V Llnbljanl, sreda dne 18. novembra 1912.
•••
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. Za odgovor je priložiti znamko, u:
Telefon številka 118.	:::
317. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in rraznikih ob 1. uri zjutraj; v.pondeljkih pa ob . uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v »pravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na lom K 1*50; s pošto celoletno K 20polletno l 10 —, četrtletno K 5’—, mesečno K 170. — ia inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se «:	pošilja	upravništvu.	:::
{:	Telefon številka 118.	:::
Balkanska vojna.
Bojevita in mirna politika.
Ako hočemo iz sedanje situacije imeti gospodarsko korist — moramo balkanskim državam dati na razpolago svoj kredit, da vsled groženj
—	da ne dobe denarja — ne prevzamejo dolga, ki jih lahko uniči. Skupno z bančnim monopolom, mora Avstrija ponuditi balkanskim narodom denarja. kolikor hočejo. In tudi če bi bilo Ireba celo milijardo. Ta denar naj se posodi na dobre obresti. Tako ne bomo imeli nobene škode.
Ne — aneksija Srbije je nas leta 1909 stala 500 milijonov. Ta denar ie šel^ v zrak, kakor dim. Bodimo pametni in ne vodimo vojne krvi — ampak vojno denarja. Varujmo balkanske države pred zapadno-evrop-skim? lakotniki in investirajmo tam plodonosno svoj denar namesto da ga zapravljamo z nepotrebnimi vojaškimi demonstracijami.
Te besede je napisal grof Sternberg v nedeljski številki N. W. J. Kar je povedal grof Sternberg. ni pravzaprav nič novega, ta glas *e ponavlja že cel čas, odkar se sliši o avstrijski balkanski politiki. Upati je torej, da So tl Klasovi na eni ali drugi način prišli do ušes visokih diplomatov — toda kakor vse kaže — ostali sc brez uspeha. Danes je menda že prepozno.
Vprašanje je: Kar toliko In toliko ljudi sporna za nravo. zakaj tega diplomati ne spoznajo la pravo. AH iz klubovanja? AH zato, da bi pokazali, d a sl ne dajo zapovedovati od mas In od narodov? AH zato. ker se morajo pokazati, kot nezmotljivi, neizpremenljlvl, in — nepremagljivi? Dobro je čuvati avtoriteto — toda kaj če kljub temu ne verujejo?
Nam se zdi, da naši visoki krogi zato vodijo bojevit politiko, ker je ta — lažja. Pretiti * mobilizacijo, zahtevati »legitimne interese«, *>boroževati in žugati z vojno — ni težka stvar. Težje je ustvariti dobre trgovinske pogodbe. Taka pogodba porebuje dobrih državnikov — In teh menda ni pri nas. Vojno delajo lahko tudi slabi državniki — In »nenda je to njih najslabša lastnost. Dober gospodar bo sam na svojem posestvu znal ustvariti dobro gospodarstvo s tem, da si uredi dobre razmere med seboj in sosedi — slab gospodar pa bo slabo gospodaril — najsi pridobi še toliko posestva.
Zato se zavzemajo danes v Avstriji vsi za dobro domačo gospodarsko politiko, ki bi ne spravljala v nevarnost našega ljubega miru.
Nekateri ljudje imajo o slavi in ponosu države svoie mnenje. Odnehati v svojih zahtevah
—	lini pomeni poraz. Mislijo torej, da zahteva čast, slava in ponos, da vztrajajo. Niso še prišli do prepričanja, da gospodarska vojna nosi večje dobičke, neso krvava vojna. Toda. kogar bogovi sovražijo ...
Dobra stara navada je bila, da so se države zavzele za svoie ev. koristi, šele pri končnih dogovorih, ko je bila vojna končana in se Je začel sklepati mir. Avstrija pa je posegla vmes. ko je bila vojna še na celi črti. Ali se ni
moglo počakati? Alj bi ne bila ona mirna politika za nas boljša nego ta, bojevita? To ie potrdil tudi Asquith z besedami:
Treba 'je zemljevid vzhodne Evrope na novo risati, in pri tem procesu bo treba ideje prej začrtane pojme in politična mnenja, ki so se rodila v sedaj že pretekli eri, modificirati, rekonstruirati in morda celo popolnoma zavreči.
V eni točki, mislim, soglaša splošno mnenje Evrope: da ne gre oropati zmagovalca sadov, ki so ga stali toliko. Nikjer ne obstoja nagnjenje, kolikor vem jaz, da bi zmanjšali velikost bojev ali pa da bi dvomil o odločilnem značaju rezultata. Mi na Angleškem nimamo direktnega interesa na eksaktni obliki, ki jih bodo imele sedaj sledeče politične in teritorijalne nove razdelitve. Toda sedaj in dokler bo trajalo vojno stanje, bi preprečili, kolikor je to mogoče, s svojim vplivom, da bi se stavila in silila v ospredje posamezna vprašanja, ki morajo, če pridejo takoj in posamezno do rešitve, privesti do velikih divergenc, ki pa dobe popolnoma drugačno lice, če se prihranijo za rešitev z obširnejšega vidika.
To je tudi mnenje drugih držav. Nemški listi kriče, da avstrija ne sme odnehati, češ da je trma Srbije podpirana od Rusije, ki bi se rada maščevala za to, ker je morala I. 1908. — odnehati. Zato baje tudi Rusija stoji na stališču, da naj dobi Srbija pristanišče v Jadranskem morju.
Trozveza zahteva sledeče:
1. Avstrija nima na Balkanu terltorijalnih aspiracij.
2. Avstro-Ogrska in z njo trozveza zahteva svobodno državno organizacijo Albanije v obliki, ki se bo pozneje določila. To je stara zahteva Avstro-Ogrske, katero podpirata tudi Italija in Nemčija.
3. Avstro-Ogrska in z njo trozveza zahteva od Srbije pojasnila glede srbskih aspiracij na pristan ob Jadranskem morju. Treba je poudariti, da trozveza tozadevno ne sprejme nikakršnega fait accoinpli.
Po včerajšnjih glasovih se je dalo soditi, da gre Avstrija svojo pot do svojih zahtev, in da je zmagala bojevita politika.
Nedeljske demonstracije na Dunaju, v Pragi in drugod so pokazale, da so najširše vrste proti vojni in tudi glasovi avstrijskih narodov so proti vojni.
Slišali pa so se tudi nemški glasovi, ki so za vojno: toda reklo se je: Mi gremo na boj za veliko Nemčijo!
Glasovi onih. ki so proti vojni so utemeljeni v naših gospodarskih razmerah, nemški glasovi na, ki kličejo državo na boj, stoje v službi nemške osvojevalne politike in zahtevajo, naj se Avstrija izpostavi za prodiranje nemštva na Balkanu.
To je torej razlika: mirna politika stoji v službi Avstriie in nienih narodov, bojevita pa v 'službi nemških kričačev.
V feni je odločitev.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje)
In tudi vi,« je nadaljevala z isto gorkoto, ste me spoznali v prvem trenotkn... tu vidim po vaših očeh ... Strašni prizor, ki naju je seznanil nekoč, spada med nepozabljive spomine, ki se nikoli ne izbrišejo iz človeškega duha ...«
»Madam, verjemite mi...«
»Kar tiho bodite! Med nama dvema ni treba brezzmiselnih fint... Spoznali ste me, in samo velikodušnost vašega srca vam veleva, ne spomniti se tistega dogodka ... Imenovati se moram torej sama. .laz sem obešenka monfo-konska...«
»Obešenka!« je zajeclja! Manfred, otrp-nivši ob tej strašni besedi.
»Mož ste. Hrabri ste. Vaše srce ne trepeče nič bolj kakor vaša junaška roka. Občudovala sem vas prej, ko ste si napravili plameneč oklep iz samega svojega strašnega meča. Se boli pa vas občudujem zdaj. ko čitam v vaših očeh svetlo bistroumnost vašega duha. In zato vam ponavljam; obešenka sem. drugega imena nimam več.«
»Naj pa bo! Res sem vas spoznal, madam. Po vaši lepoti sem vas spoznal. In če bi tudi ne bilo obožavanja vrednega obraza, ki sem ga videl takrat za kratek hip — ali bi mogel pozabiti zvok vašega glasu, ki je božajoč liki toplo objemanje ljubimke.«
Vstal je in nadaljeval:
»Akr, ste revni, ako vas preganjajo, ako trpite, ako potrebujete vdanega Drijateljstya,
Vojna.
pridite, kadarkoli se vam zazdi, ob kateri uri koli. Pridite v malo hišico pri Tuileriiah in povejte svoje ime. to bo zadoščalo. Tako ste mi rekli takrat; vidite, da se spominjam vaših besed. madam. Ponavljal sem si te besede, ne da zaradi njihovega pomena, marveč zaradi opojne muzike vašega glasu. Ne vem. zakaj hočete biti ravno obešenka. mrtva. Spoštujem tajnost tragične misli, ki nas vodi. Toda zame, madam. zame niste mrtva, zame ste živlienie samo. v vas kljije življenje v svojem najlepšem, najsočnejšem žaru, v vas drhti vse tisto, kar ie krasnega in kar dviga srca v trepetanju strastnega občudovanja.«
»Nesrečnež!« je zamrmrala ona zamolklo, »jaz nosim v sebi smrt!«
Toda on ni slišal teh besed. Ni jih hotel slišati.
Vročično, vdajaje se zanosu, ki se ga sam ni zavedal, je nadaljeval:
»Zakai sem vas otel? Zakaj ste oteli vi mene? Ah. madam, ali se vam ne zdi, da ie v teh dveh dogodkih čudežna prorokba? Ali se vam ne zdi kakor se zdi meni, da je zapisano že od kraja, da se morata usodi naju dveh naiti in združiti? Nocoj, bogme, nisem bil namenien k vam, šel sem od doma. zdajci pa sc znaidem na bregu reke, napade me cela jata morilcev, branim se. napadejo me iznova, in ko se mi zdi. da je vse končano, se zgodi tako, da se naslonim ravno na vašo hišo! In vi morate biti tista, ki mi odpre rešilni vhod! Ali je to navaden slučaj? Ne, ne. madam, kdo ve. ali me ni mogočen nagon vodil tajinstveno proti vam, ne da bi vedel to, ne da bi se zavedal! In kaj more biti ta nagon, ako ne ljubezen?«
Ti' se je prekinil.
