DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Oorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
Poit. Oek. rad. ftt. 0-1B127
Leto 1. - Štev. 25
Gorica - Trst, 10. oktobra 1947
Izhaja vsak petek
Mava in režim JUGOSLOVANSKA SPOMENICA
GLAVNI SKUPŠČINI ZN
Zgodovina nas uči, da samozvanci in tirani istovetijo sebe z državo. Francoski absolutistični kralj Ludvik XIV. je postavil v XViIl. stoletju trditev: država — sem jaz. Moderni diktatorji se zibljejo v isti miselnosti, toda da zakrijejo svoj ab* solufizem, postavljajo v ospredje svoj režim, vlado svojih pokornih služabnU kov in govore: naš režim — je država. Tako je trdil Primo de Rivera, ki je s svojim padcem povlekel za seboj padec španske kralje* vine, tako je vpil Mussolini, tako je rohnel Hitler, ki je bil prepričan, da bo nacizem gospodaril nad Nemčijo ti* soč let. In tako govore Stalin in Tito in Dimitrov in Gro* za: država — to sem jaz in moj režim. Kdor je proti mojemu režimu, proti moji vladi, je proti državi, je iz* dajalec. Koliko potvorbe je v tej varljivi, hinavski tr* ditvi, kateri, žalibog, še dandanes nasedajo in ver us jejo tudi dobromisleči ljudje.
Država je tvorba, ki ure* ju je in uresničuje politično, pravno, gospodarsko in so* cialno živi jen je d ržavljanov. Ona jamči za varnost držav* Ijanov in za zunanjo var* nost svojih meja in svojih koristi. Država je čuvar in prenašalec narodovega du* ha iz roda v rod, kakor je bil v vekovih izoblikovan po jeziku, šegah in navadah in po svoji yeri. Ona ni le sedanjost, ampak tudi pr e* teklost in bodočnost nacije. Liki, v katerih se države od* ražavajo, se spreminjajo, neobhodna potreba po dr. žavi pa je trajna. Spremi* njajo se vlade in režimi ali država ostane. Zato je tež* ka zmota in prevara istove* titi državo in režim.
Vsak narodnozaveden človek ljubi svojo državo. Italijan ljubi Italijo, Francoz Francijo, Nemec Nemčijo, Jugoslovan Jugoslavijo in želi, da njegova narodna država uspeva, napreduje v blagor njenih državljanov in narodov.
Toda država ni režim. Mi smo bili, smo in ostane* mo zvesti svojim tradici* jam in vidimo v Jugoslaviji zvezno narodno državo Slo* vencev, Hrvatov in Srbov. Te države nismo nikoli na-padli, je ne napadamo in je ne bomo nikoli napadali. 7 o vidi in ve vsakdo, kdor brez predsodkov, trezno in ob* jektivno prelista »Demo* kracijo« od prve do zadnje številke. Našel ne bo niti besede, ki bi bila napisana proti Jugoslaviji kot narod* ni državni tvorbi, kot drža* vi, ki mora biti vsakemu Slovencu, sveta in nedotak* ljiva.
Smo pa proti totalitarne* mu režimu, ki je danes v Jugoslaviji na oblasti. Ker smo demokrati, ne bi obso* jali niti komunistične vlade, ako bi bila prišla na oblast po volji naroda, na podlagi res svobodnih in tajnih vo* litev in bi spoštovala vsaj najenostavnejše človečan* ske pravice ter svobodo mišljenja.
Ali današnji režim je izraz najbrezobzirnejše dih* tature. Ali treba še posebej naštevati vzroke, zakaj smo proti temu režimu? Ali ne slišite joka in zdihovanja nesrečnih mater in žena ne* dolžnih žrtev, ki padajo pod
Svetovno časopisje je te dni priobčilo vsebino spomenice, ki jo je londonski Jugo slo: vanski narodni odbor poslal predsedniku glavne skupščine Združenih narodov. Spomeni: ca, ki so jo podpisali bivši predsednik jugoslovanske na: rodnoikoncenlracijske vlade Slobodan Jovanovič, podpred: sednik Jugoslovanske nacio* nalne stranke Jovan Banjanin, predsednik izvršnega odbora Samostojne demokratske stran* ke dr. Večeslav Vilder, pred* sednik Srbske kmetske stran* ke dr. Milan Gavrilovič, član izvršnega odbora Demokratz ske stranke Radoje Knežcvič ter član izvršnega odbora Ra: I
popoln način kot v Jugosla* 1 ni profesor in predsednik jenostavnem ukazu tajne po* viji. V drugih državah se še j kmetske levice, v prvih dneh lici je odvzeli svobodo, vidijo sledovi nekdanjih ! komunističnega prihoda na Preganjanja v Jugoslaviji svoboščin in opozicija daje I oblast z njimi sodelovali in iso> skratka, zavzela takšen vsaj še znake življenja.j jim bili ideološko zelo bli* lobseg, da jih je \vestminstr* čeprav je zatirana. Samo v ! zu. ki pa niso mogli sprejeti !ski nadškof kardinal Grif* Jugoslaviji je komunistična | sistema enotne stranke, ki fin po pravici lahko označil stranka, močna zaradi pod*: je bil upostavljen v Jugo* |kot »zločine proti člove*
štvu«. Kadar misli režim, ki traja tri leta, da se bo lahko trajno vzdržal s teroristič* nimi sredstvi, dokazuje to, da se sam zaveda, da je ve* lika večina ljudstva proti njemu.
