Na delo za cesto iz Kamnika v Luče! Ali se bo gradila cesta iz Kamnika preko Volovi jelka v Luče? Zaradi silnega odpora gotovih dolin- skih krogov sc v zadnjem času zastale priprave gradnjo ceste iz Kamnika, odnosno iz Črne mimo Raka in Sv. An- tona po dolini Lučnice v Luče. Zaveda- mo se, da bo mogla akcija za gradnjo ceste uspeti ile tedaj, če bodo zmagali natd ozkosrčmmi in samopašnimi po- misleki strategični in tujskoprometni oziri. Strategični, ker bi bila ta cesta v iem predelu najbližja vez zgornjega Posavja, odnosno ljubljanske kotline s severno državno mejo, tujskoprometni, ker bii cesta preko Volovi jelka pribli- žala naš biser Logarsko dOffino prestol- nici Slovenije in sploh 'bivši Kranjski Vrth Volovljeka (Rak) leži le malo nižje kot Velika planina; razdalja po ádeaí- nem položnem terenu traja komaj uro hoda. Na tem terenu bi se dala zgraditi idealna avtomobilska cesta na Veliko planino in s tem bi bila dana prilika, da se tu razvije zimskosportno življenje po vzorcu zimskosportniti avstrijskih m švicarskih krajev. no razdelitev države v trdni veri, da so s tem veKkim dejanjem padli mejniki napram Kranjski in da je ni več sile, ki bi mogla ovirati zbližanje s Kamnikom ter s centrom Slovenije in da se gor- skima občinama bližajo lepši časi, doba, ko bo konec životarjenja in ko bo po- stavljen mejnik izkoriščanju naših kra- jev. Naše ljudstvo se dobro zaveda, da je bilo edino le v okviru bivših oblasti mogoče zadrževati procvit našili pla- ninskih krajev v mejah, kakor jim je usojeno po njih naravnih krasotah. Apeliramo na sosede Kam niča ne. na tamošnjega sedanjega in bivšega župa- na, da nam po m are ta in pono vno oži- vita akcijo za gradnjo přepotřebné ce- ste. Padle so meje, padli so oziri, zato na delo! Apel pa naj velja tudi srcu Slovenije in njenemu županu ter tujskoprometne- mu društvu. Zavzemajo se naj za kraje, ki se s svojo krasoto pač lahko kosa- jo z najlepšimi v naši državi. Ne le to! Primerjamo jih lahko z najlepšimi v Šviči. Znana je izjava pokojnega ve- likega alpinista — Nemca dr. Frisch- Luče Znana stvar je, da m r naših кгайг «epšetga in sigurnejšega — to poudarja- mo — -terena za smuko kot na Veliki planini. Zimskotsportni savez ne bi pri- šel v enak položaj kot lam, ko je mo- rul odpovedti mednarodne snvuške pri- redit ve, ako bi koncentriraj svoje delo- vanje -na planoto Velike planine. To je dokazala letošnja skrajno mila zima in bodo izpričali smučarji, ki so letos tako obilo posečali Veliko planino. Delo za to cesto se nikakor ne sme opustiti v očigled načrta, da se zgradi na tej pla- noti žična vzpenifiča. Trdno verujemo, da bo istega naziranja g. vseučil. pro- fesor Jesenko, predsednik zimskosport- iiega saveza. Ker se je pred 'leti na se- stanku v Kamniku tako toplo zavzel za našo stvar, ne dvomimo, da bo tudi v bodoče stal nam ob strani in da se bo z vsemi silami zavzel za uresničenje naših želi. Ni dvoma, da se bo v pri- meru zgraditve ceste razvila krasno ležeča vasica Luče v prvovrstno pla- ninsko letovišče. Nje lega — obdana od sam'Mi smrekovih gozdov — ob potoku Lučtnicd, katerega voda je zelo bogata na žveplu, jo usposablja ravno z ozi- rom na možnost kopanja v naravni g от ki vodi, da bi lahko konkurirali z vsemi našimi gorskimi letovišči. Tem- peratura Lučnice je v poletnih mesecih vedno preko 20 st., doseže pa tudi gor- koto 26 st.. Seveda bi morali merodaj- ni činitel ji priskočiti revni občimi na po- moč, da zgradi moderno kopališče, kar bi se dalo napraviti z nevelikimi stro- ški. Vsekakor pa