Bilo je. kakor da se je prestrašil zdajci te besede.
Oster konflikt med Avstrijo in Srbijo.
NESOGLASJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Čimbolj se bliža tretja srbska armada pod generalom Jankovičem obali Jadranskega morja, da zasede luke Sv. Ivan Medivanski, Leš in osobito Drač, temvečja razburjenost se polašča avstrijskih diplomatičnih in vojnih krogov. Situacija med Avstrijo in Srbijo je postala čisto slična oni meseca februarja 1. 1908. za časa aneksijske krize. Po zadnjih informacijah je Avstrija sicer pripravljena privoliti v razdelitev Turčije med balkanske zmagovite države, vendar pa se hoče odločno zoperstaviti srbskim zahtevam po svobodni luki ob Jadranskem morju in razdelitvi Albanije. Orof Berchtold je kakor je razvidno zašel čisto na pota ranjkega svojega prednika Aehrenthala, ki je Avstriji s svojo nrotisrbsko politiko toliko škodoval. Orof Berchtold, kateremu so sveti merodajni nemški krogi nikakor ne more videti močne neodvisne Srbije, ampak zahteva, da mora biti Sr-biia gospodarsko popolnoma odvisna od Avstrije. Avstrija ji seveda zato ne nudi niti najmanjših ugodnosti in udobnosti. Avstrijski di-plomatični krogi menda še niso doživeli dovolj blamaž v balkanskem vprašanju, ker se še sedaj nočejo spametovati Mesto, da bi šli Jugoslovanom na roko. tirajo Avstriio odločno v propad.
Nad Avstrijo se zbirajo temni oblaki, ki znajo prinesti s seboj strašen vihar — v podobi evropske vojne; Da bi bila ta vojna prava katastrofa za človeštvo tega nam ni treba povdariti. Javno avstrijsko mnenie je proti vojni in proti diplomatičnim spletkarijam naše države. Če hoče Avstrija braniti svoje »interese«, mora po načelu pravičnosti tudi svoji sosedi Srbiji pustiti, da si zagotovi življenjske pogoie. Srbija je pokazala svojo sposobnost do življenja v največji meri in za to so niene zahteve po Jadranskem morju ponolnoma opravičene.
Vprašanje srbske luke oh Jadranskem morju je postala silno aktualno. Kakor se zdi. stoiita čc ne drugače pa vsaj formalno na strani Avstriie Nemčiia in Italija. Kaj pa Rusija, Anglija in Francija? V tem oziru ie treba najooprej vedeti, za kai se ie odločila Rusija. Hoče li ona podpirati Srbijo ali se opreti njenim zahtevani. Ruska vlada še ni precizirala svojega stališča, vendar je pa nekako namignila, da bi rada vedela, kakega mnenja so Angleži in Francozi.
»Matin« pravi, da bo Srbija zaprosila pomoč Rusije, ki je velika zaščitnica slovanskih narodov na Balkanu. V tem slučaju lahko računa tudi na Anglijo in Francijo. Diplomatska pogajanja se bodo vršila torej med Avstrijo in Rusijo in vsako izmed obeh velevlasti bo podpirana od svojih zaveznikov. Evropa se nahaja v veliki nevarnosti.
»Petit Parisien«, kakor vsi francoski dnevniki. se temeljito peča s srbskimi zahtevami, posebno pa s Pasičevo izjavo, da je dohod Srbije na morje življenjsko vprašanje Srbije. List trdi, da imata Avstrija in Italija tajno pogodbo, da ne bosta zahtevali Albanije zase. zato na tudi ne bosta dopustili, da bi jo zasedel kdo drug, najmanj pa Srbija.
Rimska »Tribuna« poroča iz Locedona, da bo evropska diplomacija dopustila, da bo bal-kf”«!."■ -vv«v., coinq sklenila mir s Tnrčiio brez
Val naglih, brezumnih, neurejenih misli mu je zaoral po možganih.
. V njegovi duši je spet zavladala slika Zilete.
'•l jubezen!« je zajecljal.
Takoj nato pa je povzel z nekakšnim besom. s trepečočim zanosom, ki ie dajal njegovemu licu izraz trpinčene lepote:
»Da, madam, ljubezen! Ljubim vas! Čutim to, končano je, hočem vas ljubiti. Ljubim vas. moje življenje je vaše.«
Prijel je Magdaleno za obedve roki in jih začel stiskati In Magdalena, premagana po tem viharnem izbruhu ljubezni, mu ni branila; megla ji j2 obdala um.
Kljub temu pa je slutila v tej ljubezni nekaj skrivnostnega, navdajajočo jo z zmedo.
Tuintam bi bil človek dejal, da se žarke besede mladeničeve ne obračajo k njej in da išče ta plameneči pogled slike, ki je ni tukaj.
Toda kaj za to! Ta ljubezen, pod katero je tlel mrkel obup. io je navduševala, lotevala se je s svojim žarom.
Še nikoli ji ni govoril nihče s tako prekipevajočo prepričevalnostjo, še nikjer ni čutila trepetanja tolikšne strasti.
Za hip si je izkusila poklicati pred dušo sliko Francevo.
Toda Manfred je stal pred njo, tako mlad, tako zornolep!
Trenotje. ki je sledilo, se ne da popisati z besedami.
Vrgla sta se drug drugemu v naročje, njiju ustnice so se spojile v gnjevnem poljubu — pri tem sta se zavedala obadva, da ta poljub ne gre niti niemu. niti njej.
Brezupu' ie trčilo ob brezupje.
lu bila sta odkritosrčna 1
vsake intervencije. Edino zapreko dela tu Av-sti ija, ki je pripravljena magari z orožjem intervenirati, da dobi svoj glas pri bodoči sliki Balkana. Toda Avstrija mora računati s tem, da bo v tem slučaju nastopila tudi Rusija. Moment je zelo nevaren, situacija skrajno kritična, ali vendar še ni izključen sporazum.
MISIJA DANEVA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 11. novembra. Predsednik bolgarskega sobranja Danev je dospel v nedeljo zjutraj semkaj čisto nenadoma. Poprej je še v Belgradu konferiral s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem, s kraljem Petrom in kraljem Nikito. Včeraj ob eni uri popoldne ga le cesar sprejel v posebni avdijenci, ki je trajala precej časa. Danes je došel v Pešto kot posredovalec med Avstriio in Srbijo.
Budimpešta. 11. novembra. Daneva je včeraj popoldne sprejel tudi v avdijenco prestolonaslednik Franc Ferdinand. Predsednik ostane v Pešti še par dni. Njegov prihod je izzval povsod veliko senzacijo.
Budimpešta, 11. novembra. Po avdijenci pri cesarju je Danev takoj konferiral z grofom Bcrchtoldom. nato pa se je sestal z nemškim konzulom.
Z BOLGARSKEGA BOJIŠČA.
Soiija, 11. novembra. V mestu se razširjajo vesti, da nameravajo velevlasti Bolgarom preprečiti pohod v Carigrad. Vsled tega vlada v Sofiji veliko vznemirjenje. Vsi listi energično zahtevajo, da zmagonosna bolgarska armada zasede Carigrad. Istotako piše tudi poluradni »Mir«, ki zatrjuje, da se vojna ne srne drugače končati, kakor da se proglasi kralj Ferdinand
v	Carigradu carjem Simeonom II. Bolgarski diplomatični krogi so mnenja, da so vse te vznemirjajoče vesti popolnoma izmišljene in da pisava »Mira« ne odgovarja nazorom vladnih krogov ampak razpoloženju prebivalstva.
NEUSPELI IZPAD TURKOV.
Sofija, 11. novembra. Včeraj so turške čete poskusile pri Ekmet Koi izpad, toda bolgarska artiljerija jih je z velikanskimi izgubami vrgla nazaj.
TURŠKE VESTI Z BOJIŠČA.
Carigrad, 11. novembra. Turški časopisi še vedno prinašajo skrajno si nasprotujoče vesti, z bojišča. Tako poročajo nekatere vesti, da so Turki zopet z naskokom zavzeli Rodosto in prizadjali Bolgarom precejšnje izgube. Po privatnih vesteh iz Drinopolja so boji pri Marašu izpadli ugodno za Turke. Bolgarska pehota rabi ročne bombe.
BEG TURKOV.
Carigrad, 11. novembra. Prebivalstvo Ka-ranaka Dedeagaca je pobegnilo proti Carigradu.
TURKI V ČATALDŽI.
Carigrad, 11. novembra. Fcvzi paša in maršal Fuad paša sta z več generali odpotovala na bojišče proti Čataldži.
PADEC RODOSTA.
Carigrad, 11. novembra. Turški listi poročajo, da so turške čete zavzele Rodosto in da so se Bolgari umaknili.
SITUACIJA V CARIGRADU.
Berlin, 11. novembra. Vrhovni poveljnik Nazim paša je izjavil velikemu vezirju, da turška vojska nikakor ne more pričeti z ofenzivo.
Ona ni mislila na Franca I. On ni mislil na Zileto.
Pač pa je mislila ona:
»Oh! Ljubiti še enkrat! Oživeti v tem brezmejno vročem ljubkovanju! Preroditi se v novo življenje svojega srca!
In on je mislil:
»Pozabim jo! Ta krasna ženska mi natoči čašo pozabljenja. Ljubim jo! Hočem jo ljubiti!«
Oba dva sta čutila, da se jima meša v glavi.
»Ljubim te!« je zamrmral on, stiskaje jo z mišičastimi rokami.
»Ljubim te!« je odgovorila ona. čuteča, kako jo prešinja trepet razdražene polti.
In to je bilo tako naglo, tako nenadejano! Niti ta. niti oni ni mislil, kako čudna je ta strašna naglica njunega objetja.