Zgrešena zunanja politika
Če je terorizem karakte*
pore, ki so ji jo dali veliki slaviji. Nedavno so v Slove* zavezniki, uspela odstraniti j niji sodili skupino univer* vse stare demokratske usta* zitetnih profesorjev in dru* nove ter uničiti vsa opozi* gih intelektualcev; ti ljudje cijska središča. Terorizem i so bili obsojeni na več let kot takšen, je postal stalni! prisilnega dela in tudi na element vlade. V Beogradu, ismrt; eden izmed njih, ki je Zagrebu in Ljubljani se;bil obsojen, je dr. Nagode, brez prestanka vrše politični j eden izmed predstavnikov procesi. Na njih vidimo po* najbolj znanih slovenskih sebno tiste, ki so kot n. pr. intelektualnih krogov. Na dikalne	stranke	Krsta	Miletič,	j g-. Mih« Trifunovič, nekda* Hrvatskem in v Sloveniji	jrističnf znak*notranje'poli*
se	v	svoji	končni	zahtevi sim	j nji predsednik vlade v bon* j preganjajo katoliško Cer*	tike	sedanje	jugoslovanske
•	s	predlogi,	ki	so	Uh	ne*	| donu, ostali v teku pretekle kev, v Srbiji pa deli enako	;vladef	je karakteristika	nje*
ne zunanje politike napa* dalnost. Združeni narodi so predobro obveščeni o odgo* vornostih, ki bremene seda* njo vlado v pogledu »gve riljske» vojne, ki divja vzdolž grških meja. Jugoslo* vanski narodni odbor želi samo opozoriti, da ta zuna* nja politika ne odgovarja resničnemu razpoloženju jugoslovanskih narodov, ka kor tudi, da jim komuni* stični režim ne odgovarja
nja
davno Združenim narodom I poslali predstavniki vzhodno: j e\’ropskih kmetskih strank, j Ker je spomenica Jugoslovan* skega narodnega odbora po: memben dokument, ki bo brez dvoma zanimal naše čitatzlje, jo v celoti objavljamo. Spo* menica se glasi:
» Gospod predsednik, Jugoslovanski narodni odbor je predložil 5. novem* bra 1946 Združenim naro* dom poziv, v katerem je prosil, naj člani opozorijo glavno skupščino na totali* tarni režim v Jugoslaviji. Istočasno je Jugoslovanski narodni odbor zaprosil Var* nostni svet, naj pošlje v Jugoslavijo mednarodno ko* misijo, ki naj na licu mesta izvede preiskavo.
Jugoslovanski narodni odbor je v svojem pozivu z dne 5. novembra 1946 podčrtal, da je bil sedanji jugo* slovanski totalitarni režim ljudstvu vsiljen in da je v očitnem nasprotju s sklepi, sprejetimi v Yalti. Medtem ko se ta režim doma vzdr* žuje s terorističnimi sred* stvi, vodi na zunaj napadal* no politiko, ki ne odgovar ja niti težnjam jugoslovanskih narodov niti interesom miru na Balkanu.
Položaj seje poslabšal
Jugoslovanski narodni odbor je prisiljen, da se po* novno obrne na Združene narode zaradi dejstva, ker se je položaj v Jugoslaviji v preteklem letu še poslab* šal, namesto da bi se izbolj* šal.
Med državami, ki so na oni strani železne zavese, komunistični totalitarizem ni nikjer izvajan na tako
Zastopstvo Slov. demokratske zveze za STO pri šefu ZVU
Slov. demokratska zveza za | obstoja in ker sta glasom št. 7
STO v Trstu je predložila 20. septembra 1.1. polkovniku J. J. Carnesu izčrpno spomenico o vseh vprašanjih, potrebah in zahtevah slovenskega in hrvat-skega prebivalstva na STO.
