmerju 1:1. Po tem datumu bo razmerje tolarja do dinarja do 31. oktobra 1:0,85, pozneje pa se bo razmerje oblikovalo prosto na finančnem trgu in nekateri znaki, na primer razmerje tolarja in dinarja do tujih valut, že kažejo, da bo vrednost dinarja še padala. Spremenilo pa se je tudi razmerje med tolarjem in tujimi valutami, tako daje na primer nemška marka vredna 32 tolarjev, ameriški dolar pa 53,71 tolarja. Tolar naj bi bil tudi v prihodnje v razmerju do tujih valut nekoliko podcenjen, kar naj bi bi spodbujalo slovenski izvoz na zahodna tržišča. Večje težave pa so v minulih dneh pokazale v poslovanju z drugimi republikami, saj niso bili sklenjeni ustrezni dogovori. Tako je Hrvaška že pred 8. oktobrom uvedla nekatere protiukrepe, s katerimi je omejila vnos dinarjev iz Slovenije, v minulih dneh pa je sprejela še nekaj odločitev, na primer o prepovedi poslovanja z dinarji poslovnim enotam Ljubljanske banke na Hrvaškem, ali o obveznem nakupu bencinskih bonov za tujce, torej tudi državljane Slovenije, ob vstopu na Hrvaško. Prav tako je v minu-Nad. na 2. str. Evropa se obotavlja Pregled pomembnejših dogajanj v Sloveniji med 6. do 12. oktobrom Pregled dogajanj v Sloveniji Nad. s 1. str. ! Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI lih dneh skoraj pqpolnoma zastal plačilni promet v gospodarstvu, vendar pa kaže, da se bodo začetne težave začele kmalu razreševati. Tako so se predstavniki slovenske in hrvaSke vlade ob koncu tedna že dogovorili o podpisu posebnega sporazuma, ki bo urejal monetarno področje in finančne tokove. MEJE 8. oktobra pa je začel veljati tudi nov režim na slovensko-hrvaški meji. Obmejni organi milice in carine so začeli nadzorovati pretok ljudi in blaga, pri čemer lahko državljani republik nekdanje Jugoslavije prestopajo mejo z osebnim dokumentom, carina za blago, ki izvira iz teh republik pa znaSa le 1 odstotek. Manjše težave je pri prehodu slovensko hrvaške meje povzročala predvsem neurejenost mejnih točk, razen na mejnem prehodu ob reki Dragonji, ki deli slovensko in hrvaško Istro. Tam je prišlo do mirnih demonstracij Italijanov, ki ne želijo, da bi jih nova državna meja še bolj razdelila in ločila. Slovenija pa je minuli teden dobila tudi nov potni list, ki ga bodo državljani lahko dobili po 21. oktobru. Priznale so ga že baltske države, v minulem tednu pa tudi Avstrija, Italija, Madžarska, Švica in Češkoslovaška. Seveda pa priznanje potnih listin še ne pomeni priznanje Slovenije, do katerega bo po mnenju predsednika predsedstva Milana Kučana prišlo takrat, ko bo evropska skupnost sprejela koncept rešitve jugoslovanske krize. Ob tem je Milan Kučan, na eni od tiskovnih konferenc, ki so potekale v Cankarjevem domu ves teden, še dejal, da se spoznanje o tem, da Jugoslavije ni več, krepi veliko bolj kot je videti na zunaj. Hkrati pa se čas izteka tudi Sloveniji, ki ne želi igrati vloge osla iz tiste zgodbe, ko je Cigan ravno naučil osla živeti brez hrane, pa je ta poginil. Slovensko osamosvajanje pa so nekatere države pripravljene podpreti tudi ne glede na izid jugoslovanske krize. To je zatrdil kancler Helmut Kohl in pri tem povedal, da za Nemčijo priznanje Slovenije ni problematično, ampak gre samo še za vprašanje pravega trenutka. UMIK ARMADE IZ SLOVENIJE Eno od vprašanj, ki so neposredno povezana s suverenostjo Slovenije, je tudi umik še preostale jugoslovanske armade. O tem je že v ponedeljek razpravljalo predsedstvo Slovenije in ugotovilo, da so se razmere s stopnjevanjem agresije na Hrvaškem spremenile, zato bo predsedstvo predlagalo štabu vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ o načinu umika pripadnikov jugoslovanske armade iz Slovenije. Prav tako je predsedstvo sklenilo, daje potrebno v zvezi s predlogi, da bi se armada umaknila preko Italije ali Madžarske, o čemer Slovenija ni bila uradno obveščena, omenjenim državam in evropski skupnosti poslati posebne note in izraziti svoje nezadovoljstvo nad takšnimi predlogi in postopki. O problematiki jugoslovanske armade pa je razpravljal tudi slovenski izvršni svet in pri tem sprejel stališče; le-to se nekoliko razlikuje od stališča predsedstva, da je potrebno oklepna vozila in drugo tehniko armade zadržati v Sloveniji do prenehanja agresije na Hrvaškem oziroma d