bi se moralo v prvi vrsti premestiti iz sredine vasi pokopa- lišče. Tudi to se bi pri dobri volji vo- dilnih krajevnih činiteljev lahko napra- vilo. Treba je le malo uvidevnosti in umevania ter upoštevanja splošnega blagra. ne pa komodnosti posameznika. Sicer pa upamo, da bo to zadevo ure- dila politična oblast, ki bo vsekakor upoštevala splošen interes, ne pa voljo posameznika. V našem planinskem kotu je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo novo uprav- astffa, da je le ena gorska dolina v Ev- ropi — tam v dalnjih Pirenejih — ki se lahko kosa po svoji lepoti z našo Lo- garsko dolino in Robanovim kotom. Tujski promet je bil v naših krajin — upoštevajoč razdaljo od železnice — naravnost velikanski. Logarsko dolino je obiskalo par tisoč tujcev, med njimi mnogo inozemcev, posebno Avstrijcev. Naši bratje Srbi in Hrvati se ne mo- rejo načuditi lepoti naših krajev, po- sebno ne krasoti Logarske doline in ro- mantiki Robanovega kota. Luče je pa- siralo več sto avtomobilov, seveda vsi od štajerske strani. Število bi se sig.tr- iio potrošilo, če bi bila zgrajena v uvo- du omenjena cesta. Kljub velikemu ovinku in neprijetnemu dostopu pa ;e bil velik odstotek posetnikov iz bivše ljubljanske oblasti, znak, da so naši kraji izredno lepi in da bi bil dotok tu, iz gornjega Posavja večji, ako bi bila zveza krajša. Tudi letoviščarjev — v prvi _vrsti Hrvatov — smo imeli mno- go. Število teh narašča vsako leto. Manjka še s'ioer marsikatera udobnost, toda kljub temu je napredek viden. Za- to Lučani na delo! Na vas je. da vam zašije jo boljši časi. Dolžnost odločilnih činiteljev pa je, přiskoč.ťi občini na po- močo z nasveti in tndi gmotno. Zgradite nam cesto, omogočite nam gradnjo elektranne, odnosno zvezo z velenjsko elektrarno, vodovoda in moderno ure- jenega kopališča ob Ločnici! Apneni dušik in zatiranje plevela pri jarinah Pomladi, ко jarine tio je oves in ječmen, dobro odženejo, že se pokaže med njimi nadležen .plevel. Ponekod prevladuje pred- vsem njivska gorčica (sinapis arvensis), dirtiigiio pa njivska redlkev (raphamus rap- 5i ani s t rum), potem zimska ogrščiea (Bras- sica napu s oleifera) jn končno tudi zimska repica (brassica rapa oleifera). So to ra- stline križnice, kj so si med seboj zelo enake. Njivska -gorčica cveti rumeno тп re fr- redno nadležen plevelj. Mnogo tega pleve- la nahajamo med raznim žitom, poleti pa tud] med prosom in ajdo. Njivska repica ie nekoliko podobna redlkvi, ne dela pa de- belih korenin. Cveti so belkasti ali pa umazano rumenkasti ter prepreženi z mo- dro-viioličastimi žilicami. Ta enoletni ple- vel cvete od avgusta do oktobra ter je tudi zelo nadležen. Pri nas imamo pomla- di še zimsko ogrščico, ki cvete tud'i ru- meno in jina sivkasto-zelene, nekoliko mo- drikaste gladke, ne krpaste liste. Pa tudi záinska repica cvete rumeno, ie pa v cvetju podobna navadni .repi, samo da ne napravlia korenine. Tudi ta plevel nahajamo med žitom, ajdo in drugimi kul- turnimi rastlinami; listi so pa boli želeti kakor trava in dlakavi. Težiko bo ločiti navedene plevele med seboj, njih zatiranje pa ie enako. Star pregovor pravi, da jesta kmet in plevel iz ene sklede. Zaradi tega se hoče- mo pomeniti o načinih, kako uspešno zati- ramo plevel na jarinah. Važen pripomoček za zatiramje plevela so razni čistilniki ali tnijcrjii. Dandanes imamo tudi v naših krajih že precejšnje število trijeriev, žal pa jih jc še vedno premalo. Opaža se, da pri čiščenju semenja premalo pazimo na plevelno seme. Neka- teri vržejo to plevelno seme kar na