Naglasila je, da sprejema savansko prebivalstvo medna-, rodno državno tvorbo STO kot izvršeno dejstvo in iskreno želi mirnega sožitja in sodelovanja s svojimi sosedi italijanske narodnosti na podlagi narodne in jezikovne enakopravnosti in polnega svobodnega razvoja obeh narodnosti na temelju demokratskih načel in človečanskih pravic, ki so zajamčene v statutu STO. Zato obsoja vsak teror in strahovanje, če prihaja z desne ali z leve strani. Mir, red in varnost državljanov so absolutni predpogoji delo
zahteva, da se takoj vzpostavi slovenski jezik na vseh sodi ščih STO, ki je bil prepovedan od fašističnega režima. Na vseh sodiščih se je zahtevala ustanovitev slovenskih sekcij tako, da bodo sodili v civilnih in kazenskih zadevah slovanskim strankam sodniki, ki poznajo njih jezik, šege in navade.
Ravnotako vsebuje spomenica naše zahteve in predloge glede šolstva, radijske postaje, policijskega zbora ter glede vzpostavitve naših gospodar-za uspešno ustvarjalno | skih in denarnih zavodov, ki in za splošen napredek i jih je fašistični režim razpustil,
statuta italijanski in slovenski jezik enakopravna uradna jezika, zahteva Slov. demokratska zveza, da se slovenski jezik prične takoj uvajati v vso državno in občinsko upravo in
v vse javne urade. Spomenica ,r , ,,	..	,	,	.,.
se_peča#»črpeo s sodstvo®,«
Od srede  do srede _
STO. Zato pa je potrebna j uničil ali izročil z vsem pre-brezhibna varnostna služba. I moženjem italijanskim zavo-Ker STO državnopravno že dom, tedaj v fašističnih rokah.
vojne do kraja zvesti za* vezniški stvari. Te ljudi pre* ganjajo brez vsakega obre* menilnega dokazva z edinim namenom, da obglavijo opo* zicijo in ljudstvu dokažejo, da Velika Britanija in Zdru* žene države nista niti spo* sobni zaščititi svojih zve* stih prijateljev. Poleg teh politikov, ki ne spadajo v komunistični krog, vidimo med drugimi obtoženci lju* di, ki so kot n. pr. g. Drago* ljub Jovanovič, univerzitet*
usodo pravoslavna, ker ho* če komunistična stranka v svoji ofenzivi proti krščan* stvu razkrojiti Cerkev in terorizirati duhovščino. Končno je treba spregovo* riti o preganjanjih, o k a te* rih svetovni tisk tako skopo poroča, o množičnih pre* ganjanjih v mestih in v vaseh. Pred polno zbranim parlamentom v Beogradu so javno izjavili, da so srbske ječe natrpane s kmeti, ki so jim brez procesov in po
prej Srbija in nato Jugo* slavijia z Grčijo vedno v dobrih sosednih odnošajih. Z Grčijo sta vedno branili neodvisnost Balkana. Ne* sporno je, da jugoslovanski narodi ne odobravajo skle* pa Titove vlade, da Jugo* slavija ne sodeluje na kon* ferenci za gospodarsko so* delovanje v Parizu. Srbi, Hrvati in Slovenci so se raz* vili in so napredovali v go* spodarskem in duhovnem ustroju zapadne Evrope. Prisiliti jih, da zapuste ta jsistem, pomeni razbiti nji* Ihove duhovne odnosajc z zapadom in žrtvovati njiho*
; ve bistvene gospodarske ■koristi. Na podlagi ponov* nih in nerazumljivih napa* dov Tita samega proti Ve* liki Britaniji in Združenim državam lahko sklepamo, da je sedanji jugoslovanski vladi ljubši prelom med jugoslovanskimi narodi in zapadom, kot pa njih tradi* cija in njih koristi. Jugosla* vija pod komunističnim, re* žimom zbuja vtis države, ki ji je popolnoma odvzeta svoboda, da bi odločala sa ma o sebi.
Volja ljudstva udušena
,	;	Ni	dvoma,	da	Jugoslavija
svincem sedanjega komuni* j vavi borbi za osvobojenje s nasa odgovornost pred s/o*|ni edina država ki ne vodi stičnega režima? Samo za* \ silo in prevaro polastila venskim narodom in vsem svoje politike. ’ ak polis to, ker drugače mislijo in 1 oblasti nad Jugoslavijo? kulturnim svetom zahtevajo ; tjko drugih. Kjer koli je ko* sodijo kot oni, ki initijo \Ali naj molčimo, ko vidimo, neizprosno od nas, da s tega munistična stranka uno&ta* danes v Jugoslaviji vlado v da pod to vlado padajo koščka še svobodne sloven*
rokah. Ali ne vidite tisočev in tisočev beguncev, ki še vedno beže iz Jugoslavije, ne morda kot vojni zločinci, ampak kot zvesti Jugoslo* vani, ki ljubijo svoj narod in državo, za katero so se borili proti tujemu okupa* tor ju?
