LETO XXIX., ŠT. 47 PTUJ, 25. novembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _LJUDSTVA Reziil1atS7^ odstotkov ZA nalaga obveznost v ponedeljek zjutraj se je sestal odbor za pripravo in izvedbo referenduma za občinski samo- prispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora. Skupaj s člani občinskega političnega aktiva je ocenil priprave na referendum, potek in samo izvedbo referenduma in naloge, ki iz tega izhajajo. Skupna ugotovitev je bila, da je izredno visoka udeležba na glaso- valnih mestih v vseh krajevnih skupnostih ptujske občine, zlasti pa izjemno visok odstotek glasov ZA samoprispevek, presegla vsa, še tako optimistična pričakovanja. Že podatek, da med 192 glasoval- nimi mesti ni bilo niti enega, kjer »>i bil izid za samoprispevek pod SO "/o, kaj šele, da bi bila ,,zata- jila" katera od krajevnih skupno- sti, dovolj zgovorno govori, da je bila v nedeljo, bolj koi kdajkoli doslej manifestirana socialistična solidarnost in samo upravljavska zavest vseh občanov ptujske občine. Ta manifestacija solidarnosti in družbene osveščenosti naših obča- nov pa nalaga vsem dejavnikom v občini, da vse to, kar smo v pro- gramu gradnje srednješolskega centra zapisali tudi uresničimo, uresničimo tako kot smo zapisali. Prav zato je pred komisijo za izgradnjo srednješolskega centra odgovorna naloga, da čimprej pripravi časovno opredeljen program gradnje, tudi časovno določen rok za arheološko raziskavo terena, da ta program javno objavi, saj bo s tem omogo- čena tudi kontrola javnosti nad njegovim izvajanjem. Predvsem pa bo potrebno zagotoviti, poleg tako enoglasno izglasovanega samoprispevka, še ostale vire financiranja. Zato so na seji sklenili, še isti dan dati v javno razpravo združenemu delu predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinanci- ranje programa gradnje srednje- šolskega centra v Ptuju in osnovne šole v Markovcih v obdobju do leta 1980. Osnutek je bil že objav- ljen in v razpravi. Po določilih tega samoupravnega sporazuma bi naj delavci v združe- nem delu zagotovili 35 milijonov dinarjev, s tem, da bi letno združevali po 2 ®7o od ostanka dohodka in pospešene amortiza- cije, prav tako iz ostanka dohodka ali iz drugih sredstev, s katerimi razpolaga OZD pa še po 250 din na zaposlenega delavca. To je le ena četrtina potrebnih sredstev, dobro tretjino bi zagoto- vili s samoprispevkom občanov, preostalih nekaj nad 40 % potreb- nih sredstev pa bi morali zagotoviti iz republiških virov. Zato so na seji tudi določili delegacijo, ki naj čimprej naveže stike z republiško izobraževalno skupnostjo in z drugimi pristojnimi organi, da zagotovimo sredstva za uresničitev programa, za katerega so se ptujski občani na nedeljskem referendumu tako enotno izrekli. Vzporedno s tem je treba reševati tudi druge odprte probleme v občini, so si bili enotni na sklepni seji odbora za pripravo in izvedbo referenduma. FF S ponedel^CA^e seje odbora, ki se je sestal na komiteju. Alojz Gojčič: ,3klepi obeh kongresov ZK so zaživeli. Naši Ijuc^e vedo, k^ je usmegena šola in so jo tudi plebiscitamo sprejeli. Foto: R Referendum za občinski samoprispevek v občini Ptuj Odveč bi bilo opisovati enkratno vzduge, ki je vladalo na obmoqu celotne ptujske občine v nedelo, 21. novembra 1976, ta zgodovinski dan,ki bo ostal trajno zapisan kot eden od mejnikov hitrejšega r^voja našega celotnega obmoga. Že sam podatek, Ja ie na dan ^asovanjai bilo na 192 glasovalnih mestih aktivno anga- žiranih čez 3 tisoč občanov, od pionirjev do upokojencev, pove mnogo, zato tudi rezultat ni izostal. O tem govore zgovorno in prepričevalno podatki, ki smo jih dobili uradno od občinske volilne komisije: Od 42550 vpisanih glasovalnih upravičencev na obmoqu ptujske občine jih je glasovalo 42.127 ali 98,08 %. Ža samoprispevek se je izreklo 37.509»glasovalnih upra- vičencev ali proti jih je glasovalo 4.096 aH 9,54%, neveljavnih glasovnic je bilo 522 ali 1,21 %, čista abstinenca pa je 823 glasovalnih upravičencev ali 1,92%. Navdamo še podatke po krajevnih skupiostih in sicer le odstotek občanov, ki se je izrekel za samoprispevke: l.Ciricovce 74,27% 88,97 % 89,5 0% 83,01% 90,34% 88,38 % 96,35 % 93j02% 85,21% 87,33% KLJUB DEŽJU IN SNEGU IZREDNO DOBRA UDELEŽBA 18. Ptujska gora 19. Rogoznica 20. Stoperce 21. Trnovska vas 22. Videm pri Pt. 23. Vitomard 24.Zavrč 25.Žetale Popreqe v občili: Za praznik nov zdrav- stveni dom v soboto, 20. novembra smo v Ptuju na kraj S slovesnosti proslavili pomembno delovno zmago z otvoritvgo prve faze izgradnje zdravstvenega doma, ambulant splošne medicine. Sobotne slovesnosti so se poleg številnih predstavnikov družbeno- političnega in gospodarskega živ^enja ptujske in ormoške občine, udeležili tudi prim. dr. Srečko KOREN, predsednik republiške zdravstvene skupnosti, pnm. dr. Anton FAZARINC, predsednik republiScega komiteja za zdravstvo, Mirko KOCJAN, sekretar regionalne zdravstvene skupnosti in drugi gos^e. Otvoritveno slovesnost je začel predsednik delavskega sveta zdru- ženega zdravstvenega doma Ptuj, dr. Jože PETROVIČ, slavnostna govornika pa sta bila prim. dr. Srečko Koren (povzetek njego- vega govora objav^amo na 6. strani) in direktor združenega zdravstvenega doma Ptuj dr. Marko Demšar (povzetek njego- vega govora objav^amo na 5. strani). Otvoritveno vrvico je prerezala Nada KRIVEC, predsednica sveta TOZD - splošna medicina, v imenu delovne skupnosti pa je prvo fazo zdravstvene ustanove prevzel direktor TOZD dr. Ante MILETA. Številnim gostom in ostalim občanom, ki so kljub slabemu jesenskemu vremenu, prisostvovali slovesnosti v velikem številu, je zapel pevdd zbor iz osnovne šole Toneta Žnidariča pod vodstvom Grete Glatzove, sodelovala pa je tudi ptujska godba na pihala. V novA prostorih zdravstvenega doma splošne medicine bodo začeli z rednim delom prvega decembra letos, dn^a faza z zobnimi ambulantami in ostalimi prostori pa bo zgrzgena sredi prihodnjega leta. šm 29. november - rojstvo naše neuvrščene,samoupravne socialistične federativne republike Jugoslavije Prvi temelji nastanka nove Jugoslavije pomenijo osnovo iz katere raste boljša, srečnejša in lepša prihodnost naših narodov in narodnosti. Nacionalna enakopravnost, bratstvo, sloga, in nacionalna pravičnost so temelji našega nadaljnega razvoja samoupravne socialistične Jugoslavije. Nadčloveški napori in irtve borce NOV in socialistična revolucija niso bili zaman, saj so bili osnova sistema in življenja v katerem bivamo danes. Napredek povojne izgradnje in družbenih sprememb je tako očiten, da vsakega posameznika pripelje nazaj v novemberski dan pred 33 leti. Samo od sebe se nam ponuja spoznanje, da vseh teh pomembnih družbenih premikov ne bi bilo, če ne bi bilo dogodkov 29. novembra leta 1943. Življenje, ki ga je sprožil ta dan, nam daje voljo in zaupanje v novo samoupravno demokracijo, ki si jo začrtujemo prav sedaj s sprejetjem zakona o združenem delu. Akt takšnega revolucionarnega pomena je trdno vraščen v že močno razvito gospodarsko podlago socialističnega samoupravljanja in bo prinesel še več prostora za odločilno vplivanje delovnih ljudi v Jugoslaviji. Zakon o združenem delu bo gonilna sila nove samoupravne ustvarjalnosti naših delovnih ljudi. Ta zakon, ustava in vsi drugi akti so izpeljanka iz temeljev II. zasedanja A VNOJA iz leta 1943. Ti temelji niso pomembni le za jugoslovanske narode in narodnosti, temveč sodijo v anale zgodovine revolucionarnega gibanja sveta. Prav sedaj je svet poln potrdil, da je revolucija živa, da so ljudje pripravljeni na žrtve za družbene spremembe, v kateri mora dobiti veljavo delavski razred. Tudi preštevanje na Koroškem je potrdilo, da ljudje niso številke, da so bitja, ki morajo živeti svojo polnost demokratičnega obstoja. Svobodni ljudje, v svobodni domovini so želje tovariša Tita in želja vseh nas, to je tudi želja in zahteva naših manjšin. Človek je oblikovalec zamisli in dejanj ter kot tak bije plat zvona s časom in si želi, da bi se cilji prihodnosti uresničili že danes. Delovni človek, vsak ustvarjalec, delavec, kmet, inženir, profesor in dijak, — skratka vsak občan je zavezan in dolžan, da poišče na svoj način avnojsko identiteto. To pomeni, da mora vsak v svoje samoupravno delo vtkati duh bratstva in enotnosti, da mora založiti vse sile v prid naše ustvarjalnosti pri izgradnji samoupravnega socializma. To pomeni novo kvaliteto v svetu obče človeških vrednot. Te naloge nam