Oči so jima zamižali v ekstazi.
In zdajci je zapijanela v njiju strast in se razbrzdala1
»Bodi moja!« je šepnil Manfred s hripavim glasom.
»Da! Tvoja!« je zamrmrala ona zamiraje.
Zdajd pa, ko je posta! njegov objem še mogočnejši in je morala podleči vsak hip in se darovati popolnoma, se je odmeknila bliskoma z vso silo; hripav vzklik strašnega obupa se je iztrgal njenemu grlu; iztegnila je obedve roki in pehnila Manfreda od sebe.
»Beži! Beži!«
»Bežim da naj!« ie rekel on z divjim roganjem. »Ali noriš? Moja si!«
»Nikdar! Oh, jaz nesrečnica! Jaz nesrečnica!«
»Moja si!« je ponovil on z naraščajočo strastjo.
In izkusil jo je iznova objeti.
Zujedno poroča, da je desno turško krilo v nevarnosti, da bo odrezano od ostale turške vojske. Vslcd teh vesti sta veliki vezir Kiatnil paša in zunanji minister Noradunghian svetovala, naj se sklene premirje, čemur pa so se tnlado-turki odločno uprli. Po ministrski konferenci je Kiami! paša pozval vojnega ministra Mahmud Šefket pašo, da prevzame vrhovno poveljstvo nad turško armado. Mahmud Šefket paša je izjavil. da je Nazim paša izdelal svoj načrt in zavrnil načrt von der Ooltz paše, a on je proti Načrtu Nazim paše.
BITKA PRI ČATALDŽI SE JE ZAČELA.
Carigrad, 11. novembra. Turki so se umaknili za čataldske utrdbe. Bolgarske predstraže so že zasedle Čerkes Koi. V Carigradu organizirajo Turki odpor do skrajnosti. Iz čataldže se poroča, da so Bolgari že pričeli odločilno bitko pri Čataldži.	*
SRBSKA VOJSKA PRED ČATALDŽO.
Belgrad, 11. novembra. Srbska konjenica se je na traškem bojišču izvanredno odlikovala in je dobila od Bolgarov posebno priznanje. Do-* sedaj je pred Drinopoljem in Čataldžo okolu 80.000 srbskih vojakov.
n i i     ■■ r i i - n--
DNEVNI PREGLED.
Balkanska vojna kulturi in socializmu. Ob
grmenju topov in v potokih krvi se lomijo oko-
vi	petstoletnega suženjstva. Balkanska vojna je akletanten dokaz strašnih grozovitosti, ki so za petami modernih vojn. Moderno ljudstvo pratkično poskuša svoje moriltie iznajdbe, katere iz enega brzostrelnega topa izstrele 180 smrtonosnih krogelj v eni sami minuti in kamor zadenejo te kroglje, žanje neusmiljeno bleda smrt svoje žrtve. Kar pa ne zmore top, store razjarjene mase s puško in bajonetom v roki, da dokončajo začeto — delo. Pod takim vtisom in s takimi sredstvi se odpira pot — kulturi in človekoljubju. Klin s klinom, zob za zob. Bog ne plačuje vsake sobote in petstoletne grozovitosti nekulturnih elementov prejemajo plačilo, ki je komaj senca tega, kar so storile slabega fanatizovane mohamedanske mase na telesu in na duši srbski, bolgarski in grški raji, zato, ker jih je usoda postavila kot Srba. Bolgara in Grka med krvoločne zveri v človeški podobi. Socialna demokracija obsoja grozovitosti, ki jih prinaša moderna balkanska vojna, sklicuje se na grmade trupel, ki pokrivajo bojišča, na pogorišča vasi in naselbin, na razvaline domačij, katere obletavajo ujede iščoč si ži-.veža na razmesarjenih truplih stanovalcev. In ta socialna demokracija oglaša vojno pravični .vojni, ne dopušča, da pokonča neusmiljena pravica svoje delo z zmago nad krivico. Socialna demokracija pozablja spričo komaj enomesečnih bojev na petstoletne krivične in zavratne moritve, katerih so se dopuščale druhali Ar-navtov pod zaščito turške vlade na škodo podjarmljenih narodov. Socialna demokracija pozablja na vse to in brani — turške razmere, češ, da se skriva za zmagonosnim slovanskim orožjem — ruska in avstrijska dinastija ter velekapitalistična ekspanzija. V isti sapi ko proglaša soc. dem. manifest svoje simpatije slovanskim narodom Balkana v boju za narodnostno zjedinje, izjavlja, da je bil boj vpri-zorjsn le radi slavohlepnosti balkanskih knezov. Krasna načela in pisane teorije o antimi-litarizmu spravljajo soc. dem. v sklad z osvo-bojevalno akcijo balkanske vojne, katero vo-dlio balkanski zatirani narodi za prosveto, svobodo in napredek za bratstvo in enakost. In socialna demokracija zasmehuje ta boi za gesla, ki jih ona sama pri vsaki priložnosti proglaša za sakrosanktna. Orožje v rokah za-tiruanih sužnjev, revolucionističen duh, tičoč do leta 1912. po Krist, rojstvu v krutih okovih teme in zapostavljenja. prerojen v samonikel, čist in neoskrunjen socializem ter Idealno narodno navdušenje zmedle so glave socialni demokraciji in — kar ni nikdo pričakoval — evropski diplomaciji, dinastijam in — kapitalizmu Ubogi raja — Slovan vstaja! Vstaja v podporo in v razširjenje prosvete, svobod.e in bratstva z orožjem v roki, katerega se boje le
—	strahopetci. Iz ljudstva je izšel poziv na bojno polje in ljudstvo je zmagalo, svečano in dostojno. Pred »ušivim narodom« trepetajo oni, ki so ga prej prezirali in — zaničevali.
Moje predavanje.
(Dalje.)
In jaz naj to gledam? In jaz naj zapustim človeka in poleg tega še žensko samo tavati po tako samotni poti zraven tega še tako vreme
— ne! Kaj takega jaz ne bi mogel prenesti. Vspnem se kvišku, potrkam na sprednje okno In zakličem: »Vstavite za trenotek!«
On pa se obrne proti meni: »Kaj želi gospod!«
»Vstavite!«
»Hi! hi!« čujem od njega in nič druzega. Sedaj je bil pa konec moje potrpežljivosti; vspnem se zopet in zavpijem na ves glas: »Za božjo voljo, vstavite no že enkrat!«
Sedaj se šele zave voznik, da ga jaz kličem; precej nato vstavi konja, odpre okno in Vpraša: »Kaj želite gospod?«
»Mogoče ste videli na potu neko damo?« »Da; zakaj vprašate? Ta gotovo potuje v Bosch wyk.«
»Vprašajte jo, če bi morebiti hotela k nam »esti!«
Ampak gospod, to je gotovo kaka beračica
— saj v naši okolici se jih nahaja precejšnjo
Število.«	.
»To ne spada k stvari; vsekakor je človek kakor jaz ali vi — in v vozu je prostora še za iveč ljudi.«
»Mene so pa poslali samo po Vas ne ...« »Ne pridigujte mi več! Zadosti imam tega vašega brbljanja; če je nočete sprejeti v voz, ^stopim še iaz — o vsemogočni Bog >—= tudi
—	Op. ur. V prihodnjih številkah bomo priobčevali stalno poročila in opise z bojišč iz Srbije od našega posebnega poročevalca, na kar že danes opozarjamo, nadejajoč se, da ustrežemo s tem našim čitateljem.
Pritožba. Blagovolite priobčiti nekaj vrstic o sedanjih neznosnih razmerah pri lovskem bataljonu št. 7 v Kanalu. V Kanalu je sedaj tako za vojake, da je res že skrajni čas, da zopet enkrat malo očitno povemo, da tako ne moremo več naprej. Pravijo, da je meja zapeljiva za vojake, kako pa tudi ne bo. ko jih sedaj poročniki kar brez pravega vzroka in kar na svojo roko zapirajo in gospod podpolkovnik, ki že sicer tako strogo ravna po predpisih. kakar je treba vojake brez potrebe ter-pinčiti tega ne vidi — ali pa noče videti. Je pač umevno da marsikaterega prime želja po zlati prostosti! Osobito pri prvi in četrti stotniji je res preveč, kar se godi. Pri prvi je neki gospod poročnik B. ki na vse mogoče načine šikanira vojake, pri četrti pa poročnikoma sicer vsa hvala, ker ona vesta, da tudi kranjski sin sme živeti — a gospod stotnik menda ni tega mnenja ker za vsako malenkost, ne da bi se smel vojak opravičiti, da strogo kazen in potem še najlepši živalska imena, kar za enega stotnika gotovo ni umestno. Seveda za grehe nekih Ljubljančanov, ki so svoj čas dali gospodu B. L. kar je zaslužil, se morajo še sedaj pokoriti po toliko letih ubogi vojaki, ki niso niti najmanj krivi, da so Slovenci, kakor tudi on ne. da je Nemec. Če dobi eden malenkostno kazen, ne sme potem šest mesecev na dopust ali po deveti uri zunaj ostati. S tako strogostjo se navadno doseže ravno nasprotno od tega, kar se hoče doseči.
Promocija. Abs. pravdnik Karl Tekavčič promovira za dokorja prava danes ob en četrt
2.	popoldne v veliki svečanostni dvorani dunajskega vseučilišča.
Uboj v Medvodah. Dne 10. novembra popoldne je posestnik Jak. Polenšek vulgo »Gul-ba« iz Tirnovca pri Medvodah svojo soprogo Nežo z burkljami toliko pretepel, da je vsled zadobljenih poškodb umrla. Polenšeka so orožniki takoj prijeli in ga izročili deželnemu sodišču. Seveda tudi tukaj je bilo žganje krivo vsega. Polenšek je v nedeljo kakor po navadi že od jutra pil in se je šele popoldne vrnil domov — seveda pijan. To je povzročilo domači prepir, ki s_e je tako nesrečno končal.