Smo proti sedanjemu re* žimu, ker je totalitarna diktatura skrajne komuni* stične strahovlade. In z na* mi obsoja ta režim 90% jugoslovanskega prebival* stva. Ali naj morda odobra* varno vlado, ki se je po kr*
najboljši sinovi maloštevil* j ske zemlje ob Jadranu nega slovenskega naroda j dvignemo svoj glas proti in se polnijo ječe in končen* tračijska taborišča? Ali naj mirno gledamo, kako seda* nja vlada zatira vsako poli* tično prostost, vse svoboš* čine in človečanske pravice in postavlja vsakega po* edinca pod stalno kontrolo tajnih policij in ovaduhov?
Mi, ki smo se kot Slovenci in demokrati 2.5 let borili proti fašističnemu terorju in trpeli pod zatiranjem.
Naša moška čast, naše
vila svoj totalitaristični re*
žim, je udušila voljo ljud.
,. T ,stva ter njegove koristi režimu, ne pa proti Jugo* žrtvovala
za ustanovitev
slaviji, onemu režimu, ki je j komunističnega bloka, čigar zasužnjil jugoslovanske na* \ napadalni nameni niso za ro •	nikogar tajnost. Edina raz*
lika v primeru Jugoslavije je dejstvo, da se o njej ne govori, kot se govori o dru* gih državah na oni strani
2. oktobra 8 Sovjetska zveza je v Varnostnem svetu uporabila 21. in 22. veto in s tem preprečila vstop Italije in Finske med Združene narode. — Združene države bodo zahtevale od glavne skupščine, da določi rok za umik ameriških in sovjetskih čet s Koreje. — Gandi je proslavil svoj sedemdeseti rojstni dan; v Indiji je bil državni praznik. — Jugoslovanska vlada je predložila zahtevo, naj bi jo zaslišala komisija za avstrijsko mirovno pogodbo, in sicer glede teritorialnih zahtev in reparacij. — Na zasedanju posebnega odbora Združenih narodov za Palestino so Židje zagrozili, da bodo do skrajnosti branili svoje pravice do Palestine.
— Francija, Belgija in Nizozemska so protestirale v Londonu in Washingtonu proti podelitvi večjega dela vodstva v porursklh premogovnikih Nemcem. — V Londonu se je začela konferenca namestnikov zunanjih ministrov, na kateri bodo razpravljali o bodočnosti italijanskih kolonij.
3. oktobra; V političnem odboru Združenih narodov so nadaljevali razpravo o grškem vprašanju. — Po poročilu agencije „Ansa* bo Velika Britanija pod-, prta francoski predlog, da bi Italija in Jugoslavija sporazumno imenovali tržaškega guvernerja.
— Ameriške vojaške oblasti so javile, da ne bodo povabili sov-, jetskih vojaških atašejev in novinarjev na vaje z novimi orožji,, ki bodo v Združenih državah. — Eleonora Roosveltova je v socialnem odboru Združenth narodov ostro napadla sovjetskf sistem nadzorovanega tiska.
4^oktobraji Velika Britanija, je v odboru za zaupno upravo Združenih narodov odločilo bd-l »ovorila na sovjetske kritike brionskega kolonialnega imperija, z izjavo, da Je britanski imperij, čeprav ga ločijo oceani, popolna mednarodna enota, prav tako kakor Sovjetska zveza. — Na letni konferenci konservativne stranke je Winston Churchill ostro napadel notranjo laburistično politiko, a je obljubil podporo konservativne stranke Be-vinovi zunanji politiki, posebno pri ohranitvi tistih ozkih in pri-ateljskih vezi, ki jih vežejo z Združenimi državami. — Moskovska radijska postaja Je Javila, da so ustanovili »Odbor za sodelovanje" med turškim, grškim in ameriškim glavnim stanom.
Britanski trgovinski minister Wilson je izjavil, da je britanska vlada pripravljena obnoviti trgovinske odnošaje s Sovjetsko zvezo. — Ob koncu septembra je bil na Poljskem sestanek predstavnikov komunističnih strank iz devetih evropskih držav, na katerem so ustanovili »novo komunistično internacionalo"; sestanka so se udeležile Jugoslavija, Romunija, Madžarska, Sovjetska zveza, Franclja, Italija, Češkoslovaška ter člani stranke delavcev iz Bolgarije in Poljske.
5.	oktobra 8 General de Gaulle je na votivnem zborovanju napadel francoske komuniste in izjavil, da so se slednji vrinili v vse narodno življenje zato, da ustvarjajo nered. — lz Londona poročajo, da namerava Velika Britanija po zgledu Združenih držav vrniti Italiji ladje, ki jih je dobila na račun reparacij, pod pogojem, da Italija te ladje razstavi in jih uporabi za kovino. — V Posarju so bile volitve; na podlagi volivnih izidov bodo imeli v posarski skupščini ljudski demokristjani 28 poslancev, socialisti 17, demokrati 3 in komunisti 2 poslanca; komunisti so dobili samo 8,4°/0 glasov, kar je za 0,7% manj, kot so imeli glasov 1.1946.