še s posebno odgovornostjo narekuje koncept aktivnega boja za dejansko svobodo delovnih ljudi. Pot, ki smo jo prehodili ni bila lahka, to je bila pot revolucije, to je bila pot zmage novega nad starim, — to je bila pot samoupravne socialistične, neuvrščene revolucije. Tovariš Tito in ZKJ sta voditelja na tej poti. zato ni slučaj, da sprejemamo tudi letos ob praznovanju 29. novembra številne občane v članstvo ZKJ. Ta pot je pokazala pred vsem svetom svojo pravo vsebino aktivne neuvrščene, miroljubne politike, ki dobiva po Kolombu vse večji polet. Prav zaradi takšnih idejnih spoznanj socialistična revolucija pri nas in v svetu še traja, celo pridobiva v svojem zagonu in poletu. Tudi v ptujski občini teče revolucija. Za to revolucijo sta za 29. november značilna, med številnimi ostalimi uspehi, zlasti dva: Prvi uspeh je zgraditev zdravstvenega doma v Ptuju, ki je bil zgrajen z združevanjem sredstev občanov in organizacij združenega dela. Drugi, še večji uspeh pa je izglasovan samoprispevek zff sofinanciranje gradnje šolskega prostora v ptujski občini. Udeležba občanov na referendumu z 98,32 odstotka in njihova odločitev 87,34 ,,ZA "pomenita veliko samoupravno zavest naših občanov. I Iz družbeno samozaščitnega vidika moramo ugotoviti veliko \ politično angažiranost ljudi v ptujski občini. Enotnost občanov, i izražena z uspelim referendumom je neomajna sila, ki je ni v stanju i razrušiti nihče. Skratka, ugotovimo lahko, da takšne samoupravne i odločitve občanov ne moremo in ne smemo pustiti nikomur ; razvrednotiti. ■ Doseženi rezultati in enotnost občanov v samoupravnem \ odločanju pri sofinanciranju cest, vodovodov, vrtcev, šol, \ zdravstvenih objektov, TGC in številnih drugih so rezultati, ki jih j moramo zapisati v samoupravno knjigo občanov z velikimi, zlatimi • črkami. ' To je revolucija v osvajanju vseh samoupravnih, demokratičnih i odločitev, obvez, pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz naših skupnih ■ odločitev. ! Velika večina ljudi takšno revolucijo pozdravlja in jo gradi, brani ! in razvija. So pa še sile, čeprav male in nepomembne, ki bi hotele ta i tok revolucije spremeniti. Tem silam v 35 letih revolucije ni uspelo j spremeniti našega razvoja in toliko manj jim bo to uspelo danes, ko so socialistične sile v celoti v premoči s svojim širokim spletom družbene samozaščite, varnosti in zgrajenega sistema splošne ljudske obrambe. Zavest večine ljudi je socialistična, zavest množic pa je najmočnejša materialna sila, ki čedalje bolj razvija našo revolucijo v samoupravno socialistično smer. Rdeča nit, ki povezuje gibanje revolucije, se izraža predvsem v delu in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita. Te ideje so vraščene v nas samih, so vraščene v množicah in so postale praksa socializma jugoslovanskih narodov in narodnosti. i BRANKO GORJUP 1 V Prvi del novega zdravstvenega doma v Ptuju Foto: R 2. stran TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 Za 28.708 tisoč dinarjev manjše izgube Izvršni svet SO Ormož je na svoji zadnji seji analiziral nastale izgube v letošnjem tričetrtletju. Izgube v delovnih organizacijah občine Ormož so po devetih mesecih po- slovanja manjše za 28.708 tisoč di- narjev, kar znaša proti polletju 10.774 tisoč dinarjev izgub. Od pr- vega polletja letos se je število de- lovnih organizacij, ki so poslovale z izgubami znižalo od prvotnih 8 na 5 organizacij. Po analizah, ki so bile narejene v mesecu novembru so de- lovne organizacije poslovale dobro. Med temi organizacijami so ,,Jeru- zalem" in njegovi Tozdi ter Ograd. Družbeni proizvod, to je razde- ljeni dohodek in amortizacija, je narasel za 44 odstotkov, seveda če se pri tem ne upošteva na novo ustanovljena TOZDA Optyl in Go- sad—Droga. Ce pa upoštevamo tu- di ti dve delovni organizaciji, je stopnja družbenega proizvoda real- nejša in kaže 12-odstotno rast. Poleg tega so člani izvršnega sve- ta razpravljali še o gibanju zaposlo- vanja in izvajanju programa dela skupnosti za zaposlovanje v obdo- bju od meseca januarja do junija 1976. Ko so razpravljali o družbe- nem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike in kvalifikacij- ske strukture v podravski regiji, so ugotovili, da bo zaposlovanje mla- dih boljše takrat, ko bo z zakonom določeno, kdaj in kako bomo zapo- slovali upokojence. V sporazumu bi moralo biti zapisano, da upoko- jenci zapustijo delovna mesta, ko dobijo odločbo o upokojitvi. Neka- teri še vedno menijo, da je to obro- bno vprašanje naše družbe, vendar se dogaja, da ta rob postaja vedno debelejši in je zato vse več zaposle- nih tistih občanov, ki so upokojeni. Torej bo potrebna širša družbeno- politična akcija, ki bo določila kje se sme zaposliti upokojeni občan. Med drugim so na 38. seji izvrš- nega sveta še razpravljali o osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. Člani izvršnega sveta so osnutek sprejeli in se dogovorili, da morajo o osnutku razpravljati še družbenopolitične organizacije in skupnosti, delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti. zk Plenum občinskega sveta zveze sindikatov občine Ptuj, ki se je sestal prejšnjo sredo je osrednjo pozornost v razpravi namenil analizi gospodarskih gibanj po podatkih iz periodičnih obračunov za obdobje januar — september 1976, ki jo je pripravila SDK Ptuj. Kot je povedal v uvodnih bese- dah Ivo Granda, predsednik gospodarske komisije pri občin- skem svetu ZSS Ptuj, se stanje v gospodarstvu postopoma izboljšu- je v večini delovnih organizacij v primerjavi s polletnimi rezultati. Odnosi v delitvi družbenih proizvodov so se začeli vzpostavljati na realnejših osno- vah. Sistem ugotavljanja poslovnih uspehov organizacij združenega dela pa je imel odraz tudi v povečanju izvoza, vplival je na počasnejšo rast cen in v končni fazi tudi na omejevanje inflacij- skih gibanj. Iz analize med drugim povzema- mo, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 3,6 odstotka. V obdob- ju 9 mesecih letošnjega leta so organizacije združenega dela s področja gospodarstva ustvarile za Na Kogu našli bombo Pretekli teden so na Kogu delav- ci zavoda za gasilsko in reševalno službo iz Maribora izkopali več dobro ohranjenih protitankovskih min, raznih bomb in streliva. Municijo, ki je bila zakopana, ko je tod potekala fronta, so izkopali zato, ker nameravajo obnoviti vinograd in bi pri strojni obdelavi lahko prišlo do tragedije. Bombe so bile zakopane 60 cm globoko. Na območju občine je morda še več takšnih mest, kjer je zakopan eksploziv iz pretekle vojne, veljalo bi, da občani o vsaki najdbi obvestijo postajo milice in tako preprečujejo morebitne hude nesreče. zk Preventivno cepljenje prebivalstva proti gripi Tudi letos se je zdravstvena postaja Ormož temeljito pripravila na preventivno cepljenje prebivalstva ormoške občine proti gripi. Najprej so v Ormožu cepili delavce v delovni organizacijah in učence osnovnih šolah, zdaj pa poteka akcija cepljenja še v krajevnih skupnostih. Kot predvidevajo v zdravstveni postaji Ormož bodo proti virusu gripe cepili okoli 2000 občanov. Koristnost prventivnega cepljenja je velikega pomena, zato si celotno zdravstveno osebje prizadeva, da bi akcija dobro tekla in da bi se preventivnega ceplenja udeležilo čim več občanov občine Ormož. Z. NOVAK »STANJE V GOSPODARSTVU SE POSTOPOMA IZBOUŠUJE 22 odstotkov več kot v prvih deve- tih mesecih preteklega leta, doseženi družbeni proizvod pa ka- že 14 odstotno povečanje v primerjavi z rezultatom lanskega 9-mesečnega obdobja. Gospodar- stvo v tem obdobju kaže tudi viso- ko stopnjo likvidnosti, na drugi strani pa se ugotavlja, da so investicije v gospodarstvu nižje. Ta ugotovitev med drugim kaže tudi zato, da delovne organizacije v celoti ne razpolagajo s fiksnimi delovnimi načrti. Razprava je tudi nakazala, da delovne organizacije za svoje gospodarske neuspehe iščejo krivce drugod in ne prvenstveno v lastnih okvirih; gospodarski rezultati veči- ne delovnih organizacij so namreč pokazali, da je moč dobro gospodariti tudi ob posebnih pogojih. Precej ostra razprava je bila spričo ugotovitve, da so v številnih delovnih organizacijah delili preko sporazumov in resolucije. Ta nesorazmerja so ponekod celo poglabljali — tako, da so poveča- no delitev utemeljevali z akumula- cijo in ostankom dohodka. Na tej poti so presegli celo občinska in tudi republiška povprečja. Stanje v gospodarstvu ptujske občine je ugodno