sme- tišče ali na gnoj. Seveda ga s tem ne uni- čimo. Pravilno ravina le oni, ki ga sežge in tako najbolje uniči. Dognalo se je nam- reč, da je plevelno seme izredno trdoživo. Zasuto v globljo brazdo ostane tudi 20 in več let kali'ivo. Ce to seme čez leta zopet spravimo na vrh v ugodne prilike, že prič- ne na novo kaliti. Povedano velia tudi o semenu liulike, ko menijo nekateri ljudje, da se žito izpremeni po setvi v ljuliko. Te- rej v tem tiči ta zagonetka, da se po dol- gih letih pokaže zopet plevel na isti njivi, ko smo že davno mislili, da jc izginil. Važno opravilo pri zatiranju plevela ie tudi jesensko globoko oranje zemlje. Zem- lja se mora za jariiio tudi v jeseni preorati in pustiti v surovih brazdah ležati, da ta- ko postane godna. Plevel, ki smo ga na ta način spravili na vrh zmrzne. Pomladi zemljo samo p o vlečemo in p obra na mo in setev se lahko izvrši. Seveda ic treba zla- sti ovsu tudi primerno gnojiti, posebno z umetnimi gnojili. Ko oves dobro ozeleni, ga pobranamo z lahko brano. S tem uničimo klicne liste poganjajočega plevela. Ccz nekaj dni, ko ponovno odžene plevel 4—б mladin listov, se pa poslužujemo apnenega dušika kot najuspešnejšega sredstva za zatiranje ple- vela spontiad:. V jutranjih uriah, ob lepem brezveternem vremenu, ko smo si gotovi, da ne bo de- ževalo. potrosimo po jarinah na 1 ha (10 mernikov posetve) 100—150 kg surovega (neoljenega) apnenega dušika. Apneni du- šik naravnost požige široke liste plevela. Seveda, če je pa plevel preveč odgnal, mogoče že steblo in cvetne nastavke, pa ne zaleže tudi apneni dušik, ker se ple- velne rastline kljub temu, da so bile po- žgane, zopet opomorejo. Pravilno ravna oni, ki trosi apneni dušik v dveh pordjah. Prvič, ko plevel odžene prve 3—4 liste, drugič pa čez nekaj dni pozneje. Da jarina ne poleže pozneje, je dobro, da je za eno tretjino manj poseješ, kakor je to običajno. Apneni dušik pa ne požge pokončnih mladih listov ovsa ali ječmena, ali vsaj redko se to zgodi. Qpaljene rastline se že čez nekaj časa opomorejo in postanejo •temnejše barve in zastavneise rasti. Vpliv apnenega dušika je torej dvojen: 1.) zairemo z nijian plevel in'sicer ne samo zgoraj navedene, temveč tudi druge, t. 3. na pr. grahoro, ščav.ie, slak, regrat, trpo- tec itd.; 2.) njega gnojilna moč iziedino zviša pridelek. V nemških krajih so se re- sno poprijeli zatiranja plevela z apneniin dušikom in z uspehi so izredno zadovoiini. Dobro bi bilo, da bi fudti pri nas naši kme- tovalci posnemali to delo, če ne drugače pa vsaj v malih poskuí'!'. Slite vodeča konfekcijska trgovina za dame. go- spode in otroke. — Prvovrstni salon za dela jx> meri. bjnbljana, Prešernova nI. 7—9. uhteča usta SARGOV Velikonočne pisanice J Prastar je običaj, da za veliko noč barvamo jajca v živopisanih barvah, jih z drugimi prazničnimi dobrotami na velikonočno soboto nosimo k žegnu in se jih vse praznike veselimo kot poseb- no tečne dobrote za naše potrpežljivo razpoložene želodce. Že kot otrokom so nam bile pisanice poglavitni in najlepši simbol velike no- či. Nestrpno smo čakali, da je povrela voda v loncu, v katerem so se kuhala jajca. V pripravljenih posodah so bile rumena, rdeča, modra in druge iepe barve. Obračali srno v njih jajca, vča- si kar s prsti, da srno imeli roke kot pisana mavrica, ki se je držala prstov, dokler so trajali prazniki. Na velikonočno nedeljo so nas prvič obdarovali s pisanicami. Pa šele po ma- ši. ko smo odložili potolčene, težke, z jabolki, pomarančami, rdečimi oblani- cam'i in pomladnim cvetjem ozaljšane