Kdor je dobromisleč, po* šten, nepristranski in ne* zainteresiran, nam bo dal prav. In takih možatih zna* čajev je, — hvala Bogu —, med nami še vedno velika večina. Oni razumejo, da eno je Jugoslavija, drugo pa današnji prehodni komu* nistični režim, ki danes
človeško dostojanstvo in gospodari v njej.
železnega zastora, kot n. pr o Bolgariji, Romuniji in Madžarski. Kljub temu, da se je Jugoslavija bojevala ob strani zaveznikov, pov* (Nadaljevanje na strani 2)
6.	oktobra a Na zasedanju političnega in varnostnega odbora Združenih narodov je sovjetski zastopnik Višinski obtožil Združene države, da spreminjajo Grčijo v ameriško oporišče. — Na zasedanju političnega in Varnostnega odbora ZN so delegati raznih držav podprli ameriških predlog za ustanovitev stalne balkanske komisije. — Jugoslovanski delegat Vilfan je v gospodarskem odboru ZN napadel Marshallov načrt, katerega Je označil kot poizkus za raztegnitve Trumanove doktrine na vso Evropo. — Kanadska vlada je sklenila dovoliti naselitev 10.000 beguncev iz Evrope na svojem ozemlju.
Od srede ____________do	srede.
(Nadaljevanje s prve strani)
7. oktobra: Angleški kralj Jurij je potrdil seznam novih ministrov, katerega mu je predložil ministrski predsednik Attlee; odstopila sta vojni minister Bellen-ger in minister za preskrbo Wil-mot; Emanuel Shinwell je postal vojni minister brez sedeža v vladi; bivši letalski minister je postal minister za zveze s Com-monvveaithom, na njegovo mesto je prišel Arthur Henderson; novi minister za Škotsko je Arthur Woodburn, ki je prišel na mesto Westwooda. — Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil za italijanske kolonije so dosegli sporazum glede držav, ki jih bodo vključili na seznam „zain-teresiranih držav**. — Na zasedanju socialnega, kulturnega in človečanskega odbora ZN so s 34 glasovi zavrnili sovjetski predlog, po katerem naj bi svetovno časopisje sprejelo obvezo, da razkrinka vojne hujskače in začne kampanjo za očiščenje fašizma; za sovjetski predlog je glasovalo samo 6 članov. — Na sestanku Varnostnega odbora ZN je jugoslovanski delegat Baebler ostro napadel nekatere delegate, ki so zagovarjali ameriški načrt glede balkanskega vprašanja; belgijski delegat Spaak je Baebler ju odgovoril, da bi lahko zaslovel kot največji govornik, če bi govorniške vrline cenili po številu žalitev, ki jih uporablja v svojem govoru. — V New York je prispel načelnik turškega glavnega stana general Šalih Omur-tak; spremlja ga 13 častnikov turške vojske, mornarice in letalstva. — V Washlngtonu so uradno javili, da bodo odpustili Iz službe na zunanjem ministrstvu vse tiste uslužbence, ki so člani komunistične, nacistične ali fašistične stranke, in one, o katerih domnevajo,da služijo kateri Izmed tujih držav.
8. oktobra i V Združene dr-žave so prispeli ameriški veleposlanik v Moskvi, ameriški politični svetovalec za Nemčijo, ameriški veleposlanik v Veliki Britaniji ter general Lucius Clay, ki se bodo udeležili razgovorov glede sovjetsko-ameriških odno-šajev ter o bodočih ameriških diplomatskih in gospodarskih smernicah v Nemčiji in Avstriji. — Na zasedanju ZN je Sovjetska zveza dala razumeti, da bo podpirala načrt za razdelitev Palestine.—V Washingtonu so se začeli razgovori glede skupnih dolarskih izdatkov za anglo-ame-rlško področje v Nemčiji. — Na zasedanju političnega odbora ZN so s 34 glasovi proti šestim in 9 vzdržanimi ustanovili novo balkansko komisijo, ki bo imela svoj sedež v Solunu. — Namestnik a-meriškega zunanjega ministra Lovett je komentiral ustanovitev nove komunistične internacionale in izjavil, da so stranke In vlade, ki so sodelovale pri izdelavi programa, jasnrf izrazile svoj namen ovirati gospodarsko obnovo Evrope; opomnil pa je komuniste, da Združene države nočejo biti v nobenem primeru motene pri izvajanju svojih načrtov in da žele pomagati evropskim prijateljskim državam na podlagi Marshallovega načrta. — Čilska vlada je obtožila jugoslovansko vlado in posebej predstavnika Tita generala Iliča, da je med svojim zadnjim potovanjem v Južno A-meriko pripravljal revolucionarni načrt, ki naj bi ga izvedli na vsej južnoameriški celini in posebej v Čilu, odkoder so izgnali tudi jugoslovanskega odpravnika po slov Andreja Cunjo.