ocenil tudi Franc Fistrovič, predsednik medobčinskega sveta ZSS za podravsko regijo in povedal, da se pričujoči gospodarski rezultati bistveno ne rezlikujejo od rezulta- tov, doseženih v regiji in v republi- ki. Rezultati nas ne smejo uspava- ti, temveč morajo biti vodilno za še boljšo gospodarsko sliko ob koncu poslovnega leta. V svoji razpravi je Franc Fistrovič med drugim povedal, da je nujno v OZD, ki so v prvih devetih mese- cih letošnjega leta izkazovale izgu- bo pripraviti oceno stanja (finančnega in gospodarskega) in tudi predlog, kako bodo to stanje popravili. Ko je govoril o samou- pravnih aktih pa je povedal, da vsebino le-teh še vedno na veliko prepisujemo; samoupravni akti ne morejo biti produkt dela v ozkem okviru, ampak morajo izhajati iz obstoječega stanja v določeni delovni sredini, ves čas pa morajo v njihovem nastanku tvorno sodelovati delavci. Področje štipendijske in kadrov- ske politike je žgoča tema številnih razprav, zlasti še v zadnjem času. Plenum se je zavzel z^ poenotenje kadrovske in štipendijske politike. V prihodnosti naj ne bi več govori- li o štipendiranju in združenih sredstvih in o kadrovskem štipen- diranju, temveč o enotnem štipendiranju. Slišati je bilo, da bo potrebno merila za podelitev štipendij v koreninah spremeniti; ko jih bomo spreminjali ne bomo mogli obiti sistema vgraditve selektivnih meril. Akcijo enotne štipendijske politike bo potrebno zastaviti preko republiškega sveta ZS Slovenije. MG TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 3. stran ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM PTUJ TOZD SLUŽBA SPLOŠNE MEDICINE OBVESTILO Obveščamo občane, da bo od dneva preselitve splošnih ambulant Zdravstvenega doma Ptuj v nove prostore na lokaciji poleg Splošne bcJnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, OD 1. DECEMBRA dalje veljala naslednja organizacij a dela: 1. Občanc»n, ki bodo v bodoče potrebovali zdravstvene storitve, niso več potrebne številke vrstnega reda. Pacient odda potijeno zdravstveno knjižico v sprejemni sobi ordinacije tistega zdravnika,ki si gaje izbral za svojega le če če ga zdravnika. V tej Sprejemni sobi bo v bodoče tudi zdravstveni karton pacienta, zato se bo pacient tudi pri naslednjih ponovnih pregledih ali drugjh Nravstvenih storitvah javkal v isti sprejemni sobi k istemu lečecemu zdravniku. 2. V dopoldanskem časubo v novih prostorih splošnih ambulant ordiniralo S rednih ambulant in 1 izredna ambulanta za nigne primere. Vsaka izmed rednih 5 ambulant bo 1 krat tedensko delala cel dan od 6. do 19. ure. 3. Občani, ki bodo želeli k zdravniku zaradi drobnih medicinskih storitev, kot so zdravniška potrdila, nasveti, posveti, n<*iovitev receptov, napotnice itd.,^ nq se obrač^o k svojemu lečečemu zdravniku v popoldanskem času. 4. Za nujne primere in težja obolenja, ki zahtevno takojšnje medicinske posege, bo delovala posebna urgentna ambulanta v traktu 5. Delovni čas splošnih ambulant bo razdeljen takole: — od 6.30 do 9. ure bodo na vrsti aktivni zavarovanci (delavci organizacij združenega dela) — od 9.30 do 12. ure bodo na vrsti vsi ostali zavarovanci — od 12. ure do 13.30 bodo na vrsti delavci, ki so že v bolniškem staležu. 6. Posebna ambulanta za borce NOV bo delovala dnevno od 7. do 9. ure. Združeni zdravstveni dom Ptuj. Vodja TOZD Služba splosne medicine. Dr. Ante Mileta 1. r. Vrsta aktivnosti v mesecu decembru bo nosila obeležje proslave 22. decembra - dneva JLA. Med nje uvrščamo tudi podelitev „odličja 22. december", ki ga že precej let zapored podeljuje Republiška konferenca ZSMS mladim v sredini, kjer so dosegli najboljše uspehe na področju sodelovanja z JLA, ZR VS in ZZB NOV. Podelitev priznanja je vsako leto združenja s priložnosmo prireditvijo, popestreno s kulturnim nastopom mladih. Pogovor o tem, kako poteka sodelovanje med mladimi in ZRVS, smo zabeležili v naslednjih vrstah; naš sogovornik je bil Stanko Meglič. Sodelovanje med OK ZSMS Ptuj in ZRVS je Stanko Meglič predstavil kot sodelovanje, ki se nanaša predvsem na izvajanje na- log v cilju krepitve vseljudske obrambe in vključevanja mladih v koncept vseljudske obrambe in pridobivanja mladih za vojaške šole. Osnova vsega sodelovanja le- ži v pomlajevanju vrst ZRVS iz razloga, ker lahko bodoči kader ZRVS pride le iz mladinskih vrst. Ob uspešnih rezuhatih vseh oblik sodelovanja je treba povedati tudi to, da nekoliko šepa delo z mladimi na terenu. Kandidat za šolo rezervnih vojaških starešin in kandidat za komandirja oddelka je lahko le tisti mladinec, ki je v okolju, kjer živi in dela opozoril nase z izrednimi lastnostmi in kvalitetami. Oceno njegovega dela pa mora izreči tudi mladinska organizacija. Sodelovanje med obema organi- zacijama se odvija tudi na različnih tekmovalnih področjih; eno izmed takih tekmovanj je bilo 20 novembra v Ormožu. Dobre rezultate je sodelovanje doslej za- beležilo tudi pri izvedbi obrambnih dnevov v srednjih šolah, na mla- dinskih delovnih akcijah Haloze 75, Slovenske gorice76 in tudi že v osnovnih šolah. Sodelovanje med mladimi in JLA sega na področje ideološkega izobraževanja in spoznavanja ljud- ske obrambe in družbene samoza- ščite; na področje prenašanja tra- dicij NOB na mlade rodove in podobno. Vrsta oblik sodelovanja pa nosi kulturni in športni pečat. Janko Vogrinec nam je na vpra- šanje, kako poteka sodelovanje med mladimi in borčevsko organi- zacijo, povedal naslednje: ,,V11. kongres Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije je v svojih skle- pih med drugim zapisal nalogo vsem organizacijam ZZB NOV, da se zavzemajo, da bo skrb za ohranjanje in razvijanje tradicij in pridobitev NOV ter vgrajevanje družbenih in moralnih vrednot socialistične revolucije, postala skrb in last vse naše družbe, pose- bej še socialistične zveze, mladin- ske organizacije in ostalih DPO. Z drugimi besedami povedano, podružbijanje revolucionarnih tra- dicij, podružbijanje skrbi za var- stvo spomenikov revolucije in obveza družbe mora voditi v smer, da omogoča mladi generaciji izgrajevanje in dopolnjevanje na- šega dela v novih pogojih sociali- stičnega samoupravljanja in da z lastnimi močmi, rešitvami in iska- nji, uresničuje stališče in politiko Zveze komunistov in vseh sociali- stičnih sil, združenih v SZDL. To nalogo kongresa smo zapisali tudi v naš program. Sodelovanje med mladimi in borčevsko organi- zacijo poteka v različnih smereh. Skupaj z občinsko zvezo društev prijateljev mladine sodelujemo pri vsakoletni organizaciji Kurirčkove pošte, naše sodelovanje pa se pre- pleta tudi pri organizaciji pohoda po poteh revolucije, organizaciji proslave ,,Dneva mladosti" in proslave dneva JLA. Pomemben delež v prenosu tradicij NOB na mladi rod pa so obiski v šolah, kjer udeleženci NOB v neposred- nem pogovoru z mladimi prenaša- jo izkušnje in pridobitve naše revolucije na mlade." Sodelovanje med mladimi in JLA, ZRVS ter ZZB NOV je širo- ko zasnovano in sega na naj- različnejša področja; oceno celotni obliki sodelovanja pa bo dala po- sebna komisija republiške konfe- rence ZSMS, ki bo tudi odločila letošnjega prejemnika ,,odličja 22. december". MG KO KMETOM POLEG NEOBDELANEZEMUE OSTANEJO SAMO ŠE LETA Ostarelih kmetov je iz dneva v dan več. Vedno več je zaskrbljenih oči in trudnih rok, mrzlih peči in porušenih dimnikov. Tudi kmetje se starajo. Z njihovo starostjo pa za našo celotno družbo nastaja velik problem, vendar v mislih ni- mam problema socialnega skrbstva in varstva, ampak iščem problem drugod. Za kmetovimi leti se po- navadi skriva tudi neobdelana zemlja. Mnogo je te zemlje, mno- go je zapuščenih in že napol razru- šenih hiš ter ob njej ruša, posejana s plevelom vseh vrst. Mnogo je besedi o združevanju dela, sredstev in kmetov. Kar pre- cej je bilo o tem že zapisanega in spregovorjenega, a kljub vsemu se ustavimo pri vprašanju, kaj in ka- ko naj kmetje združujejo svoje moči, delo in sredstva. Namreč sama zemlja, zgradba in stroji pomenijo le malenkost ob proble- mu združevanja. Za združevanje je potrebno delo. To je primarni de- javnik k uspešnemu sodelovanju in združevanju. Brez dela, ni jela, pravi star pregovor. Toda kdo naj združuje delo? Naj dela 60 ali 70- leten kmetovalec? No, saj je še mnogo mladih in sposobnih kme- tovalcev. Na te se moramo v tem trenutku zanesti, oni morajo sedaj krojiti usodo prehranjevanja. Ven- dar je v naši občini še vedno veliko število starejših in ostarelih kme- tov, bodisi v Slovenskih goricah, v Halozah ali na Dravskem in Ptuj- skem polju. Mnogo je kmetov, ki jih je zapustila moč krepkih mišic in žal niso več sposobni obdelovati zemljo, rediti svinje, gojiti vinsko trto in sadje. Ta resnica bode v oči. Kako iz zagate? Vsekakor je zamisel o združe- vanju napredna in gotovo bo rodi- la dobre in kvalitetne sadove. Mi- slim, da je zadosti te razdrobljene zemlje, ki naši kmetijski politiki, kmetijskim zadrugam, kombina- tom in tudi samim kmetom ne pri- naša nič svetlega, učinkovitega in rentabilnega. 