butare. In potem tisto veselic pri seka- nin pirhov! Kolikokrat smo prijokaii k mamicam brez pisanic in s podphitimi rokami, kar so nam prizadejali -kraj- carji«, ko smo držali jajce v pesti. Pa se nam je zdelo, da spada prerekanje, kričanje in vse zavistno posmehovanje k pravemu velikonočnemu razpoloženju in da brez vsega tega ni pravih praz- nikov. Običaj z velikonočnimi pisanicami je star vso večnost. Baje smo ga dobili od starih Rimljanov in je nastal iz po- ganskega svečenja. Njitn so pomenili rodovitnost, prinašali so srečo in ve- selje in jih varovali vremenskih nezgod. Nu, isti pomen so ohranili še danes, po- sebno na kmetih. Ponekod je ored pe- timi leti odlični naši strokovnjaki in poznavalci narodne ornameniike gg. Šantel, prof. Kregar, Grebene in ravna- telj B. Račič je bilo odlično. To zasluži pač le idealist narave in njenih barv- nih lepot. Na sliki vidimo dve seriji iz zbirke marljivega razstavlialca. 99 KUVERTA" d. я o. z. Ljubljana, Vožarski pot át. 1 Tvorniea kuvert lit konfekcija papirja j! NuXoden [n p! Zahtevajte vzorce vseh vrst kuvert »Veste kaj? Po svoje častilce poj« Üem!« In je res odšla ter čez nekaj časa pri« peljala par zastavnih fantov, ki so pri* vlekli s seboj še voz. Nanj so polago; ma znosili pohištvo ter ga odpeljali v našo novo sobo. »Bože moj!« sem vzkliknil, »saj je res razlika med ljudmi in ljudmi!« Zapustili smo staro in se preselili v novo četrt. Služkinja je sedela na^ vr; hu voza, za njim pa sva korakala žena in jaz. Ona je nosila svetiljko, jaz pa dve ščetki za zobe. Vse se je dobro končalo. Delavci, ki so nas preselili, niso hoteli niti odškod« nine za trud, ki so ga imeli z našim pohištvom. Ponujal sem jim denarja, moja žena pa pijače. Odklonili so obo« je. Vljudno so se poslovili s pripom« bo, da so nam radi izkazali uslugo — zaradi služkinje. Henry Falk: Katero izmed obeh? »Ali bi končno lahko zvedel, kaj počenjala ves popoldne, od dveh do osmih?« »Imela sem opravke, potem sem šla v slaščičarno, da bi pojedla kos potiš ce,« je odgovorila Luiza. In je pričela molče srebati juho. Evs gen Crépitoc je hipoma za vpil: »Ali se boš nehala norčevati iz mc« ne?« Tisti bogati industrialcc, polnokrven, tolst, glasen, že blizu petdesetih let, je. imel grozen strah, da ga varajo; bil je samec, a njegova prijateljica, ki jo јл vzdrževal širokogrudno in v katero je bil zelo zaljubljen, je bila ta mlada Luiza, mična in rajši inteligentna nego ne. Njemu kot poslovnemu človeku, bi godilo, da bi postal po celodnevnem delu, zvečer, kakor pravijo, človek s srcem; rad bi imel Luizo na svojih ko; lenih in bi sprejemal vse nežne zau,)« nosti mlade ženske, ki so se jc pač do; taknile, a jc niso pokvarile vse sku- šnjave pariškega življenja. Ni se dal varati, da ne bi povsod, v Boisu, po trgovinah, na čajankah in po tistih okrutnih »dancingih«, ki so bili njegova groza, srečavala mlade in !e= pe moške. In tudi to je vedel, da bi ji neke prijateljice lahko dajale nevar» ne nasvete in jo seznanjale z nekimi, še bolj nevarnimi Brazilijanci. Ampak cb večerni uri, ko je vodila svojega »resnega prijatelja« v svoje koketno opremljeno stanovanje, je postala ta, sicer nežna in skrbna ženskica popol- noma nema, če jo jc izpraševal o tem, kaj je bila počela podnevi. Ta večer, ko jo je stisnil s svojimi vprašanji, sc je omejila na to, da je ponavljala: »Sai sem ti rekla, da sem imela opravke in da sem stopila potem v sla. ščičarno, da pojem kos potice, dragec moj.« »Da poješ kos potice, zadostuje mb nuta časa. Kakšne opravke si imela? Odgovori vendar! Hočem zvedeti.