»Tako neumnega žandarja še nisem dobil.« Franc Maček je posestnikov sin iz Spodnjih Oameljev, 24 let star in rad se vozi s kolesom. Drugače je čisto »fest« fant, samo kadar ga ima pod kapo je precej nasilen in se ne zmeni dosti za besede, ki jih v svoji pijanosti spregovori. Dne 27. oktobra t. 1. se je vozil s kolesom po državni cesti iz Dola proti Črnučam v družbi več svojih tovarišev, ki so tudi vneti kolesarji. Če tudi je že bilo pozno ponoči, vendar ni Maček prižgal svoje svetiljke na kolesu. Zato ga je prijel na cesti orožniški straž-mojster Josip Prusnik, ki je Mačku povedal, da se ne sme ponoči voziti na kolesu brez prižgane svetiljke. Vendar Maček se ni dosti brigal za te besede in jo je hotel popihati naprej. To pa je orožnik zabranil in je vprašal Mačka za ime Ta pa ni hotel prav nič vedeti za svoje ime. Orožnik je nato vprašal nekega Mačkovega tovariša za Francetovo ime. Ta pa je povedal napačno ime. Ker se je orožniku zdelo imenovano ime sumljivo, je povabil Mačka s seboj v Katoliški dom, kjer je sedel občinski svetovalec čižman, ki je orožniku naznanil pravo ime žalostnega junaka. Ko je hotel orožnik Mačka na cesti aretirati, se je ta silno razjezil in je zabrusil orožniku v zobe surove besede »Tako neumnega žandarja še nisem dobil, da bi me kar na cesti aretiral!« mu je dejal. Zaradi teh lepih besed je stal Franc Maček včeraj pred sodiščem v Ljubljani, kjer mu je sodnik prisodil za njegovo surovo vedenje na-prani službo opravljajočemu orožniku pet dni zapora.
Življenje se mu je pristudilo. Predvčerajšnjem se je na podnožju graškega gradu vstre-lil 481etni krojaški pomočnik Ivan Verbošek. Samomorilca, ki se je smrtno nevarno ranil, so odpeljali v rešilnem vozu v mestno bolnišnico. kjer je kmalu nato umrl.
Navihan ženin. Franc Zadravic, krojač, doma iz Hrvaškega Je hotel vstanoviti v šent Petru pri Gradcu krojaško obrt. Ker pa ni imel
pride že ona! Kako počasi se pomika naprej; pa je še daleč od vasi?« <
»Ne bo dosti manj kakor četrt ure!«
»Da, da, tako približno — tu že prihaja ona, meni se dozdeva, da je kaka stara ženska. Povejte, mi ali bi se morda hoteli v vozu peljati?«
S tulečim vetrom se je pomešal nje odgovor in kmalu nato sem zazrl poleg sebe temno postavo. Le včasih se je prikradel kak žarek vozne svetilke k nam in je za trenotek razsvetlil notranjščino voza, potem pa je postala zopet tema. Čeravno nisem videl njenega obraza, temveč samo njeno postavo, se mi je precej vzbudila slutnja, da to ne more biti stara ženska, marveč mlada dama. In ta slutnja je bila potem še močnejša, ko sem zaslišal prijeten glas: »Ah gospod, kako sem Vam hvaležna, da ste me vzeli v voz, drugače ne vem. če bi prišla živa v Boschwyk.
»O vraga!« si mislim pri teh besedah, sedaj sem prepričan, da je mlada in poleg tega še olikana dama.«
Čeravno sem bil že na vrhuncu svojega prepričanja, vendar se je vzbudila misel, da Jo moram videti, — kakor neverni Tomaž, ki ni hotel verjeti, dokler ni videl. Radi tega vzamem vžigalice iz žepa, prižgem eno in pravim: »Gospodična, smem biti tako predrzen ter skleniti z Vami prijateljstvo?«
Pri tej svetlobi sta se pokazali dve vrsti belih zob in njen ponosen smeh mi je udaril na ušesa. Pri drugi žveplenki zazrem pod kapuco prav ljubek dekliški obraz, ki me je tako ljubeznivo gledal, da sem nevede vzkliknil:
»O. to smem imenovati srečo, da sem Vas
sam nobenega denarja, je izvabil od svoje neveste 300 K. Nevesta mu je rade volje izročila htanilnično knjižico, ker je bilo trdno prepričana vsled Zadravčevih obljub, da se bo Zadravic z njo oženil, kar pa nepoštenjakoviču ni niti v sanjah prišlo na misel. Zadravic je tudi pri raznih trgovcih naročil blago, pohištvo in perilo na obroke in je več svojih odjemalcev opeharil za predujem. Pretečeni petek pa je nenadoma izginil iz Šent Petra. Navihanec še adijo ni dal svoji nevesti, ki ga sedaj zaman pričakuje brez hranilnične knjižice.
Tatovi ukradli 30 sodov piva. Trgovcu Ivanu Zupancu iz Pristove na Štajerskem so neznani tatovi ukradli 30 polnih sodov piva. Vkljub pridnemu zasledovanju orožništva, se ni našlo v celem okraju niti enega ukradenega soda.
Otrok se ie utopil. Te dni je odšla posestnikova žena Jera Pelko iz Prelog na njivo, ki se je nahajala v obližju domače hiše. Svojega dveletnega otroka Elizabeto je izročila v varstvo drugemu svojemu otroku, devetletni Tereziji. Kakor je ta pazila na svojo sestrico, je vendar Lizika prišla do bližnje luže, v katero je padla in se utopila. Mati utopljenega otroka se bo morala zagovarjati zaradi tega pred sodiščem.
Ogenj na železniški postaji. Te dni je
prišel na postajo Gratvvein na Štajerskem voz, v katerem se je nahajal premog, ki je že gorel. Postajenačelnik Doubsky in župan Neko-vič sta obvestila takoj Gratvveinsko požarno hrambo o nezgodi in že čez kakih deset minut so prišli gasilci, ki so napeli vse moči, da bi pogasili ogenj, kar se jim je tudi slednjič posrečilo.
Ljubosumna brata. Med posestnikovima sinovoma, bratoma Alojzijem in Jožefom Seskom iz Kosnice je prišlo te dni do velikega prepira zaradi nekega dekleta. Alojzij Sesko je mod prepirom potegnil iz žepa nož in je sunil z njim svojega brata večkrat v glavo, tako da ie ta smrtnonevarno ranjen padel na tla. Surovi brat je pustil ležati ranjenega na cesti pred gostilno, kjer se je tepež vršil in je šel hladnokrvno domov. Težko ranjenega Seska so odpeljali v bolnišnico, brata njegovega pa so izročili sodišču.
Poskušen rop. Ko je hotela posestnica Ana Zorko iz Sv. Lovrenca pri Mariboru oni dan zapreti hišna vrata, je nenadoma skočil k nji razcapan potepuh in jo je udaril dvakrat s polenom po glavi. Nato je skušal udreti v hišo. Na klic napadene žene je prihitel na pomoč njen sosed Alojzij Habjančič. ki je roparja prepodil. Poslednji je moral biti dobro poučen o hišnih razmerah, ker je vedel, da ima Zorko vedno velike svote denarja doma. Potepuha orožništvo pridno zasleduje in upati je, da bo ropar v kratkem pod ključem.
Vojna na Balkanu in Finžgarjeva povest davnih dedov. Pravkar se odigrava na balkanskem polotoku velika zgodovinska drama. Jugoslovanstvo. ki je tu v starodavnem času ustvarilo velika kraljestva, ki so pa vsled medsebojnih razporov in nesrečnega verskega razkola podlegla v 14. in 15. stoletju silovitemu navalu divjega osmanskega plemena — se zopet dviga, je svoje sile združilo in je na tern. da turško gospodstvo docela stare ter pribori krščanstvu popolno zmago nad nekulturnim iz-lamom Tekom te historične borbe, za katero se Slovenci kot najsevernejša in najbolj ogrožena veja jugoslovanstva prav posebno zanimajo in od katere ste v marsičem njihova na-daljna usoda in razvoj odvisna, je izšlo monumentalno zgodovinsko delo našega F. S. Finžgarja »Pod svobodnim solncem«, ki nam v moj-sterskih barvah slika vzhajajočo moč slovan-kega rodu v času. ko se stari vek preliva v srednji, ko so Slovani pravkar prišli v Evropo in začeli zasedati balkanski polotok, kjer^ je vladal ponosni Bizanc. Kako zelo je tisti čas podoben sedanjemu! Kakor propada Turčija, tako je takrat bizantinsko cesarstvo propadalo. Na zunaj sijaj in blesk, ki nam ga Finžgar tako živo predočuje, na znotraj po gniloba, korupcija, razdor. In kakor zdaj Slovani zadajajo smrtni udarec osmanstvu, tako so ga priza-djali takrat pradedje onih, ki se zdaj doli za svobodo žrtvujejo, bizantinskemu cesarstvu. Kdo ne bi torej z največjim zanimanjem sledil dogodkom, ki jih riše v tem romanu Finžgar? Tembolj, ker je ta roman splošno priznano
našel gospodična!«
»Gospod vi ste zelo ljubeznjivi! ali v temi so vse mačke jednake — smem tudi jaz imeti čast, da se vam predstavim?«
»Prosim.«
»Gospodična Bergmans-ova, učiteljica v Feldstudu.«
»Zelo me veseli, in jaz sem ...«
Moja nasprotnica mi pa prekine govor z veselim glasom: »Vas že poznam, vi ste gospod von Maurick in boste danes predavali v Bosch-wyku.«
»No«, si mislim, »mene morajo spoznati še na navadni poti v vas.«
»Jaz sem bila ravno na potu k vašemu predavanju; mi prekine ona nadaljne misli, v katere sem se nevede kdaj zatopil.
»Kaj slišim od vas! Ne, gospodična, to bi bilo preveč časti zame, da bi prišli iz Feldstada, in ...« ;
»In da obiščem svojo sestro in svaka, katera me pričakujeta v vasi, potem bomo poslušali vaše predavanje in na koncu se odpeljemo v Hastendam, kjer je moj svak zdravnik.«
»Z vozom pol ure — moj svak pride tudi z vozom in po predavanju se odpeljemo na njegov dom — oh, kako se veselim na to vožnjo.«
Precej nato se ustavi voz in voznikov glas nam naznani, da smo prispeli v Boschwyk.