10 ha zemlje, kjer so zaplate 10 ali 15 arov koruze, pše- nice, krompirja, repe, korenja, ajde, rži,,ovsa, jablan, sliv, vinske trte itd. Kmet, ki na takšen način gospodari, zdaj malo tega, zdaj malo onega, ima slabe rezultate, ki so mnogokrat enaki ničli, torej pogubni. To pa pomeni, da je kmetovalec preko leta bil negospo- daren, da je nepravilno izkoriščal zemljo in zaman trošil svojo de- lovno moč. Kaj je potrebno stori- ti? Bi združitev prinesla boljše re- zultate? Na to vprašanje bo morala od- govoriti širša družbenopolitična skupnost. O združevanju in social- nemu skrbstvu bomo hkrati morali najti odgovore. Se vedno ostajamo pri problemu, kaj z neobdelano zemljo? Z zemljo, ki jo kmetje obdelujejo je vse prav. Pri teh kmetovalcih ni takšnega problema, kot pri kmetih, ki zaradi svojih let zapuščajo zemljo plevelu in hišo zobu časa. Kaj torej z neobdelano zemljo. Ta zemlja ima lastnika. Zemlja ni moč na silo odvzeti, če- prav vemo, da takšna neobdelana polja zavirajo hitrejši razvoj kme- tijstva. Jugoslavija potrebuje mnogo hrane, hrana je danes po- stala svetovni problem. Potrebno se bo dogovoriti, seveda pa pred tem s kmeti najti skupen jezik in preučiti, kako in na kakšen način združevati zemljo in delo, tudi stroje in kmetijska orodja. Danes bi se že marsikateri osta- reli kmet odločil, da svoja sredstva in zemljo združuje z zadrugo ali kakšnim kmetovalcem, vendar mu to misel preprečujejo sin, sorodni- ki, skratka dediči. To je povsem jasno, da si vsi želimo dediščine in to bogate dediščine. Želimo si zemlje, želimo si parcel, sadovnja- kov, vinogradov in tako dalje, kljub temu, da zemlje ne bomo obdelovali, ampak jo bomo za drage denarnice prodali najboljše- mu ponudniku. Zapleteno vprašanje, mar ne! Vendar kmetijska politika kljub temu teče naprej. Misel o združe- vanju je vedno bolj prisotna, ved- no bliže je kmetovalcu, a biti mora takšne vsebine, ki kmeta ne bo opeharila, ga potisnila še bolj na rob in mu onemogočala vsaj osnovne pogoje za življenje. Tudi v naši občini bi veljalo o tem temeljito razpravljali in morda s kompleksnim urejevanjem kmetij- stva ostarelim kmetom omogočiti dobro življenje, zemljo pa usposo- biti za nadaljnjo kvalitetno obde- lovanje. Kmetu je potrebno pomagati, mu svetovati in mu nuditi vse po- trebno za življenje, kajti le ob tak- šnem sodelovanju bo razumel ide- jo združevanja in pomoči, ki mu hoče nuditi družba. zk PRED NEDA VNIM JE BILA A I! 4« m Al « > bmImI V PTUJU SEJA KOORDI- |ll| flini If |]f|J|e|fI NACIJSKEGA ODBORA ZA "H ^UUI If iJtUJOm VSKLAJEVANJE RAZVOJA ^ ■ " IN spREMUANJE DELO- nnpifii ^Kiinnfisi VANJA KRAJEVNIH SKUP- UlJvllll OI%IJ|JIIMO« NOSTI V OBČINI PTUJ, KI | ■ "Ll krajevnih skupnosti? že v uvodni razpravi je bilo poudaijeno, da bi morali imeti v naši občini, ki ^ključlqe 25 kr^evnih skupnosti, človeka, ki bi skrbel za koordinirano delo med temi krajevnimi skupnostmi, pripravljal posamezne analize in opravljal tudi svetovalsko >dogo. Ugotovljeno je bilo, da se krajevne skupnosti še vedno niso celovito uveljavile, kot smo o njih zapisali v ustavi. Nemalo je tistih, ki se srečujejo s kadrovskimi težavami, da ne govorimo o finančnih sredstvih, kjer je še veliko nedorečenega. Člani odbora so bili enotnega mnenja, da je potrebno izvršnemu svetu skupščine občine Ptv^, Eredložiti, da razpiše delovno mesto svetovalca-ana- tika, za delo s kr^evnimi skupnostmi v ptujski občini to delovno mesto pa bi naj izbrani kandidat zasedel s prvim januarjem prihodnge leto. Zanimiva je bila tudi razprava v zvezi s finančnim poslovanjem v kr^evnih dcupnostih, kjer so ob nedavnem pregledu ugotovili, da je le v štirih ah petih krajevnih skupnostih primerno finančno poslovaige in vodena celotna ddcumentacija, v ostalih pa ne. V nekaterih kr^evnih skupnostih imqo celo pet ali šest različnih računov na katere se stekajo sredstva iz razhčnih virov pa tudi evidenca o posameznih občanih - delavcih, ki so dolaii plačevati samoprispevek ni povsem zadovoljiva, ker bi morali gibanje stalno sprem^ati in sproti zahtevati od delovnih organizacij neporavnane obveznosti. V pripravi so tudi novi predpisi, ki bodo zahtevah veliko več natančnosti v finančnem poslovanju in redno oddajarge zaključnih računov in vrsto drugih družbenih obveznosti, ki jih na tak način seveda ne bomo mo^ zadovoljivo izpolnjevati. Ker dosedanji način dela, ki prinaša nemalo nevšečnosti pri obračunavargu osebnih dohodkov in honorarjev t^nikom kr^evne skupnosti, niti malo ne ustreza bo potrebno najti drugo primernejšo rešitev, ali v okviru občinske uprave ah pa v cJcviru posebnega servisa za finančno poslovanje krajevnih skupnosti. To je vprašanje, o katerem se morqo izjasniti tako v posameznih kr^evnih skupnostih kot člani koordinac^skega odbora, ki bodo o tem še razpravljali. Pr isotno je bilo tudi mnenje, da bi moral formirati širši družbeni organ v obliki skupnosti kr^evnih skupnosti, da bi kr^evna samouprava dobila v resnici tisto \dogo in mesto v odločanju, ki ji tudi gre. Koordinacgdci odbor je za to delo premajhen pa tudi udeležba na sejah ni vedno zadovoljiva, s tem pa seveda reševarge skupnih vprašanj in nalog, pogosto brez potrebne razprave in sodelovarga zainteresiranih dejavnikov. M. Sneberger Prejšnjo sredo so se na pokopali- šču v Ptuju poslednjič poslovili od DRAGA HA SLA, njegovi najdra- žji, prijatelji in znanci, številni Ptujčani, ki so ga poznali in spošto- vali. V imenu kulturne skupnosti, vseh kulturnih delavcev, družbeno- političnih in društvenih organizacij ptujske občine se je od zaslužnega pokojnika, tudi sodelavca našega radia in Tednika, poslovil Stane Stanič, predsednik občinskega sve- ta ZKPO Ptuj. Objavljamo njego- ve poslovilne besede: DRAGI NAŠ PRIJATELJ, DOLGOLETNI SODELAVEC DRAGO! Kot velikemu ljubitelju naše slo- venske besede v poeziji in prozi, bom te poslovilne misli naslonil na izrek našega največjega pesnika, ki je zapisal: ,,Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove no- bena pratka ..." Ta izrek velja v polni meri zate, ker nisi imel časa in prihke, da bi vsem tvojim prijate- ljem in sodelavcem rekel srečno, jim stisnil roko v slovo. §e danes teden sva se srečala na otvoritvi razstave v paviljonu Dušana Kvedra, obujala spomine na pretekle dni in se nasmejana po- slovila. Le kdo bi pomislil, da je to bil zadnji stisk najinih rok . . . Tih in skromen, kakršen si bil celo svo- je življenje, tak si ostal do zadnjega utripa svojega plemenitega srca. Tvoje življenje je bila velika pleja- da dela in nesebičnega ustvarjanja na vseh toriščih kulturnega življe- nja in oblikovanja, v dojemanju vsega lepega in bogatega, v vse- stranskem oblikovanju kulturnega obraza delovnega človeka naše no- ve domovine. Tvoje delo v naprednem duhu se je že odražalo v predvojni Jugosla- viji, v mladinskih pevskih zborih, v lutkovnem gledališču v Mladiki, kjer si poučeval tudi glasbeni pouk, v urejanju odrov in dvoran, v dramskih društvih kot režiser, kot odbornik Glasbene matice v Ptuju, kot član pevskega zbora in predvoj- nega godalnega kvarteta. Druga svetovna vojna ti ni priza- nesla. Zaradi naprednih misli in idej te je okupator s celo družino pregnal v Srbijo, kjer si v Knjažev- cu takoj našel svoje mesto. Ustano- vil si sindikalni pevski zbor in do osvoboditve predaval na Ljudski univerzi. Po osvoboditvi si se vrnil v naš stari, tebi ljubljeni Ptuj, kjer si začel orati ledino novih odnosov in nadomeščati vse tisto, kar je bilo med okupacijo prepovedano, gojiti materino besedo in izobraževati na- še ljudi. Govorim ti kot enemu največjih kulturnikov našega Ptuja, Ptujske- ga in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric v imenu vseh kul- turnih organizacij in ljudi, ki nada- ljujejo tvoje, pred 30 leti začeto de- lo. Tvoje delo po osvoboditvfse je odražalo na vseh popriščih dela in življenja med našimi ljudmi. 