KOCKA 3C PflDkfl
Leta 1914 je z izbruhom prve črta. Ustanovitev evropske regio*|Znak slabosti ali niOČi
svetovne vojne propadla II. inter* i nalne kominterne ima torej v prvi j nacionala, tako zvana socialistih vrsti namen, z vsemi sredstvi na internacionala »izdajalcev pro* ohromiti oba načrta ter preprečiti letariata«, kot jih označuje dana* j obnovo zapadne Evrope, šnja uradna komunistična ideolo* i
gija.	Poleg	evropske	še
Pet let kasneje, marca 1919 je ' druge kominterne bila v Moskvi na I. kongresu ko*
munističnih strank raznih dežel Evropska regionalna kominter* po iniciativi Lenina in boljševikov na- k> vključuje poleg sedmih ko* osnovana III. komunistična inter* ! munističnih strank več ali manj nacionala — marksističnodemai. j vistosmerjenih držav vzhodne Ev. stična, ki je v 24 letih delovanja i roPe *cr izvzemši Nemčije in vključevala okoli 50 komunistič* I Avstrije, ki živita še vedno v »z*
Jalta, Potsdam in Združeni narodi so s tem stavljeni na več ali manj otipljivi preklic.
Nek lokalni komunistični list je v komentarju o ustanovitvi ko* minterne napisal tale stavek: »Varšavske izjave ejevetih komu* Eno izmed čestih vprašanj, ki j nističnih strank so povzročile po | jih je povzročila ustanovitev ev* i vsem svetu val najobupnejšin ko* ropske kominterne, je tudi, aii je mentarjev. Že to dejstvo kaže to dejanje dokaz slabosti ali moči veliko pozitivno vrednost, ki jo Sovjetske zveze. Vprašanje se 1 lahko prispevajo k jasni diferen* nam ne zdi važno. Spremljevalna ciaciji med onimi, ki so resnično resolucija ob ustanovitvi ugotav
nih strank sveta.
rednih razmerah, tudi komunistič*
Maja 1943 je sedemnajst vodil* ini stranki dveh držav, ki sta tuje
nih komunistov sveta, med njimi | Pomoči najbolj potrebni, pa ni
Georgij Dimitrov, Palmiro To« I cdini tovrstni pojav v sovjetski usodnejsega zaključka. Osnove
lja obstoj dveh taborov v svetu: osnovno vprašanje je torej tu. Sprejem načela dveh svetov stav* lja pred nas ne glede na vprašanje moči ali slabosti tisto izhodišče, ki bo obeleževalo bodoči razvoj. Glavna posledica tega dejstva pa bo borba, ki bo brez dvoma vedno ostrejša ter utegne dovesti do naj*
gliatti, Maurice Thorez, Klement j Putiki. Poleg lani ustanovljene Gottwald, Mathyas Rakosv, Ana I kominterne za britansko impe* Pauker. Otto Kuusinen, Wilhelm ričilno posest pričakujejo tudi Pieck in drugi podpisalo razp jst , ustanovitev skandinavske in juž* III. internacionale z utemeljitvijo', !. noameriške kominterne. Razlog da je izvršila svojo nalogo in da j za ta regionalni sistem, ki pa brez se je v novih okoliščinah preživela, j dvoma predstavlja osrednje načrt* Utemeljitev razpusta III. inter:
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
uacionale pa je bila pri poznaval* cih komunizma ter takratnega po* ložaja v svetu besedna igra za stvari, ki so stale nekoliko dru* gače. Razpust, vsaj formalni (in drugače ga noben resnični pozna* valeč tudi ni tolmačil), je bil pred* pogoj nadaljnjega sodelovanja med zavezniki, ki se je očitoval v potrebi po pomoči, katero je želela dobiti Sovjetska zveza, po otvoritvi drugega bojišča ter do* vedel nato do Teherana, Jalte, Potsdama, ustanovitve Združenih narodov itd., itd., torej do vsaj navideznega pomirjenja dveh na* zorskih in političnih miselnosti.
Nova kominterna
Ustanovitev nove evropske ko* minterne je vsekakor vzbudila za* nimanje, istočasno pa tudi delno bojaizen za bodoči razvoj v svetu. Ustanovitev ni prišla povsem ne* pričakovano, ller so jo priprav* ljali že precej časa in je bila pred* vsem v zadnjem času nakazana v nekaterih govorih, n. pr. Gottval* da in Broza. Bolj kot formalno propagandno delo, ki ga bo v bo* doče — kot sicer doslej nepreki* njeno — opravljala iz svojega novega središča Beograda, pa je zanimivo ozadje, ki je privedlo do tega koraka.