« Ponovila je nevoljno: »Bila sem pri modistki, potem sem si šla pcmerit novo obleko, potem sem šla na potico: evo vse!« »Evo vse! Evo vse! To pa je že pre® več! Vedno mi praviš isto!« »Prav nič. Včeraj sem šla na torto.« »Podrobnosti! Hočem podrobnosti!« »Pa dobro: na torto z jagodami.« »Ne delaj se neumno. Hočem po« drobnosti o tem, kar se godi med tvo» jimi... opravki.« »Med mojimi opravki? Nič.« »Tedaj si edina lepa ženska v Pari« zu, ki jc moški niti nc pogledajo, ki H ne sledijo, ki jc ne mamijo z vljud« riostmi?« »Bržkone že: sem edina lepa žeпг ska...« »Ti mala hinavka! Vse trgovine za« pro cb pol sedmih: zakaj tc ni nikoli domov pred osmo?« »Ker grem peš.« »In kadar dežuje?« »Čakam na voz.« »Kje?« »Kjer se vozovi ustavljajo.« »Ah!...« Crépitoc bi se malo da ne zadavil: vsak večer so se ponavljali slični pri« zori in Luiza je na vsa njegova vpra* šania odgovarjala z isto trmoglavo redkobesednostjo. Odločil se je, da jo bo dal zasledovati in manj nego tc den dni pozneje je že vedel, da jc pre? bijala svoje popoldneve skoraj brez izjeme, z avtomobilskimi vožnjami ali kakorkoli v družbi lepih mladeničev. Ko je imei dokaze v rokah, jo je na« podil in je mesec dni — počival. Možje, ki so nezvesti, imajo navado menjavati ljubice in smatrajo, da jim zadostuje ena sama stalna vez; samci, ki so prvotno prosti kakor ptič v zra« ku, nimajo miru, dokler niso uredili svojega čustvenega življenja. Ko se jc Evgcn Crépitoc utešil, se jc pomudil, da si poišče novo prijateljico in si ie izbral Mino Lambertinovo, ker ni na; šel v njej samo lepoto, temveč tudi vesel značaj in prostodušnost. In res se je pokazala Mina že prvi večer toliko prostodušno, kolikor je bila Luiza molčeča: »Dragi moj, evo kaj sem počela da; nes: pred vsem sem šla na sprehod; srečala sem Coco.ia R;goula, veš, sinu borznega agenta, lep deček je ... De« jal mi je, naj vstopim v njegov />His spano« in mi jih jc takšne pravil, tak; šne mi jih je predlagal, da sem kar zardevala — in prisegam ti. da jih je treba zame že dovolj krepkih... Po* tem, pozneje, vidiš, ti srečam Lopeza, konzula, ki me je prisilil, da sem obis skala njegovo stanovanje ...« »Kako? Kako? V njegovem stano® vanju si bila?« »Da, prav tam. Pomisli, dragi, tam ti ima takšno majhno kopalnico... ia« ko dražestno, da sem se v njej oko« pala...« »Prepovedujem ti. da bi se kopala v konzulovem stanovanju!« »Pa naj bo, dragi, ne jezi se! Niče; sar mi ne moreš očitati: saj ti povem vse!« Dan nato je prostodušna Mina pri; znala Crčpitocu, da jo je Tom Lam; bert, slikar v modi. zvabil v svoj ate; Ije in da mu po treh izvrstnih kozarč; kih ni mogla odreči, da bi mu ne stala za model: »Oh, samo do prsi!« Nasbd; njega dne ni utajila, da jo je dr. Folé počastil, kakor v ostalem še druďa de; kleta, in da ji je razkazal znamenite m skrivnostne gozdičke za svojo vilo. In vsak večer se je Mina, zgovorna m nasmejana, predstavljala kot prina; šalka isto takšnih radostnih vesti. Crč; pitoc ni hotel umreti, zadet od kapi in taKo se mu je zdelo potrebno, da. o.lo neobhodno potrebno, zahtevati točna pojasnila s strani agentovega sina. sli; karja v modi in doktorja ... spri se je z gospodi vseh mogočih starosti in na; rodov in ko se je bil dovolj nasprl, mu je postalo žal tistih časov, ko mu ie diskretnost inteligentne deklice pri; hranjevala toliko dogodivščin: »Z ono vsaj, kadar nisem hote! ni; česar zvedeti, visem zvedel ničesa*!« Odslovil je Mino, potem ko jo ie bogato nagradil, in se je presrečen vr; nil k Luizi.