2e ta- koj po osvoboditvi si bil poverjenik za ljudsko prosveto pri takratnem okrajnem ljudskem odboru. V letih 1947—48 si bil ravnatelj ptujske gimnazije in predsednik mestnega ljudskega odbora. Takrat si tudi dobil priznanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti za tvoje osebno delo in zavzetost pri arheološkem izkopavanju na Ptuj- skem gradu. Bil si 7 let član šolske- ga odbora in 4 leta predsednik tega odbora, od leta 1951 do 1966 si bil upravnik študijske, nato združene Ljudske in študijske knjižnice. Tvoje knjižničarsko delovanje se odlikuje po nenehnem iskanju no- vih, uspešnejših oblik dela in pra- vem aktivizmu. Tako se je pod tvo- jim skrbnim vodstvom ptujska knjižnica vsestransko razvila. Tudi po upokojitvi si bil še vedno akti- ven. Deset let si vodil ženski pevski zbor na Vičavi, ustanovil in vodil si mladinski godalni orkester v glas- beni šoli, nastopil na republiški re- viji glasbenih šol, vodil lutkovno gledališče DPD Svoboda Ptuj, diri- giral pri godalnem orkestru in sode- loval pri klavirskem triu v glasbeni šoli. Opravljal si še vrsto drugih od- govornih dolžnosti in družbenih funkcij na področju kulturno-izo- braževalne dejavnosti. Od leta 1960—1964 si uredil zbir- ko starih glasbil v kulturno-zgodo- vinskem oddelku muzeja na gradu in jo dopolnil z novimi, celo indij- skimi glasbili. Polnih 11 let si razi- skoval haloško žveglo, odkril si žveglače, ki so ob raznih prilikah tudi nastopili. V skrajšani obliki je študija izšla v Ptujskem zborniku 1975. Trajno vrednost bo imela tvoja pobuda leta 1959 za uvedbo kuren- tovanja, ki je kmalu postalo ena največjih prireditev v Ptuju za ohranitev običajev in šeg še iz de- monskih časov. Bil si polnih 11 let predsednik odbora za kurentova- nje, zadnji dve leti tudi predsednik Folklornega društva, organizator folklornih nastopov in revij . . . Kot dolgoleten član predsedstva ZKPO občine Ptuj in predsednik komisije za glasbo si preko 10 let organiziral revije mladinskih pev- skih zborov . . . Ob dnevu mlado- sti, maja 1977 bo prvič revija mla- dinskih pevskih zborov brez tvoje prisotnosti . . . Priobčil si mnogo člankov in kri- tik ob raznih kulturnih prireditvah v Tedniku, Večeru in Delu. Leta 1959 in 1969 si napisal zgodovino naše glasbene šole, 100-letnica glas- bene šole v Ptuju pa je tvoje zadnje delo — že skoraj končani roko- pis .. . Za tvoje veliko in plodno življenjsko delo, si prejel razna pri- znanja. Predsednik Tito te je odli- koval z redom dela z zlatim in sre- brnim vencem. Republiški odbor ZPM Slovenije ti je podelil zlato značko. Skupščina občine Ptuj ti je za zasluge podelila spominsko pla- keto, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije ti je dala naj- višje priznanje Odličje Svobod z zlatim listom, za zasluge pri razvo- ju knjižničarstva si prejel Čopovo diplomo in še mnogo drugih pri- znanj. Naj končam in se poslovim od tebe z besedami: ,,Ne kar mora, kar more, to mož je storiti dol- žan". To si prav ti z vso svojo veli- čino duha, z vsem svojim življe- njem, z vso svojo skromnostjo in veliko humanostjo, z vsem svojim srcem, ki je utripalo za blaginjo človeka. S svojim delom si nam bil vsem vzgled in vzor. Naj ti v imenu skupščine občine Ptuj, vseh kulturnih organizacij in ustanov, v imenu vseh občanov iz- rečem ob slovesu veliko zahvalo, trajno hvaležnost. Tvoji ženi Anici, obema sinovoma z družinami izre- kam globoko sožalje. Naj ti bo za- dnji domek miren in zaslužen poči- tek. Slava tebi. Drago! Delovni kolektiv veterinarske postaje Ptuj čestita ob prazniku republike vsem občanom ptujske in sosednjih občin! 4. stran TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 Nevaren in nepregleden ovinek vMihovcah v Mih ovcah, KS Ciik ov- ce, je v začetku vasi zelo nevaren in nepregleden ovi- nek, ki je znan voznikom te vasi, enako kot voznikom avtobusov iz Maribora in Ptuja, MnogcJcrat sem že slišal voznike, ki menijo, da je v ovinku potrebno postaviti ogledalo in seveda nekq opozorilnih znakov, ki bi „n4c. STRELSTVO Lackov turnir Strelska družina Jože Lacko je pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja Izbira organizirala ju- goslovansko strelsko tekmovanje ,,Peti Lackov turnir". Na ptuj- skem malokaliberskem strelišču so se zbrali najboljši strelci v mladin- ski konkurenci v Jugoslaviji. Tekmovanje je bilo v počastitev 35-letnice osvoboditve in socialisti- čne revolucije. Vremenske razmere so bile zelo neugodne, saj je tekmovalce oviral dež, veter in sneg. Kljub temu je tekmovanje le- po uspelo. Rezultati pa so nasled- nji: Moštvena uvrstitev: prvo mesto so s 806 krogi osvojili strelci iz Velenja, pred SD Jože Lacko s 797 krogi in SD Božo Boškovič iz Orje luke 779 krogov. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Rajko Sudič 274 krogov pred Vinkom Trikausom 273 (oba SD Velenje) in Zdenkom Medve- dom 271 krogov iz SD Jože Lacko. Organizacija tekmovanja je bila odlična. S. Ivanovič Franc Tominšek republiški prvak v kontrolnem tekmovanju naj- boljših strelcev SR Slovenije s standardnim orožjem so nastopili tudi trije strelci SD Jože Lacko in sicer Tominšek, Ivanovič in Med- ved, z zračno standardno pištolo. Zdenko Medved se je s 339 krogi uvrstil na četrto mesto v republiki, Franc Tominšek pa je z izrednim rezultatom 378 krogov osvojil na- ziv najboljšega strelca v SR Slove- niji. S. Ivanovič obrambni dan Imeli smo pouk kot vsak dan. Zatulila je sirena in to je bil znak, da moramo čimprej zapustiti šolo. Odšli smo, zunaj mesta pa nas je čakal kurir. Dobili smo sporočilo o zaklonišču. Umaknili smo se v gozd in lam počakali na konec napada. Knako bi ravnali, če bi bil napad re- sničen. Franjo Horvat. 4/c. Posebna osnovna šola, Ptuj p(k;ov()r s starkjšo va- ŠČANKO Ob koncu prejšnjega tedna je v naš razred vstopila tovarišica Sekir- nikova. Njenega obiska smo bili ve- seli in jo pozdravili. Pripovedovati nam je bila namenjena o vojni. Za- čel se je pogovor z učenci. Bili smo tiho in z radovednostjo poslušali, kar nam je povedala tovarišica. Pripovedovala nam je o težkih hu- dih bojih. Videli smo nekaj slik pa- dlih partizanov. Na sliki sem videla tudi maminega strica. Toneta So- mreka Dušana. Mamica mi je do- ma povedala, da je bil padli stric star komaj 26 let. Na koncu smo se slikali s tovarišicami vred. Učenci in tovarišici bomo imeli slike za spomin. Lidija Matevžič, 3/a, OS Pohorskega bataljona, . Oplotnica prižgala skm svečko Skozi leto je bil na naše pokopa- lišče žalosten pogled. Mnogo grobov je bilo poraščenih z visoko travo. Le redki posamezniki so ve- dno prihajali na pokopališče in ure- jali grobove svojih najdražjih. To- da v mesecu oktobru se je pokopališče spremenilo v cvetoče grede. Z veseljem sem pričakovala 1. novembra, dan mrtvih. Na ta dan se spomnimo svojih najdražjih. Spomnimo se tudi padlih borcev, ki so dali življenje za nas, da lahko svobodno živimo. Lepo bi bilo, ko bi bili čez vse leto grobovi očiščeni in, da bi se kdaj pa kdaj prižgala svečka in, da bi skozi leto cvetele na grobovih rožice, tako kot cveti naše mlado življenje. Na dan mrtvh se zberemo okrog grobov, nosimo cvetje in prižgemo svečke. Tudi jaz sem prižgala sve- čko padlim borcem in s tem dala to- plino vsem padlim, katerim več ne moremo seči v roke. Številne svečke sem prižgala tudi staremu atu, kateri nas je zapustil meseca aprila. Pri grobu sem se spomnila njegovih toplih besed, njegovega nasmejanega obraza, ka- terega sedaj ne vidim. Ne bo več dolgo, ko bo cvetoče grobove pokrila snežna odeja. Gro- bovi bodo samevali, življenje pa bo teklo naprej. Tatjana Lozinšek, 4/a, OS Videm pri Ptuju TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 9. stran HOKEJ NA LEDU HDK ..Celje" ml.-HDK „Ptuj" 2:9 V četrtek 11. 11. 