Sovjetska zveza se je ves čas od vojne dalje posluževala v med* narodnem življenju politike, ki je kazala na njeno notranjo ideolo* ško nestrpnost ter željo po širje* nju in uveljavljanju svojega vpli* va v vseh dostopnih področjih. Ta njena politika, ki ji je manjkala vsaka sled sprijaznenja s položd* jem v svetu, kakršen se je rodil po vojni in ki se je upiral nasil* nemu vcepljanju njene ideologije, je šla tako daleč, da je na vsakem koraku skušala onemogočiti po* vojno ureditev dežel, kar valja predvsem za Evropo. Trumanov in Marshallov načrt, ki sta odgo* vora na en in drugi namen sovjet* ske politike, je postal Moskvi o* vira, ki je preprečevala še nadali* nje izvajanje zamišljene politike. To osnovno prizadetost je bilo mogoče dobro videti v odporu, ki ga je svet doživel s strani Sovjer* ske zveze ob priliki napovedi e* nega in drugega ameriškega na*
no vodstvo, je pač v posebnosti prilik, ki vladajo danes v svetu, kjer zahtevajo razna področja raz* lično propagandno akcijo.
Vsekakor pa je ustanovitev ev* ropske kominterne najznačilnejša. Njeno področje zajema osnovni problem sveta — Evropo, v njej so včlanjene najbolje organizirane in najmočnejše komunistične stranke sveta, poleg tega pa vklju* čuje na javnosti dostopnem sezna* mu članov najuglednejše komuni* ste (brez dvoma so nje člani .še drugi, katerih imena pa bi zaradi njih položaja — predsedniki dr* žav, vlad, vodje opozicije — tak* tično prej škodila, kot pa koristi* la). Med imeni omenimo samo, da so nekateri obenem tudi člani Politbiroja, Žukov in Malenkov pa veljata poleg tega oba za ver* jetna naslednika Stalina.
možnosti medsebojnega sodelova* nja Vzhoda in Zapada so omajane, če ne povsem podrte. Teheran,
Kaj se dogaja v Grčiji ?
Ravnatelj oddelka za zadeve i vedno spoštuje ideale strpljivosti Bližnjega Vzhoda in Afrike pri in prave demokracije. Tu libera* ameriškem zunanjem ministru, ližem ni monopol samo gtške li*
Loy W. Henderson, se je pravkar vrnil s študijskega potovanja po Grčiji in je o’ svojih vtisih govoril po radiu:
»Vrnil sem se iz Grčije z neka* terimi določenimi vtisi, katere bi rad sporočil, ker bi rad popravil nekatera zmotna mišljenja o Gr* čiji in o grškem narodu, ki so se zelo razširila v Ameriki.
Tako je n. pr. razširjeno mišlje* nje, da v Grčiji ni več liberalnega mišljenja in da grški narod plove ali v levi ali pa v desni totalitari* zem. Jaz pa pravim, da je večina grškega naroda še vedno svobodo* miselna v srcu. Grški narod še
De Gasperi odbil! naskok
' 'ap~sa
socialkomunistov
zroča njeno trpljenje pod totalitarističnim komuni* stičnim režimom manj za* nimanja kot trpljenje biv* ših satelitskih držav. To je tem manj razumljivo, ker bremeni odgovornost za sedanji položaj v Jugosla« viji v precejšnji meri velike zaveznike, brez čijih voj a« ške in politične podpore do njega nikoli ne bi moglo priti. Brezbrižnost, ki se je pokazala v pogledu usode Jugoslavije, nima lahko u» sodnih posledic samo za jugoslovanske narode, am* pak tudi za Združene narode. Jugoslavija je zaradi svojega osrednjega položaja na Balkanu ravno točka, s katere se lahko z velikim uspehom sproži komuni* stični splošni napad. Ta
napad ogroža mir na Balkanu in tudi svetovni mir.
Jugoslovanski narodni odbor ponovno podčrtava, da jugoslovanski narodi ne morejo biti odgovorni za dejanja sedanje jugoslovan* ske vlade ter poftovno po* živa člane Združenih na* rodov in jih prosi, da opo* zore glavno skupščino na jugoslovanski totalitaristih ni režim (čl. 11, odstavek 2 in 3 Atlantske listine). Iz vseh teh dejstev izhaja, da bi bilo nujno potrebno, da pošlje Varnostni svet v Jugoslavijo mednarodno ko* misijo, da na licu mesta izvede preiskavo.
Izvolite sprejeti, gospod predsednik, izraze našega največjega spoštovanja.«
Odkar je ministrski predsednik De Gasperi sestavil svojo četrto vlado, ki jo je izbral iz svojih demokri* stjanskih somišljenikov m nekaterih priznanih stro. kovnjakov, mu skušajo To
kristjansko stranko. Ne gie* de na slabe gospodarske pri* like v državi, ki se z veliki* mi napori obnavl;a,so poslali svoje sindikalne organizacije v razne štrajke. Tako smo doživeli večdnevno stavko
gliattijevi komunisti in i kmečkih delavcev v severni Nennijevi socialisti, katerih Italiji, v dolini Pada, kjer je ni več sprejel v svoje mini* štrajkalo okrog 1 milijon
priliki delavcev.Vnedeljo21.sept.sopo vseh mestih izvedli velike protestne manifestacije pro* ti vladi radi slabih prehra* njevalnih prilik. Napoveda-
razmer in utrdilo neodvisnost gr* ške države.