Zelo sva se začudila, ko sva čula voznikov glas, zakaj bila sva tako zapletena v govorico, da nisva niti opazila, kdaj sva zavila na vaško cesto. Po voznikovi opombi se ozrem nekoliko okoli sebe in pred svojimi očmi se pojavi hiša, iz katere je bilo Se čuti več moških glasov. Ne meneč se 'dosti za zijala na pragu, pomagam
najznamenitejše zgodovinsko delo, ki je Slovenci imamo. V Iztoku je vtelešeno slovanstvo, polno moči. samozavesti, zavedajoče se svojega poslanstva. Njegova ljubezen do bizantinske dvorkinje Irene preveva bojevite dogodke z ljubko nežnostjo. S krvavimi prizori se menjajo razkošne slike iz bogatega Bizanca. Vse pa izzveni v proroški slutnji velike bodočnosti slovanstva. »Svobodno solnce« naj zato postane pravi ljudski roman slovenskega naroda, naj našo mladino navda v narodnim ponosom naj okrepi vse naše ljudstvo v njegovi nacionalni zavesti! Zato sezite po nji! — Knjiga stane broširana 3 K. vezana 4 K. in se naroča v vseh knjigarnah v Ljubljani.
Ljubljana.
— Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob šestih zvečer redno sejo v mestni dvorani. Zupan dr. Tavčar otvori sejo in imenuje verifikatorjem občinska svetovalca dr. Pippen-bacherja in prof. Reisnerja. Župan omenja, da je izstopil iz občinskega sveta radi preselitve v Šiško občinski svetovalec Karol Černe. Kot njegovega nastopnika pozdravi župan Janeza Beliča. Opravičila sta svojo odsotnost obč. svetovalca dr. Ambrožič in Etbin Kristan. Župan nadalje konštatira, da so pri današnji seji izostali zastopniki Slovenske Ljudske Stranke, ki so opravičili svojo odsotnost s tem, da so dobili poročila o seji inv nje dnevnem redu šele v ponedeljek zjutraj. Župan omenja, da je ta izgovor precej jalov, ker se je odposlalo vsem ljubljanskim dnevnikom program seje, ki se je takoj ponatisnil in je bil izgovor zaradi tega seveda neutemeljen. Dalje naznani župan, da bo skrajšal zato dnevni red in bo izločil vse točke ra-zun dveh najnujnejših, ki sta 1. volitev enega člana in 2. dopis župana glede prispevka mestne občine za ranjence v vojni na Balkanu. Nato prestopi takoj k tema točkama dnevnega reda.
Za volitev novega člana predlaga skrutinij, obstoječ z občinskih svetovalcev Dimnika in Mallyja. Oddalo se ie 21 glasovnic, glasečih sc na ime Janeza Beliča. Nato preide župan k drugi točki dnevnega reda. Prečita se županovo pismo, ki v kratkih potezah označi potrebo pri^ spevkov za ranjence na Balkanu, v katero svrho naj da mestna občina ljubljanska postavek 3000 kron, ki jih naj razdeli župan v ta namen po svoji razsodnosti. K besedi o tem se priglasi občinski svetovalec Pammer, ki pravi, da se strinja s postavkom 3000 K za balkanske ranjence, vendar pa stavi predlog, naj se svota izroči Avstrijskemu Rdečemu križu in ne v razsoditev župana. Predlog se da na glasovanje in se ne sprejme. Ker se nihče ne priglasi več k besedi, zaključi župan sejo in izjavi, da se prihodnja seja občinskega sveta ljubljanskega vrši 19. listopada. t. 1.
— Kranjska notarska zbornica in notar Hafner. »Slov. Narod« poroča iz Gradca: Kranjska notarska zbornica je pozvala kot nadzorovalna oblast, ki je poklicana varovati čast notarskega stanu, notarja Mateja Hafnerja v Ljubljani, naj v obrambo svoje Castl nastopi s tožbo
proti vsem onim listom, ki so ga v zadnjem času napadli radi znane njegove afere. Proti temu ukrepu se je notar Hafner pritožil na višje dež. sodišče v Gradcu. V tej pritožbi je tudi pripomnil, da je proti listom »Slovenski Narod«, »Dan« in »Zarja« že nastopil pot tožbe. Graško nad-sodišče kot druga inštanca je Hafnerjevo pritožbo odbilo z utemeljitvijo, da je notarska zbornica zakonito zavezana varovati čast in ugled notarskega stanu ter bila sedaj tudi upravičena, da pozove notarja Hafnerja, naj stori vse primerne korake v obrambo svoje časti in svojega poštenja in ugleda kot notar.
— Umrl je v pondeljek v najlepši dobi v tukajšnji deželni bolnici po operaciji gospod Adolf Petrin, posestnik In tovarnar. Pokojnik1 je bil narodnjak z dušo in telesom. Nobeno narodno društvo, ki se Je obrnilo nanj_ za podporo, ni odšlo praznih rok. Ustanovil je tudi Sokola II., bil je svoječasno načelnik ljubljanskega Sokola in ustanovitelj in prvi starosta Sokolske župe Ljubljana I. Bodi mu zemlja lahka!	. '
Za balkanske ranjence je nabral g. Dolinšek v Godiču pri Kamniku 1 K 30 vin.
— Seja finančnega odseka za vsesokolskl zlet se vrši v sredo dne 13. novembra ob pol 9. uri zvečer. Gospode člane se vljudno vabi k
——■ II	I	  n	....	■	-..-J
dospodični z voza; sedela je v vozu, kakor bi bila prilepljena.
Pričakoval sem, da me bodo ljudje veselo pozdravili, ali to se ni zgodilo, marveč vsi so ostali tihi, kakor bi ne imeli jezikov.
Na pragu pa vprašam svojo sopotnico I »Gospodična, ali mi dovolite, da vas spremim v sobo?«
'»Zelo rada.«
»Pred vsem pa vas prav lepo prosim, da me spremite na predsedstvo.«
»Katero predsedstvo?«
»No. dobrodelnega društva.«
»Hm — tukaj ni nobenega.«
»Ne?«
»Še sledu ni o njem!«
»Ne razumem vas gospodična, saj...« Komaj prestopiva prag gostilniške sobe, že stopi k nama mož precej visoke postave in ne pretankega života. Njegova obleka ga je precej izdala za gostilničarja in on stopi k meni ter s smehljajočim glasom reče: »Zelo me veseli gospod, da vas smem sprejeti v svojo Inso, kar tukaj notri pojdete; pri tem pokaže na neka vrata. In soprogo ste tudi vzeli sabo, gospod, take časti pa nisem vreden.
Ona pa se smehljaje obrne proti gostilničarju: Ne Jansen! jaz sem samo popotnica, katero je gospod iz usmiljenja vzel k sebi na voz.* »Oospodična, to ni mogoče — oh skoraj bi že pozabil; pojdite si ogledat najprvo dvorano, v kateri boste predavali.
Ko prestopimo vsi trije prag, začne govoriti gostilničar: »Gospod, kaj pravite vi?. Jaz mislim da bo dobra!*
polnoštevilni udeležbi in se obenem opozarja na svoječasni odsekov sklep, da se dotičnika, ki brez vzroka izostane od treh sej, ne smatra več članom odseka.
— Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani. Kruta smrt je posegla zopet med naše vrste, ter nam ugrabila vzor-Sokola brata Adolfa Petrina, Pokojnik je bil ustanovitelj »Sokola 11.«, dolgoletni njegov marljiv tajnik in nenadomestljiv podstarosta. Svoječasno je bil tudi načelnik »Ljubljanskega Sokola«, ter ustanovitelj in prvi starosta »Sokolske župe Ljubljana I.« Dolžnost naša je, da se pogreba pokojnega brata polnoštevilno udeležimo, ter vabimo bratska društva, da v čim večjem številu izkažemo zadnjo čast temu vrlemu bratu Sokolu. Zbirališče v sredo ob 3. uri popoldne na Sv. Jakoba trgu.
Kako pišejo čifuti. Uvodniki v »N. Fr. Presse« ses matrajo splošno za merodajne in važne. Včerajšnja »Preša« je prinesla krvav uvodnik proti Srbiji. In kaj pravi: Srbiji očita češ, da se hoče ob času, ko bi se mogla osvoboditi vdinjati v rusko sužnjost. Preša piše: Bolgarija bo kmalu dosegla Carigrad — Grki so že v Solunu — Bolgari in Grki so se popolnoma osvobodili — Srbija pa se hoče za košček zemlje ob morju na veke prodati Rusiji. Tako piše čifut. Resnica je namreč, da Bolgariji in Grški nihče ne brani zasesti, kar je v načrtu balkanske zveze — dočim Srbiji to brani 'Avstrija — resnica je, da Bolgariji in Grški nihče ne brani, da bi se popolnoma osvobodili — dočim Srbiji to brani Avstrija, ki jo hoče na ta ati oni način spraviti v sivojo odvisnost. Naravno ie. da se Srbija temu brani tembolj, ker zaseda ono czemlje, ki ii spada po dogovoru balkanskih držav. Boj Srbije je boi za neodvisnost — a ko pride pri tem boju v odvisnost od Rusije, bodo temu krivi oni, ki ji ne puste, da bi bila neodvisna. — To je resnica, ki jo vidi cel svet, le čifutski člankar v »N. Fr. Pr.« je sposoben resnico po svoje zavijati.