1976 je ekipa HDK „PTUr' odigrala v Celju prijateljsko tekmo z mladinsko ekipo HDK »Celje" in jo premagala z 9:2. Zadetke za HDK ,PTUJ" so dosegb Martin Potočnik 4,Silvin Sirec 2, Rajko Kralj 1 in Srečko Sirec 1 in Slavo Vamberger. M. P. regijskem prvenstvu članov pa se je igralec Soemen uvrstil na 2. mesto za Benkom iz Sobote, Samojlenko pa je bil sedmi. V soboto, 20. U. pa se je Džankočeva iz Petovie borila na republiškem selekcijskem tumiiju čtoic, na katerem je bilo zbrano 12 nqboljših igralk Slovenije in zasedla zelo dobro 8. mesto. Zmagala je na tem tumiriu Nišavičeva iz Ilirije. M-J- Pred kratkim sem obiskal na njenem domu v Slov. Bistrici, danes že 77-letno Marijo Belovič, katera tu živi šest let. Prišla je iz Senčaka pri Juršincih v Slovenskih goricah. Sedaj živi pri enem od štirih otrok v Slov. Bistrici, do leta 1970 pa je živela v Ptuju, na Vičavi. Mnogi Ptujčani se je gotovo še spominjajo, saj je vrsto let delova- la kot prodajalka kinovstopnic in tudi čuvajka koles. Aktivna je bila tudi pri mešanem pevskem zboru DPD Svoboda in pozneje še v žen- skem pevskem zboru pri upoko- jencih v Ptuju. Takrat še pomislila ni, da bi kdaj prijela za pero in svoje bogate življenjske izkušnje prenesla na papir. Preselitev v Slov. Bistrico je po- menilo za Marijo Belovič novo življenjsko okolje. Navajena širo- kega kroga prijateljev in znancev med katerimi je živela polnih 60 let, ji je trdno vcepila ljubezen do rodne Priekije. Veliko je o tem go- vorila v novem okolju. V iskanju novih prijateljev je kmalu postala vsakodnevna obiskovalka matične knjižnice v Slov. Bistrici. Tukaj je dobila tudi zamisel, da bi svoje občutke, ljubezen do Priekije in spomine iz življenja prenesla na papir. Preiti k dejanju ji ni bilo težko, saj je v sebi že prej nosila smisel za pes ni kovanje. V rani mladosti je veliko igrala na violi- no. Življenjske okoliščine pa so bile vzrok, da se je tej aktivnosti morala odpovedati. Nadomestilo za to je našla v knjigah. Nič čudnega ni, da je svojo prvo pesem naslovila prav na svoj do- mači kraj ,,Prlekiji". Od takrat je preteklo že dobrih pet let. Danes ima že številne pesmi, med njimi je največ posvečenih prav domačemu okolju v Priekiji, nekaj pa je revo- lucionarnega boja. Mnoge od njih so našle svoje mesto tudi v javnih občilih, tudi v našem Tedniku. Besedilo in slika: V. Horvat Kulturna dediščina ugaša v naselju Pečke v neposredni bližini gradu Statenberg pri Makolah bo v kratkem prenehala služiti svojemu namenu še zadnja lesena hiša. Pri Pavlunovcih, kot po domače pravijo lastnikom so hiši šteti dnevi. Mladi si gradijo ob njeni neposredni bližini novi dom, sedanjega pa bodo uporabili le še za shrambo pridelkov ali drugih manj potrebnih materialov. Okoli 100 let stara lesenjača bo tako prepuščena zobu časa, saj lastniki zagotavljajo, da bi bilo njeno nadaljnje vzdrževanje in obnovljanje predrago. Da je to trenutno najstarejša lesena hiša v kraju in v širši okolici, se vsi zavedajo, žal pa je vprašljiva rentabilnost vzdrževanja takih objektov. Tako je tudi ta kuhurna dediščina naših prednikov zapisana propadanju in po nekaj, najverjetneje že kar kratkih let, pripisana usodi njenih prednic, popolnemu propadu. Besedilo in slika: V. Horvat Velika aktivnost v nedeljo, 21. novembra je bil odigran v Ptuju II. selekcijski turnir članic severovzhodne regije, na katerem so sodelovale 4 tekmovalke Fužinaija z Raven, po 3 pa iz Sobote in iz ptujske Petovie. Najboljše so bile po pričako- vanju igralke Fužinarja Logar, Šavcin Trbižan,ki so osvojile prva tri mesta, Ptujčanke Lukman, Majnik in Meško pa so se uvrstile na 4., 5. in 8. mesto. Istočasno sta se igralki Petovie Udovič in Krsnik udeležili medregijskega pionirskega tumiija v Kranju, kjer je bila prva domačinka Mesec in sta zasedli 4. in 6. mesto, v Gornji Radgoni, na JUDO Črni dan za domačine v ^ortni dvorani Mladika je bil troboj ekip Velenja, Impola iz Slov. Bistrice in domače Drave, za prvenstvo SR Slovenije. V prvem srečanju so domačini nesrečno izgubili proti Impolu—II ekipa s 4:3 (22:17j, ki je tokrat nastopila z zelo močno ekipo. Za Dravo so točke dosegli Ste bih, Breznik in Emerač. V drugem srečanju pa so zmagali Velenjčani proti Impo- lu-II s 3:2 (13:6). V zadnjem srečanju pa so domačini izgubih proti razpoloženim gostom iz Velenja s 4:2 (35:6). Zmagala sta Štebih in Emerač. Sodnik Hauptman iz Maribora ni imel najbo^šega dneva in je pred 100 gledalci sodil z napakami. anc 10. stran TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 Vemo, da je kegljanje v Ju- goslaviji zelo dobro razvito, in ne samo pri nas, temveč tudi drugje v svetu je kegljanje zelo priljubljen šport. V Sloveniji imamo veliko ke- gljišč, ki so vedno zasedena, tako se ni bati za kader, ki bi naj nadomestil naše vrhunske igralce, kot so Steržaj, Česen, Biber itd. Toda za kader se lah- ko bojimo takrat, kadar keglji- ški mojstri odklanjajo mlade ljudi (večina dijakov in študen- tov) s takimi izrazi: ,,Izgini smrkavec!" kaj se siliš mlečno- zobec! ,,Zapri gobec!" ,,Za te- be sploh ni danes kegljanja!" To je samo del vulgarnih iz- razov, ki jih slišiš od kegljiščne- ga mojstra. !V1islim, da to nega- tivno deluje na mladega človeka, ki mu je cilj, da se ukvarja s športom. To odvrača mladega od športa, zato mo- ramo premisliti kdaj mlademu človeku oz. mladim ljudem prepoveš ukvarjati se s špor- tom, kateri ti je pri srcu. V ptujskem kegljišču hotela Poetovio je že tako, da ljudi marsikaj odvrača od kegljanja. 2e samo ko vstopiš se ti zvrti v glavi od cigaretnega dima. Po- tem pa se še srečaš z obilico drugih problemov. Kegljiščni mojstri ne upoštevajo namreč vrstnega reda. Saj je možno, da se ob velikem navalu človek zmoti, toda da spusti kar tri osebe pred tabo pa tudi ni prav. Ne bi namreč nič rekel, da je spustil vsaj enega kot sem prej napisal, toda bil sem priča, ko je mlad fant čakal petnajst mi- nut, da je bila steza prosta. Vstal je, lepo vprašal mojstra kegljišča: ,,Ali k steza pro- sta?" Ta ga je osorno zavrnil z negativnim o^^govorom. Minilo je nekaj minut, ko je bila pro- sta naslednja steza. Fant se pri- bliža kegljiščnemu mojstru in ga vpraša: ,,Ali je sedaj ta steza prosta?" Vendar pa me je pre- senetil odgovor kegljiščnega mojstra: ,,Kaj se siliš? Za tebe sploh ni kegljanja, sedaj pa iz- gini, če ne te pritisnem za uho?" Mislim, da lahko vsak človek keglja, čeprav je mlad. Temu fantu očitno ni bil namen kaje- nje in pijača ali posedanje po lokalu, ampak -jnio kegljanje. Bil sem v p> posredni bližini in moram rnznati, da je bil mlad lar;? -esnično oškodovan, saj bi moral priti že zdavnaj na vrsto. Toda kegljali so prijatelji ke- gljiščnega mojstra. Se do nedavnega so imeli vljudnega kegljiščnega mojstra, ki je v resnici opravljal delo, za katero je bil plačan. Sedaj pa sta dva, vendar obema manjka vsaj malo vljudnosti do človeka oz. sočloveka, in prave mere za pravičnost. Mislim, da lahko tudi mladi- na keglja in se ukvarja s tem ,,zdravim" športom vse prej kot zdravim na kegljišču hotela Petovio in da se je ne odklanja od njega, saj je dandanes že ta- ko malo ljudi, ki se ukvarjajo s športom. D. Klajnšek /O ljubljanska banka K smučarski opremi sodijo tudi čeki Ljubljanske banke Zimske počitnice so pred vrati. O tem, kje za koliko denarja boste smučali, raz- mišljajo turistične agencije; o tem, koliko vas bodo stale smuči, hlače, čevlji in vse drugo, kar sodi k zimskemu veselju, pa bi najbrž morali razmisliti sami. Zato vam bo gotovo veliko lažje, če boste pri tem sodelovali z Ljubljansko banko. Prvi korak boste morali storiti sami, kajti na vas je, da obiščete najbližjo poslovno enoto Lju- bljanske banke in si odprete tekoči račun. Potem pa bo vaše finančno poslovanje prevzela Ljubljanska banka. Najprej: sedem in pol odstotne obresti v vašo korist Tisti trenutek, ko postanete imetnik te- kočega računa in nanj prenesete svoje prejemke, se začne vaš denar obrestovati. In čeprav je varno naložen, lahko z njim vsak trenutek nemoteno razpolagate, saj lahko vedno plačate s čekom. Torej vam tečejo obresti od dneva, ko je vaš denar pritekel na tekoči račun, pa vse do trenut- ka, ko s čekom plačate nakup, storitev itd. Imetnik tekočega računa je resnično dober gospodar; denar nosi s seboj, pa se mu kljub temu obrestuje! Obrestna mera pa je sedem in pol odstotna. . . En sam obrazec Pri vsem tem je postopek za odprtje te- kočega računa povsem enostaven. Treba je stopiti v najbližjo poslovno enoto Lju- bljanske banke in vzeti potreben obrazec. V svoji delovni organizaciji zahtevajte, naj vam osebnih dohodkov ne izplačujejo več v gotovini niti naj vam jih ne prenašajo na hranilno knjižico, marveč naj na obrazcu pKDtrdijo, da vam jih bodo v bodoče naka- zovali na tekoči račun. V Ljubljanski banki pa se lahko dogovorite tudi tako, da boste na tekoči račun polagali denar kar sami — s splošno položnico. Na tekoči račun lahko prejemate tudi vse ostale prejemke: potne stroške, inva- lidnino in sploh katerekoli stalne prejem- ke. Tudi prejemke, ki ste jih dolžni prejemati na žiro račun, vam Ljubljanska banka na vašo željo avtomatično prenese na tekoči račun. Ko je na tekočem računu zabeležen prvi znesek, vam Ljubljanska banka izroči čekovne listine in čekovno karto in tako oboroženi se lahko podaste v svet brezgotovinskega plačevanja. Ljubljanska banka plačuje vaše stroške Ce imate tekoči račun, lahko banki po- verite, da prevzame nekaj vaših skrbi nase. Na primer plačevanje stalnih stroš- kov, ki se ponavljajo vsaj nekaj mesecev zapored: naročnino za radio, televizijo, časnike; obroke za nakup knjig, zavaro- valne premije, preživnino itd. In če ste za zimske počitnice dobili pri turistični agen- ciji posojilo, lahko tudi odplačevanje ob- rokov za to posojilo prepustite Ljubljanski banki. Vse te ugodnosti so za imetnike te- kočih računov brezplačne. Dovoljena prekoračitev sredstev Kljub še tako skrbnemu gospodarjenju pa se včasih le zgodi, da zmanjka nekaj tisočakov (novih seveda). Ponavadi se to zgodi ravno takrat, ko se nam ponudi dobra priložnost za manjši nakup ali pa pred počitnicami in za vse stroške ni dovolj denarja. Včasih si je bilo treba sposojati pri prijateljih, dvigovati denar iz blagajne vzajemne pomoči v podjetju ali pa se znajti kako drugače. Imetnik tekočega računa si s tem ne bo belil glave. Zaprosil bo Ljubljan- sko banko, naj mu dovoli prekoračiti sred- stva na tekočem računu in mu na ta način omogoči potrošiti nekaj tisočakov več kot jih ima. Koliko in za koliko časa, o vsem tem se bo podrobno domenil v tisti po- slovni enoti Ljubljanske banke, kjer ima odprt tekoči račun. Tako pridobljena sredstva so dobrodošla predvsem pred zimskimi počitnicami, ko ni dovolj, da plačate le pot in hotelske stroške, ampak je treba skoraj vsako leto zamenjati vsaj del smučarske opreme. S čekom plačate vse Imetniku tekočega računa olajša mnoga plačila že banka sama.. Kot smo videli prevzame plačevanje stalnih mesečnih stroškov. Toda tudi sam ček prinaša celo vrsto prednosti pred plačilom z gotovino. Ena od takih prednosti je, da se vam doma ni treba odločati, koliko denarja boste porabili med počitnicami. Ni vam treba razmišljati, kam boste denar spravili, kako ga boste prenašali. Povsem dovolj je, da imate s seboj čeke. Hotelski račun, zapitek, žičnico, skratka vse, kar plačujete med počitnicami, lahko poravnate s čekom. Ce boste odšli na pot z avtomo- biloma vam bodo čeki prišli prav tudi pri nakupu bencina, olja, snežnih verig in drugih avtomobilističnih potrebščin. Ce morate pred odhodom opraviti še tehnični pregled in podaljšati registracijo, potem bo nadvsem praktično, če boste tudi te stroške plačali s čekom. Skratka, imetnika tekočega računa ne more nikoli presenetiti nobeno plačilo. Saj mu ni treba drugega, kot izpolniti ček in že ima v rokah zakonito plačilno sredstvo. Varno in koristno Ceki pa nas varujejo tudi pred izgubo ali- krajo gotovine. Izgubljenih ali ukradenih čekov ne more vnovčiti nihče, saj lahko s čekom plača samo tisti, ki ima čekovno karto, na kateri se podatki ujemajo z osebno izkaznico imetnika tekočega raču- na. Torej je ček tudi najbolj varna oblika denarja. In tako prenašate s seboj droben šop lističev, ki so vredni toliko, kolikor hočemo, to je, toliko, kolikor nanje napi- šemo. Zaradi vseh teh prednosti, ki jih prinaša natančno poznavanje brezgotovinskega plačevanja, je družina imetnikov tekočih računov, torej ,,ljudi s čeki", iz dneva v dan večja. Sodoben človek si ne more več zamisliti brezskrbnega potovanja brez čekov, saj se mu ne more nikoli zgoditi, da bi kje ostal brez denarja, in da obenem doma ne bi bili plačani stalni mesečni stroški, kot so stanovanjska najemnina, elektrika, časopisi. . . Nazdanje pa je treba reči že nekaj. Imetniki tekočih računov imajo pri Ljubljanski banki povsem iste pravice kot varčevalci s hranilnimi knjižicami. Ugodnosti pa neprimerno večje. Ljubljan- ska banka daje te ugodnosti zato, ker brezgotovinsko plačevanje pomeni obliko hranjenja in ker tako zbran denar koristno obrača. S tekočim računom torej ne po- magate v vsakdanjem življenju le sebi, marveč celotnemu gospodarstvu ljubljanska banka. TEDNIK - četrtek, 25. novembra 1976 11. stran Mladi sodelujejo s pionirji Seminarja za člane predsedstva OK ZSMS Ptuj, ki je bil pretekli teden na Boriu se je udeležil tudi Zoran Krajnc, predstavnik ptujskih pionirjev. Zoran je bil izvoljen za člana predsedstva OK ZSMS Ptuj. Je učenec šestega razreda OS Franca Osojnika. Kljub temu, daje star komaj 12 let, z vso resnostjo pripoveduje; ,,Ko sem bil izvoljen za člana predsedstva OK ZSMS Ptuj sem bil najprej presenečen. Včasih sem si po tihem želel, da bi sodeloval z mladinci, zato sem bil še bolj presenečen, ker se mi je izpolnila moja želja. Pri delu mi pomaga oče. Med mladinci se dobro počutim, ker me imajo vsi člani predsedstva radi. Vem, da se moramo, če hočemo svoje delo uspešno opravljati, idejnopolitično izobraževati." Zoran je skoraj preveč resen pri svojem delu in pripovedovanju. Resnost se čuti še posebej, če govori o sodelovanju z mladimi. Z veseljem mi je pripovedoval tudi o delu pionirjev: ,,Na šoli imamo pionirski štab, ki vodi delo pionirjev in šteje 15 učencev. Pri delu nam pomaga mentor. Naše naloge so predvsem: priprava proslav, akcije, sodelovanja, tekmovanja in krožki. Največ dela je imel dopisni krožek, ki je pripravljal letake za referendum, sicer pa smo se v to akcijo vključili vsi učenci (pisali smo letake, plakate, risali po asfaltu...) Na dan referenduma pa smo ljudi prepričevali o pomenu referenduma in problemih šolstva v naši občini..." Zoran je tabornik, predsednik pionirjev, priden učenec, prijeten sogovornik in zares priljubljen med člani predsedstva OK ZSMS Ptuj ,,Ko bom mladinec" je dejal, ,,bom reševal probleme, ki bodo nastali pri delu v naši osnovni organizaciji, z izkušnjami, kijih pridobivam pri delu v pionirski organizaciji. In še nekaj: poznal bom tudi izkušnje vas mladih!" Zoran! Veliko uspeha pri učenju, pri delu v pionirski organizaciji in še posebej prijetno počutje in uspeh pri delu v predsedstvu OK ZSMS Ptuj. Bodi zadovoljen med nami! Zoran pripoveduje o delu mladincev pionirjem. Upamo, da bo predstavljal dober most med obema organizacijama. V to ne dvomimo, saj je Zoran eden redkih, zelo prizadevnih pionirjev. Nada Topolovec 26. s^a zborov skupščine občine Ptuj Razprava in sklepanje o pomembnih dokumentih šestindvajseta seja zborov skvp- ščine občine Ptuj je sklicana nekoliko drugače, kot je bil obič^ doslej. Družbeno^litični zbor se je sestal že vcer^ dopoldne, razprav^al in sklepi o sedmih točkah dnevnega reda s podroqa svoje pristojnosti, o šestih točkah dnevnega reda pa je le razprav^al in zavzemal st^šča, ker je sklepanje o njih v pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Jutn dc^oldne pa se bosta v dvorani narodnega dcma v Ptuju sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Najprej bosta na skupni seji poslu^la uvodni referat o temeljih planov samoupravnih interesruh skup- nosti s podroqa družbenih dejavnosti za obdobje do leta 1980 in o dopolnilu k dogovoru o temenih družbenega plana občine Ptuj prav tako do leta 1980. Skupno bodo obravnavah tudi oceno nedeljskega referenduma za občinski samoprispevek, saj so se delegati od teme^nih delegacij do občinske skupščine kot celote polno angažirali v pripravah in izvedbi referenduma. Razprav^ala in sklepala pa bosta potem zbora na ločenih sejah. Dnevni red imata približno enak. Poleg že navedenih vprašanj bodo delegati na ločenih sejah še analizirali gibanje zaposlovanja in osebnih dcrfiodkov v ptujski občini v 9 mesecih letošnjega leta, sklepah bodo o predlogu samo- upravnega sporazuma o usta- novitvi in delovanju kluba samoupravljavcev v občini Ptuj, o predlogih več odlokov in o nekaterih odločbah, na vrsti pa bodo tudi delegatska vprašanja. FF Praznik kolektiva TGA Kkiričevo v nedeljo, 21. novembra 1976 je delovni kolektiv TGA Boris Kidrič v Kidričevem praznoval svoj tovamiSci praznik, to je 22 let delovanja. Čeprav 22 let ne pomeni veliko v razvoju, je delovni kolektiv v tem obdobju dosegel izredni napredek, delovne uspehe, ki so plod njihovega dela, telesnih in umskih n^orov, čeprav so se pri tem srečevati z mnogimi težavami in problemi. V soboto zvečer je bila za vse delavce in njihove družinske člane v dvorani TGA svečana proslava ob tovamiScem prazniku. Po uvodnih besedah o pomenu praznika, uspehih in nadaljnih nalogah kolektiva, je