Demonstracije v Ljubljani. Včeraj okoli poldne se je raznesla vest, da bodo v Ljubljani 'demonstracije in sicer zoper vojno proti Srbiji. Cel dan je pridno padal sneg in je do večera zapadel za ped visoko. Nas je na vsak način zanimalo, kako bo z demonstracijami. Bili smo celo tako dobro informirani, da smo zvedeli, 'da bodo demonstracije v mestni posvetovalnici pri zborovanju obč. sveta in na Glavnem trgu. Vedeli smo tudi, da so prišli celi oddelki orožnikov v Ljubljano in da je vse pripravljeno. Tutti detektivi so bili na delu. Ob šestih smo šli na Glavni trg — tam ni bilo nikogar — šli smo v mestno zbornico — na galeriji je bilo kup detektivov — toda nikakih demonstrantov. Odšli smo zopet ven — nikjer nikakih sumljivih Iju-‘dij ... Detektivi so žalostno hodili sem ter tja ■— žandarji so odhajali s svojih mest. Zgrabila nas je sveta Jeza. Zakaj nas gospod baron tako vleče? Ali zato, ker drugi njega vlečejo? Ta mora biti res mojster, kdor ga tako napačno informira. Kaj se hoče s tem doseči? Zopet kako srbofilsko propagando? Namen je prozoren. Te dni so se godile po vseh mestih manifestacije proti vojni z Balkanom. To je razumljivo, ker Se ljudje za vojno ne morejo navduševati. Tudi v Ljubljani zanjo nismo navdušeni. To ni treba Jele povedati — ker bi se pri nas to takoj drugače razlagalo. Falotarija pa je, ako s.e na višja mesta nosijo laži, in se hoče demonstracije naravnost izzvati. Vse vesti o demonstracijih so izšle iz onih krogov, ki si demonstracij žele, Zato 'da bi imeli kaj dela. Morebiti bo včerajšnji fiasko dovolj poučen, da se drugič taki poskusi opuste.
— Zadnji dve štev. t. j. 44. in 45. štev. Slov. Uustrovanega Tednika sta popolnoma pošli in Upravništvo prosi vse one tobakarne in knjigarne, ki niso prodale vseh izvodov teh številk, da jih nemudoma vpošljejo upravništvu v Ljubljano.
— Opozarjamo prav posebno na toteden-
sko številko »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Vseboval bo najnovejše slike z vojne in sicer mnogo slik. več kakor navadno. Slike so posnete po originalnih fotografijah. Ta številka »Slov. ilustrovanega tednika« bo priobčila tudi krasno alegorično sliko »Onatn onamo«, junaški gen kralja Nikite I., ki se je leta 1867 v duhu vidci zmagovalno osvobodilno vojsko in spesnil črnogorsko himno »Onam, onamo«. »Slov. Ilu-strovani Tednik priobči celo pesem in tudi napev (sekirice) za spremljevanje s klavirjem, kar še ni priobčil nobeden list.
— Kinematograf »Ideal«. Novi spored je dosegel popoln vspeh. Kolorirana legenda »Ma-
Tako imenovana dvorana, ni bila nič dru-zega, kakor navadna kmečka soba v kateri se je nahajalo precejšnje število miz in stolov. V ospredju je bil nekoliko zvišen prostor; na tem je stala navadna kmečka miza; ta naj bi mi služila mesto katedra. Iznad zasedenih stolov so se poleg tega vzdigovali še veliki oblaki dima.
»In tukaj naj jaz predavam,« zakličem s tresočim glasom. Medtem mi pride tudi gospodična na pomoč, ter reče: »In vi jih-pustite tukaj notri kaditi!«
»Prijatelj, v takih sobah mi je nemogoče predavati!«
»Ste li bolni na prsih?«
»K moji sreči, da sedaj še ne, ampak...«
Gospodična začne zopet {gostilničarja obde-lavati, radi kajenja in oprave, končno pa še deda: »Jansen, gospod se gotovo vrne, ako he...«
Ko gostilničar to sliši, vstane in se zadere na ves glas: »Cigare in pipe ven! On tega močnega kajenja ne more prenesti!«
Izgovoriti sem že hotel zabavljico, a gostilničarjeve besede so tako vplivale na me, da šem se nehote pomaknil nazaj v gostilniško sobo, v kateri se je nabralo že zopet precejšnje število novih poslušalcev.
»Mislim, da boste sedaj zadovoljni z menoj,« reče gostilničar, ki je ravnokar prispel Iz dvorane, potem odpre vrata svojega stanovanja in reče .vljudna; »Prosim, stopite tu Hoter.«
li palček« z Mirkom v glavni vlogi, si je prisvo- ( jila srca popoldanskih obiskovalcev. Velezani-miv je »Pathejournal« kakor tudi znanstvena slika »Ščinkavec«. Napetost vzbujajoča pa je senzacionelna velikanska detektivska učinkovitost »Železna roka proti beli rokavici«. II. del.
— Koncem se še predvaja komična učinkovitost »Moric v zadregi«, ki povzroča veliko veselosti, — v petek specialni večer s velezanimivo dramo »Beethoven«.
Trst.
Shod zidarjev na Kolonkovcu. Preteklo nedeljo so zborovali na Kolonkovcu slovenski zidarji. V tistem kraju torej, kjer »Nar. del. organizacija« pred meseci ni mogla obdržati shoda vsled tega. ker so socialni demokratje organizirali tolpo napadalcev, ki se je na nesramen način polastila po »Nar. del. organizaciji« sklicanega škoda. Preteklo nedeljo so dobili socialni demokratje pošten odgovor. Udeležba je bila velika. Shodu je predsedoval predsednik zidarske skupine »Nar. del. organizacije« ki je sklicala shod, g. Pregare. Nato sta poročala o razmerah zidarjev, o razvoju zidarskih bojev, posredovalnici dela. pomenu organizacije itd. g. dr. Josip Mandič, in strokovni tajnik g. Brandner. Oba govornika sta zlasti razkrinkavala postopanje socialnih demokratov, ki sicer kriče o solidarnosti, a so bili vedno proti njej na škodo ubogega delavstva in v svojo strankarsko korist, ki jo imajo vedno pred očmi, in če s tem tudi spravljajo ubogo delavstvo v še večjo bedo in revščino. Govorila sta tudi deželna poslanca gg. Miklavec in B i e k a r, ki sta poudarjala potrebo organizacije na narodni podlagi in da je dolžnost slovenskega delavstva, da se oklene »Narodne delavske organizacije«, kajti samo »Nar. del. organizacija« brani in zastopa interese slovenskega delavstva. G. Pregare je nato zaključil shod z željo, da bi se slovenski zidarji čitnpreje zavedli svojih dolžnosti ter se pridruži.i »Nar. del. organizaciji«. Shod se je izvršil zelo sijajno. Delavstvo je vsem govornikom burno pritrjevalo. Socialni demokratje so dobili s tem shodom pošten odgovor na njih hujskarije in liudobije. ki so jih že od nekdaj povzročali slovenskemu delavstvu. Socialnih demokratov je bilo na shodu samo en par, dasiravno so se tudi na ta shod pripravljali na tajnih sestankih. Pa so se ustrašili priti, ker bi se jim, ko bi prišli tudi to pot z istim namenom. ne godilo predobro. Ostali so doma in prav so imeli. Kakor se splošno opaža, gredo socialni demokratje navzdol na vsej črti in to radi tega, ker postopajo dan za dnem bolj nepošteno.
Mladina koraka naprej. Na shodu, ki se je vršil v nedeljo, smo opazili, da pridobiva na-rodno-socialna ideja vedno več tal med tržaško slovensko mladino. Delo je sicer težavno, toda vseeno korakamo še precej hitro naprej. Na vsakem sestanku vidimo prihajati nove bojevnike. ki jih hočejo poučiti o Narodno-social-ni mladinski organizaciji. V nedeljo se je vršil shod, na katerem se je poročalo o pomenu Narodno-socialne mladinske organizacije. S poročilom so se strinjali vsi. Mladina Je bila navdušena. Pristopilo je 30 novih članov. Vsi, ki so bili na shodu navzoči, so obljubili, da hočejo agitirati in pridobivati novih članov. Grajati pa moramo na tem mestu vse tiste, ki se ne zanimajo za nič druzega, kakor za plese in druge zabave. Na tisoče je takih mladeničev. Vse te 1)0 morala bodoča organizacija spraviti v pravi tir. Omeniti moramo tudi. da se je sklenilo nabirati prispevke za knjižnico in čitalnico. ki se takoj ustanovi, kadar bo zadosti denarnih sredstev. Kdor želi kaj darovati v ta blag namen, bodisi knjige ali denarja naj blagovoli poslati na naslov: »Narodno-socialna mladinska organizacija« s sedežem v Trstu (kon-sumno društvo »Jadran«).
Gorica.
Slovenci pozor! Dne 29. novembra 1912 ob 10 in pol uri se pri c. kr. okrajni sodniji v Gorici v sobi št. 7. vrši dražba liiše, v koji se nahaja občeznana Borgežova gostilna. Hiša stoji na zelo lepem prostoru in prometnem kraju v Gorici, v ulici Sv. Antona, je dvonadstropna, ima veliko dvorišče, skladišča in obsežne kleti, ter se v tej hiši nahaja trgovina z mešanim blagom vže blizo 100 let. V ohranitev slovenske posesti v ogroženem kraju, želeti bi bilo, da se Slovenci v čimvečjem številu vdeleže te dražbe. Vsa potrebna pojasnila daje radovoljno Rastlinska destilacija »Jelen« v Logatcu.
Shod v Dutovljah. Ker je Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici v likvidaciji, je kraška županska zveza sklicala dne 10. t. m. shod v Dutovlje. Prizadeti so bili na shodu v lepem številu, odnosno po svojih zaupnikih zastopani. Tomajski župan g. Josip Vran, je pojasnivši na prav sijajni položaj v naslovu navedenega zavoda, apejiral na vlado in dež. zbor potom deželnih in državnih poslancev za nujno pomoč, na podlagi česar se zadrugi posreči izogniti se pretečega poloma. Toisto sta povdarjala gg. dr. Podgornik iz Gorice in župan Furlani iz Prva-čine, s čimer so soglašali seveda tudi vsi zborovalci. Kakor se je poizvedelo, ne prihajajo z Dunaja veseli glasovi glede zaprošenega brez-ali nizkoobrestnega posjila v znesku pol milijona kron, toda to nas ne sme preplašiti, da bi na započeti akciji odnehali. Naši poslanci so dolžni zastaviti vse svoje moči, da izposlujejo potrebno polmilijonsko posojilo. Ako j|e vlada dala italijanski gorički ljudski banki eden in pol milijona kron, ne sme slovenski banki, ki jo je spravil v likvidacijo polom mizarske zadrude v Solkanu, odreči primerno malega zneska. Izmed tisoč članov je pesto kmetov posestnikov. Neglede na druge člane, bi konkurz imel tudi za deželo naravnost katastrofalnih posledic, kajti ta posestva bi bila s tem uničena. Zato se poslancem, ki imajo v rokah usodo naših kmetov-trpinov najtopleje priporoča, da dobe v ministerstvu za notranje stvari že omenjeni znesek, da se tako teši slovenske družine.