bil kulturni program V njem so sodelovali tudi člani pevskega zbora in instrumentalnega ansambla koro3cih Slovencev iz Globasruce, ki so jih navzoči posebno prisrčno in spontano pozdravili. Gos^e iz Globasnice so v Kidričevem že stari znanci, vendar so jih Kidričani po njihovi moralni zmagi na minulem preštevanju sprejeti se. s toMko večjimi simpatijami. Številn im čestidcam delovnemu kolektivu TGA ob njihovem prazniku se pridružuje tudi uredništvo našega Radia in Tednika. F. Meško Mo3ci pevski zbor iz Globasnice Foto: J.S. 35let . . razave^nosO Po 35 letih živ^enja v tujini sta se pred dnevi prvič vrnila v svojo domovino Slovenijo, zakonca Amahja in Rafko Malgaj. Rafko se je rodil v Sentjugu, Amahja pa v Slov. Konjicah. Kmalu po sklenitvi zakonske zveze sta odšla v tujino. Vodila ju je predvsem velika že^a spoznati svet in tudi zaslužek tista leta je bil drugje boja. Rafko je svoje sluftovanje nastopil v mornarici, Amahja pa si je izbrala pokhc medicinske sestre, Živjenjsko pot sta pričela v evropskih deželah, leta 195 0 pa sta prispela v Brazilijo, kjer živita še danes. Polnih 26 let trdega in napornega dela je bilo potrebno, da sta prihranila potrebni denar za povratek v krog svojih n^bhžjih, katere sta kot mladoporočenca zapustila pred 35 leti. Sedaj Sed^ že močno osivela, Rafku je 65 let njegovi ženi pa leto manj, pieživ^ata prijetne dneve mai svojimi sorodniki in znanci v raznih krajih Slovenije, katero tudi z velikim zanimanjem opazujeta, raj je sprememb toliko, da se kar težko znajdeta. Tudi nedavni obisk pri družini Medarič v kraju Pečke pri Makolah je bil tako za goste kot tudi domačine pravi praznik. Polnih 35 let razdvojenosti je prineslo mnogo sprememb, novih življenjskih izkušenj in dogodkov. Prebudili so se mnogi spomini iz dajnje preteklosti, veliko pa so si povedati tudi o sedanjosti. Amahja in Rafko Malgaj sta 26 let v Braziliji. V vsakodnevnem vrvežu nqvečjega industrijskega središča Brazilije San Paulo, sta najlažje spoznala živjenje Brazilije in njenih prebivalcev zato se nista mogla načuditi kako vehk neredek je v tem času dosegla njihova matična domovina, tako pri urejevanju socialnih problemov kot tudi industrijskem razvoju vse Slovenije. Kljub tako vetiki oddaljenosti od svoje domovine nista pozabila domače slovenske besede. Njihov pogovor teče tako gladko in brez vrinjenih tujk, da bi kar težko vedeli, da sta bila toliko let odrezana od domovine. Toda kjericoU sta živela je bil z njima del domovine, domača kuhinja in slovenska beseda pa številne slovenske knjige, katere še vedno rada prebirata. Čeprav sta si v San Paulu zgradila tudi lastni dom v srcu ostajata Slovenca, sq sta obdržala tudi jugoslovansko državjanstvo. Srečanja z Jugoslovaniso vBraziliji še posebno velik dogodek, takrat si pripravgo prava slavja, domača beseda in pesem pa se razlegajo pozno v noč. Slovenci, kolikor jih poznata Rafko in Amalija v San Paulu, zavzemajo pomemlaie položaje v delovnih in dri^h organizacijah. Tudi Rafko, ki je danes pred starostno upokojitvi o, je zaposlen kot industrijski uradnik. Te dni se bosta vrnila v Brazilijo, bogatejša za mnoga spoznanja, polna lepih vtisov o rodni domovini Sloveniji-Jugo- slaviji, njenih ljudeh in zelenih povranah, katere v Braziliji krepko pogrešata. Prepričana sta, da se bosta v krog svojih rojakov kmalu vrnila, saj bosta imela z upokojitvgo več časa tudi za potovanja. Potrebno bo samo malo »zategniti pas", ker takšna potovanja niso poceni. Besedilo in slika: V.Horvat vreme do nedelje, 5. decembra 1976. Prvi krajec bo v nedeljo, 28. novembra, ob 14. uri. NAPOVED: Ker je zadnjih dneh padlo v vigih legah že precej snega, v dotinah pa je bilo deževno in vetrovno vreme, ki bo držalo predvidoma do prvega krajca, računamo, da bo od 29. novembra do 5. decembra l^o in mimo vreme. Nekotiko toplge bo. Pregovor pravi: če je prvi teden v decembru mraz, bo trgal ves zimski čas. Alojz Cestn^ Amalija in Raflco Malg^' med svojci vkr^u Pečke pri M^dah. Ormož OBTEDNU KOMUNISTA ŠTEVILNE PRIREDITVE v ponedeljek se je v OrmoSci občini pričel teden Komunista. Ob tej priložnosti se bo v občini zvrstilo več kulturnih shodov ter manifestacij. Tako je bila v ponedeljek tudi prva kulturna prireditev. Zvečer je nastopil mladinski pevski zbor osnovne šole Ormož, kasneje se je občinstvu predstavila še recita- toiska skupina DPD Svoboda. Slavnostni govornik pa je bil Zlatko Kovačič, ki je orisal kultumo živ^enje v občini ter pomen tedna Komunista. V torek pa smo si lahko ogledali likovne razsrave v Jeruzalemu in tovarni Jože Kerenčič. Razstavi so pripravili poniiji osnovnih šol. Prav tako je v avli osnovne šole Ormož razstava maricsistične literature. Do kcHica tedna se bo v občini zvrstilo še nekaj kulturnih prireditev. ^ Povzročil smrt in pobegnil v ponedeljek, 22. novembra ob 7.15 je naš občan našel ob magistralni cesti v Skorbi mrtvo STANISLAVO GOJKOVIC, v obcestnem jaricu. Domnevajo, da je Gojkovičeva šla ob strani cestišča, medtem ko je za njo pripekal neznan voznik in jo zbil v obcestni jarek, da je na mestu nesreče iimrla. Voznik je s krqa nesreče pobegnil. UJV Maribor nj^roša vsa- kogar, ki bi kaikoli vedel o tej nesieči, n^ to nemud(»na sporoči n^bližji postni milice (tel, 92), ali Upravi javne vamosti v Mariboru (tel. 25-581). -OM Zadel pešca v nedelo, 21. novembra ob 5.55 se je v Goriaiid zgodila prometna nesreča v kateri je bil huje telesno po3codovan Ivan Sisinger iz Formina 55. Alojz Bezjak (20)iz Placarovcev 9, je vozil motorno kolo MB 81-397 brez vozniškega dovolje- nja. Pešec Sisinger je sel po cesti, skrajno desno iz smeri Ormoža proti Ptuju, Za njim je pripeljal motorist Bezjak, ki je pešca zadel z desno stranjo motomega kolesa. Oba sta padla po vozišču, pri čemer je dobil 70-letni Ivan Sisinger hude telesne poškodbe. Po nezgodi je voznik motomega kolesa odpeigal na svoj dom, .že po dveh urah pa so ga miličnSd izslediti. -OM VABIMO DELOVNE LJUDI IN OBČANE NA PROSLAVO v POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE KI BO V PETEK, 26. NOVEMBRA 1976 OB 18. URI V ŠPORTNI DVORANI MLADIKA V PTUJU, ČUČKOVA ULIČA. PROGRAM IZVAJAJO: KOMORNI MOŠKI PEVSKI ZBOR PTUJ ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO „JOŽE LACKO" PTUJ IN PTUJSKI PIHALNI ORKESTER PTUJ RODILE SO: _ Slava Kosi, Žerovinci 6 - Silvo; Marija Kovačec, Bučkovci 4 - Boš^ana Anica Haložan, Plansko 21 - Nevenko; Silva Gerečnik, Dražend 5 /a - Boruta; Matilda Jemejšek, Stoperce 54 - dekhco; Marija Milošič, Kidričevo 13 - Gabrielo; I vi ca Zafošnik, U. poh. bataljona 24 - Aleša; Silva VDier, Nova vas 96 - Simono; Marija Krajnc, Lahond 16/a - Natašo; Matilda Vogrinec, Mala vas 16/a - Boštjana; Marija Kranjc, Kidričevo 13/a - Daijo; Marija Mohorico, Nadole 44 - Janeza; Marija PavUnič, Sakušak 19/a - deklico; Mihca Menoni, Domava 141 - Mojco; .'Ožica Frangež, Sp. Jablane 3 - dečka; Jožefa Horvat, Budina 44/a - dečka; Marija Fekonja, Novinci 5 - Andreja; Milena Zelenik, Vmtarovd 29 - deklico; Angela Bedrač, Sedlašek 51 - Momko; Marija Rižnar, Šikole 26 - dedca; Neža Travnikar, Apače 128 - deklico. POROKE: Viktor Kuhar, Borova 55 in Ivana Forsmerič, Borovd 32; Ivan Ropič, Črna na KoroScem, Rudarjeva 9 in Marija Stiftar, Cma na Korošcem, Center 17; Alojz Omik, Jiršovd 27 in Štefanija Ljubeč, Biš 43; Štefan Vogrinec, Zg. Hgdina 66 in Marija Žampa, I^evanjci 10; Jožef G^šek, Zg. Sveča 8 in Dragica Pinterič, Vmtarovd 74; Miran Krajnc, Ob Studenčnid 8 in Ljudmila Veber, Rogatca 12; Martin Me3co, Zadvor 34 in Danica Krajnc, Pobrežje 60; Alojz Zorman, Maribor, Preglejeva 11 in Maijetka Hočevar, Maribor, Pregljeva 11; Konrad Bombek, Spuhlja 63 in Vlasta Žuran, Spuhja 144; Marijan Gomboc, Slov. trg 3 in Nada Kirbiš, Majski vrh 4; Milan Krajnc, Nova vas pri Ptuju 10 m Antonija Dovečar, Savd 20; Magan Kosec, Velenje, Kidričeva 53 in Notesberg Marija,Hrastovec 161; Franc Horvat, VoDcmeijeva 7 in Ehzabeta Hemja, Volkmeijeva 7; Marijan Svenšek, Rodni vrh 3 in Angela Nahberger, Suha veja 2; Ivan Rogej, Potrčeva 56 in Tatjana Tomažič, Be\4cova 4. UMRLI SO: Martin Anžel, Kicar 21, roj. 1939, umrl 13. nov. 1976; Kari Hasl, CiriH»letodov dr. 10, roj. 1900, umrl 15. nov. 1976; Ana Plohi, Slomi 12, roj. 1918, 'omrla 17. nov. 1976; Anton Brečko, Budina 69, rog. 1920, umrl 18. nov. 1976; Ehzabeta Pešec, Moškanjci 61, roj. 1906, umrla 18.nov. 1976. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.