Pismo Albancev
na naslov grofa Berclitoida, avstrijskega zunanjega ministra.
Elbasan, 7. nov. 1912.
Preljubi naš grof! Alah s Tabo in s Tvojim duhom! Zvedeli smo, da si danes naš edini prijatelj v Evropi in pišemo Ti to pismo, pokorni služabniki Alahovi in najvernejši pristaši Mohamedovi. Ves svet nas je zapustil, edini Ti, o slavni grofe, si naš zaščitnik in naša nada.
Saj je res. da hočemo biti sami svoji gospodje fn da hočemo imeti svojega vladarja. Celo Turkov ne maramo, čeprav smo večinoma mohamedanske vere in čeprav smo še divjiši kot Turki. Ne znamo ne brati, ne pisati, nobene knjige nimamo, ne poznamo ne časopisa, ne sledu umetnosti. Zato pa uživamo slavo, da smo najkrvoločtiejši roparji in morilci, ter da ga ni v Evropi ljudstva, ki bi bilo bestijalnejše od Albancev in Arnavtov.
Ponosni smo na to slavo. Neznana nam je častna beseda in kaj je zvestoba. Celo Turke smo izdajali, kadar smo le mogli in Evropejce, ki so zašli v naše kraje kot trgovci in nositelji kulture, smo vselej pomorili. Tako smo se vedno trudili za svojo popolno neodvisnost ter nismo hoteli nikoli ničesar slišati o kakem r»-du, o kaki omiki in izobrazbi. Kraje, v katerih stanujemo, smo ukradli Srbom in Grkom, porušili smo vse. kar bi količkaj še spominjalo na nekdanjo kulturo ter smo z naj večjim navdušenjem storili vse, da je danes vsa Albanija prekrasen in velik razbojniški tabor, podoben naj-gršemu svinjaku. Kakor roparji živimo in kakor zveri se koljemo' med sabo. mi ponosni Albanci, Tvoji sluge, o grofe! Zato pa smo srečni, ko slišimo, kako sijajno si svetu dokazal, da nimajo Srbi prav nobene pravice do nas in da smo mi vredni In sposobni imeti lastno kraljestvo. Mi Albanci sicer nimamo med sabo nikogar, komur bi mi hoteli paiirati. Vsakogar, ki hoče imeti kaj več moči med nami, čim preje umorimo. Toda ti, o grofe, imaš gotovo v reservi dovolj lačnili plemičev, morda celo par dozdaj neznanih prinčkov, ki bi bili izborni za albanskega kralja. Izberi enega in nam ga pošlji! Predvsem mora biti dotičnik milijonar, pa imeti mora strice in tete, ki so tudi milijonarji, ker tukaj bodo kmalu brez sledu izginile tri milijarde. Ničesar nimamo, zato nam bo moral naš bodoči vladar predvsem napolniti žepe z denarjem. Ker pa so naši ženi raztrgani, bodo vedno iznova raztrgani.	Drugič mora
naš bodoči vladar biti Nemec, ki bo dovolj strastno sovražil vse. kar je na Balkanu slovanskega. Mora biti tudi velik diplomat, ki bo znal —-^tersko spletkariti in na vse strani hujskati. Brez bojev, brez masakrov mi Albanci nismo srečni. Naš vladar bo moral torej zlasti to skrbeti, da bomo imeli neprestano krvave boi? s Črnogorci, s Srbi, z Bolgari in pa z Grki. Pa še to je potrebno za našega bodočega vladarja, da ne sme znati prav nobe-neera slovanskega in prav nobenega _ balkanskega jezika. Saj veš, da so tisti diplomati najboljši, ki ničesar okoli sebe ne vidijo in ne slišijo ter ki nikogar okoli sebe ne razumejo. Če nam pošlješ takega vladarja. Ti bomo po svojo hvaležni in sam Alah te poplača.
Ako pogledaš na zemljevidu našo Albanijo, vidiš na nji zapisana razna, imena mest, trgov in vasi. A vsa ta mesta so v resnici le naši razbojniški tabori. Ti tabori pa imajo taka-la imena:	Koritnik. Gjališče. Spas. Gomisiče,
Klješe, Mitroviča. Seda. Gorica, Radomir Bre-ža, Radovička. Ljaskovica. Smolika, Solac, Tirana. Suhodol. Brinja, Pogradec, Mušku-polje, Korica, Hrupišča, Smičnik, Kamena planina. Suhagora itd. To so prava albanska imena in niso niti v najbolj oddaljenem sorodstvu s slovanskimi jeziki. Kdor bi se drznil trditi, da so ta imena vsaj oddaleč podobna skrbskim, temu reci, da je največji osel pod Alahovim solncem. Vsak nemški jezikoslovec Ti bo izlahka dokazal, da so navedene besede absolutno le albanska. S tem pa najlepše dokažeš, da naša zemlja nikoli ni bila slovanska, nego da je še od Muhamedovih časov le albanska.
Končno se ti moramo zahvaliti tudi še za vse tiste miljone avstrijskega denarja, ki so ga Tvoji predniki zunanji ministri in ki si ga pošiljal Ti v našo Albanijo za avstrijske nemške in laške šole. Mi se sicer za šolske oslarije ne brigamo in svojih otrok ne pošiljamo v nobene šole, ampak Tvoji miljoni nas vesele, ker vidimo, da imaš nas prav posebno rad. Zvedeli smo. da n. pr. beraški Slovenci sami plačujejo svoje učitelje in si sami zidajo šole. Tudi Hrvatje, k niso baš bogati, morajo tudi večino svojih šol sami vzdrževati. Slovaki sploh nimajo šol, če pa si katero sami pristradajo, potem jim jo Tvoji Madjari ali zapro ali pa iz-premene v madjarsko učilnico. Tudi Čehi zbirajo svoj denar za svoje šole, ker Tvoja vlada nima zanje dovolj denarja, a Malorusi baje vedno kriče, da nimajo šoj. Vse to vemo, zato pa smo ponosni, da sije milost Tvojega srca s prav izmejno toploto baš na Albance. Zdaj te le še prosimo, da nam pošlješ kmalu vsaj regiment upokojenih nemških žandarjev za ljudske učitelje in vsaj regiment nemških jezuitov! Potem bo naša sreča, na vrhuncu.
Zvedeli smo, da so Hrvatje nezadovoljni s svojim Čuvajem. Pošlji k nam deset Čuvajev, o grofe! Ml T bomo zanj hvaležni, — Alah Te 1 POPlača.
Klanjamo se Ti do črne zemljice ter sa priporočamo Tvoji milosti, kličoči Alahov blagoslov na Te
Tvoji
Albanci in Bašibozukl.
Vojna.
Ker je bila radi snežnega zameta včeraj ponoči telefonska zveza z Dunajem zopet pretrgana, prinašamo par poročil večernih Ustov.
TURKI PORAŽENI PRI SERRESU.
Sofija, 12. novembra. (Oficielno.) Turki so se na zapadu utrdili na gričih Aratovega sela z močnimi infanterijskimi oddelki. Začela se je bitka, ki je trajala tri ure. Turki so bežali proti Solunu. Medtem so tudi Grki iz Soluna z nekaterimi oddelki pritisnili z juga in je gena-ral Todorov v navzočnosti princev Borisa in Cirila Turke popolnoma potolkel.
PRED CARIGRADOM.
Carigrad, 12. novembra. Ker je železniška proga proti Carigradu zastavljena z vozovi in pohištvom iz 31,5 okoliških vasi in je nemogoč vsak železniški promet, pošilja vojaška uprava vojski pri Čataldži vojaštvo in topove z lad-ami po Črnem morju.
Carigrad, 12. novembra. »Alemdar« izve baje iz zanesljivega vira, da je bil imenovan maršal Tatar Ozman paša za naslednika vrhovnega turškega poveljnika Abdulah paše.
Carigrad, 12. novembra. V vladnih krogih se zatrjuje, da je dospel v Carigrad neki bolgarski državnik, da začne v Imenu Balkanske zveze z direktnimi mirovnimi pogajanji s porto.
BITKA KRI ČATALDŽI.
Sofija, 12. novembra. Doslej še uradoma nepotrjeno poročilo pravi, da se je na celi črti utrdb pri Čataldži vnela velika bitka. Bolgari oprijemajo trdnjave od treh strani; na severni strani so dospeli že tik trdnjav In popolnoma pobili turško desno krilo. V središču so zasedli mesto Čataldžo. Tu je bil turški odpor hujši, ker so tod razpostavljeni novi vojaški oddelki, ki so šele dospeli iz Male Azije. Na jugu so Bolgari zasedli Čekmedže ob Marmarskem morju.
ANGLEŽI O SITUACIJI.
London, 12. novembra. »Westminster Ga-zette« piše: Ne maramo zmanjšati pomena av-stro-ogrskega vprašanja, toda ideja, da bi Avstro-Ogrska zaradi tega imela konflikt z Rusijo, ki bi potegnil za seboj tudi druge člane trozveze, se nam zdi smešen. Avstro-Ogrska jc nastopala do sedaj korektno in potrpežljivo; toda albansko vprašanje je tako važno za Av-stro-Ogrsko in Italijo, da ne moremo pričakovati, da bi smatrali ti dve državi srbsko stališče za definitivno. Velike važnosti je za vso Evropo, da ne bo ostala Albanija po končam vojni na mestu Makedonije x orijcntalske enačbe.
HUD UDAREC ZA ANGLEŠKO VLADO.
HOME-RULE PADEL!
London, 12. novembra. Pri razpravi o postavi za irsko avtonomijo je bila vlada z 22 glasovi večine poražena, ker se je namreč nek predlog opozicije glede finančne strani home-rula sprejel z 228 proti 206 glasovom. Tako ie tudi tretji angleški liberalni kabinet, padel ob zahtevi za samoupravo Irske, kakor Gladstone leta 1886., druga vlada pa 1. 1894. Vsled tega se je tudi mednarodni položaj poslabšal, ker konservativci slede drugačnim načelom tudi v zunanji politiki.
London, 12. novembra. Tu se domneva, da kabinet kljub svojemu porazu zaradi resnosti ztinanienoJUičnega položaja ne bo odstopil.
Izkaz daril za »Rdeči križ balkanskih držav".
11. novembra: Anica Milavec, poštarica Knežak K 3, Fani Logar, Metlika K 10, Franjo Lovšin, Vinica K 22.05. Franja Žlajpah, Vel. Loka K 12.20. Ivan Pregelj, Podkraj K 11. Člani »Sokola« v Domžalah K 20, Hafner Mijo. Kostanjevica, nabral K 15. Hani Dile, Celje, nabrala K 108, Tone Kostevc, Brežice K 102, Gustav Omahen, c. kr. notar v Mokronogu K 288.64, Alojzij Lakota, Bled K 6.50, Lea Novak, Mozirje nabrala K 106.08, Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani K 10, Josip Omerza, lastnik agenture, Ljubljana nabral K 152.20, Kandare, Grubarjevo nabrežje 13 K 13, gostilna Cuzak, Ljubljana K 7, bratje Mencinger, trgovci, Ljubljana K 60, Angela Polscher, Ljubljana K 1, Emilija Polscher, Ljubljana K 1, M. Wid-mayer. Ljubljana K 2, dr. Josip Georg, odvetnik, Šmarje pri Jelšah K 108.30. Skupaj K 24.243. 83.
RAZNO.
Pijača v svetovni trgovini. Vsega vpošte-vanja vredne so vsote, ki se plačajo v mednarodni trgovini za alkohol vsebujočo pijačo vsake vrste. Večina držav ne more kriti svoje potrebe na vinu, na pivu in špirituozah. Vsled tega jih je treba upoštevati kot dežele^ v katere se uvaža. Med redke eksportne dežele, za vino spadajo Francija, Portugalska in Italija. Izvoz francoskih vin reprezentira v 1. 1911 vrednost 153.11 miljonov mark. Portugalska je cksportirala leta 1910 portmadejra vina itd. vi vrednosti 42.54 miljonov mark. Najizdatnejšl izvoz Italije znaša 1. 1911 skupaj 109.36 milijonov mark. Znatno je razven v teh treh državah uvaževati še izvoz vina na Grškem. Glasom najnovejše statistike }e dosegel leta 1910 skupni izvoz vin iz te dežele vrednost 14.78 miljonov mark. Med dežele, ki uvažujejo veliko več yina nego izvažajo, spada Nemčija. Od januvar-
B
—	.ifr>35	z	=r
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasile novosti jesenskih oblek in površnikov cto«| IsBfldlijt« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	Hajniž|e	cene.
ja do decembra 1911 se je uvozilo v nemško carinsko ozemlje 1,416.784 dvostotov najrazličnejših vin. Njih vrednost je bila 70.36 milijonov mark. Izvoz istega leta znaša le 225.931 'dvostotov v vrednosti 24.31 miljonov mark. Od uvoza odpade 1,20.499 dvostotov na vino in drozgo v sodih ali vozovih s kotli. Že samo to Je bilo vredno 59.87 miljonov mark. Francija je dala 359.990 dvostotov, iz Španske se je impor-tiralo 437.882 dvostotov. Uvoz penečih vin v Nemčijo I. 1911 se ic določil z 1,047.252 celimi steklenicami; vrednost se je določila s 5.75 mi-ljoni mark. Glede množine je bil izvoz večji. Nemčija je namreč spravila pretečeno leto 1,318 274 celih steklenic penečega vina v svetovni promet. Nemški liferanti pa so dobili za to le 3.45 miljonov mark. Posebne vrednosti je import opojnih pijač v naselbine evropskih držav. Skozi 1. 1910 se je importiralo v nemško vzhodno Afriko opojnih pijač v skupni vrednosti 1.11 miljonov mark. Odgovarjajoča številka prejšnjega leta je bila 0.93 miljonov mark. Tudi v nemško južno Afriko se importira vedno več alkoholnih pijač. Vina, piva, špirituoz itd. se je uvozilo tja leta 1909 v vrednosti 2.55 miljonov mark, I. 1910 že za 2.61 miljonov mark. Od skupnega uvoza v Kameurn v 1. 1910 v znesku 25.48 miljonov mark, odpade na opojne pijače 1.13 miljonov mark. Glede mnogih držav so na razpolago samo številke o skupni trgovini z opojnimi pijačami, ne da bi se špecijelno navajalo vino. pivo itd. Po tem se je uvozilo 1. 1910 v ameriške Zedinjene države opojnih pijač za 89.97 miljonov mark. V istem času so ekspor-tirale istega izdelka za 14.28 miljonov mark. Uvoz vina, piva in špirituoz v Argentinijo 1. 1910 reprezentira vrednost 43.50 miljonov mark. Večje množine opojnih pijač se je spravilo iz inozemstva tudi na trg skandinavskih 'dežel, četudi je tamkaj izdelovanje punša razširjeno še izredno. Švedka označuje v 1. 1910 vrednost importa z 9.84 milijoni mark, dočim je uvozila Norveška isto leto za 9.44 miljonov mark in Danska za 6.38 miljonov mark opojnih pijač. Celo v oddaljeno Islandijo je eksportiralo I. 1910 inozemstvo za četrt miljona mark opojnih pijač. — Gotovo bi bile zanimive v tem oziru tudi številke glede Avstrije.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
I asf In lisk »Učiteljice tiskarne«.
Mali oglasi.
Sprejme se delo, vezenje na stroj, kakor »a jour vezenje, monogrami na rjuhe, blazine fn drugo perilo po jako nizkih cenah. — Več se poizve: Prečna ulica št. 4.1. nadstr., levo.
Išče se šiviljo za na dom za staro perilo pošivafi. Kje, pove Prva anončna pisarna.
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
v Ljubljani 249
St. Petra cesta št. 32,1. nad.
(poleg kavarne rAvstrija*)
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
Gramofonske plošče
i	W	O
> § E S
u u,<
.MN
n> ro
lO W C m w 53 O. S
35* '
O (D o ■
oi I
Teodor Kunc
Prešernova ulica 5 I. nadstropje.
angleška francoska dela se priporoča.
Najflnpjši
ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej pa nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNBR Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION".
Fr. P. Zajec, Ljubljana Stari trg 9
I Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
I
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	točno in najceneje. :
Prva tržaška tovarna
žitnih d rož
(kvasa)
ki je urejena po najmodernejšem sistemu, naznanja svojim cenj. odjemalcem in vsem drugim pekovskim mojstrom in trgovcem, da je bila te dni častno odlikovana z zlatim ikolajnatni in križci v Rimu in Parizu in sicer za najboljše blago s ču-
cfovito močjo, in za svojo izborno trajnost.
V interesu je tore! samih pekovskih mojstrov in trgovcev, da se naročajo izključno le pri omenjeni tovarni, ker dobe najboljše blago po zmerni ceni in ker obenem podpirajo narodno in slovensko obrt.
Priporočajoč se za obilna naročila beležim se z odličnim spoštovanjem lastnik tovarne	.	,	„
I. I. SUBAN
Trst —"t7"rd.ela,.
Naznanilo.
Podpisani Anton Kovačič, tovarnar peči in štedilnikov, Vič pri Ljubljani, se zahvaljuje za dosedaj izkazano zaupanje v gostilni pri Bergantu, Sv. Jakoba trg štev. 5 in naznanja, da
se ie preselil v gostilno „KREUTZER“
nn Murije Terezije cesti štev. 8 ter se priporoča cenjenemu občinstvu. — Z odličnim spoštovanjem
Anton Kovačič.
r
201 do 30
0
o
znižane cene radi preogromne ziloge oblek, nglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmo lernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
„Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
ja zaloga ur, zlate in srebrnine
H. STJTTNER
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna potokettrana tovarna nr v Švici.
Tovarniška znamka
„iko“
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Brez vsacega posebnega naznanila.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam pretresujočo vest. da se je včeraj ob 2. uri popoldne moj iskreno ljubljeni, edini brat, gospod
Adolf Petrin
tbvarnar
v 34. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preselil v večnost.
Truplo nepozabnega rajnika se bode danes dne 13. novembra ob pol 4. popoldne Hrenova uiica štev. 8 slovesno blagoslovilo ter položilo na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Jakoba.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 12. novembra 1912.
Filipina Petrin, sestra.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se do bivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Pariz 19051.
tMloilSOS.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam XLajT7-©63© ssalogro aeretemfl-i.
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
——— Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. ——— s:	Cene	hrez	konkurence.	«
ra. i o l i č
Št. 36984.
Razpis
ustanove za ljubljanske mestne reveže.
Mestni magistrat ljubljanski ima za tekoče leto podeliti „Cesarja Franca Jožefa jubilejske ustanove za reveže", in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K.
Do teh ustanov imajo pravico oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada.	.
Prošnje za podelitev iedne teh ustanov je oddajati na vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 30. novembra 1.1.	.	.
Prosilci imajo v prošnji natančno navesti, o čem da žive, ali ima'o kak reden dohodek in kakšne so rodbinske razmere (število nepreskrbljenih otrok, zdravstveno stanje.)
g-istra-t I31JL
dne 9. novembra 1912.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar L n