Politični voditelji
V Ameriki in drugod po svetu se je zelo razširilo tudi mišljenje, da so vsi grški nekomunistični politični voditelji sami nezmožne* ži, neznalice in koristolovci. Kan* panja proti grškim nekomunistič* nim državnikom je imela znaten uspeh tako v Grčiji kot tudi dru* god. Sedaj pa ko sem se vrnil iz Grčije, lahko povem, da sem na* šel med političnimi voditelji te dežele istega duha vzviše* nega patriotizma in državniške modrosti, ki ju najdemo v vsaki deželi, kjer vlada predstavlja svo* bodno izraženo voljo prebivalstva. Večkrat se je zgodilo, da so bile sposobnosti grških voditeljev za* senčene zaradi težav, s katerimi se mora boriti grška vlada, vendar je jasen dokaz državniške jpo* sobnosti in patriotizma grških po? litičnih voditeljev dejstvo, da so predstavniki dveh velikih zgodo* vinskih grških strank opustili medsebojne spore in združili svo* je sile v dobro dežele. Vzpostavili so vlado, ki naj reši deželo pred nevarnostjo, kakor je ni bilo več* je že celih 100 let.
V Ameriki in drugod prevla.* duje tudi mišljenje, da so Zdru* žene države zrušile prejšnjo vla* do in ustanovile drugo. To ni res. Pač pa so zastopniki Združenih držav izrazili svoje mnenje, da je mogoče ohraniti grško neodvi* snost, le ako vsi lojalni in doma* ljubni Grki sodelujejo pri obnovi dežele.
munistov zapustili mnogo sovra* štva in željo po maščevanju po* gre za demokracijo sebno pri ljudeh, ki objokujejo j	jn	svo|jo(|o
svojce, ki so postali žrtev krivic j
in nasilja.	Komunisti	so v svetu poskušali
za mir in sodelovanje med narodi ter njihov demokratski razvoj in med tistimi, ki se sicer poslužu* jejo krivega demokratskega izra> zoslovja, v resnici pa so v službi tistih gospodarskih monopolov, ki... itd«. Pojdimo deset let na* zaj. Tudi takrat so nekatere izjave povzročale obupne komentarje. Dvomimo, da so ti komentarji ka* zali na »veliko pozitivno vred* nost« tistega in tistih, ki so z ome* njenimi izjavami grozili svetu in ga nato pahnili v vojno.
beralne stranke, ampak ga najde* mo tako pri monarhistih kot pri republikancih in v večini grških političnih strank, pa bodisi, da so desničarske, sredinske ali pa le* vičarske. Na drugi strani pa je treba priSznati, da so zločini gr* ških skrajnih desničarjev in kc*
Drugo tako zmotno mišljenje je to, da grški narod počasi siromaši/ nekateri posamezniki pa postajajo preko mere bogati. Tudi to mi* šljenje je nepravilno. Res jc, da sta v zadnjih letih cvetela dobič* karstvo in grabežljivost. Kljub temu pa je danes v Grčiji razinc* roma le malo bogatih ljudi, vse* kakor mnogo manj nego pred vojno.
Delavci niso za gveriljce
vzbuditi vero, da grški gveriljci vodijo borbo za svobodo in de* mokracijo. K sreči sc jim ni po* srečilo pripraviti mnogo ljudi do tega, da bi jim to verjeli. Pre* pričan sem, da se ljudje vsaj v Združenih državah zavedajo, da komunisti vladajo gveriljce z že* lezno roko in da je njihov edini namen ustanoviti V’Grčiji isti r.a* čin totalitarne vladavine, kot so ga vpeljali v nekaterih deželah, sosedah Grčije. Splošno je znano, da člani gveriljskih tolp večino*
strstvo, pri vsaki izpodnesti tla in na ta način izzvati vladno krizo. Oči* vidno ne morejo pozabiti lepih časov, ko so sedeli v vladi in imeli oblast, ob* | na je bila splošna stavka enem pa brezobzirno izko*|vse£a tekstilnega delavstva, riščali težak položaj države,i In tako dalje, hujskali množice in uganjali S hitrim vmesnim
umazano propagando in ko rupcijo.
Zlasti mesec september je bil za De Gasperija zelo vroč in*preprežen s težava* mi, ki so se zdele včasih ne* premostljive. Koj v začetku meseca je poslanec Nenni predložil v .ustavodajni skupščini nezaupnico vladi radi slabega državnega go* spodarstva. Nenniju se je seveda takoj pridružil To* gliatti in oba sta začela z vsemi sredstvi iskati prista* šev, da bi za svoj predlog skovala večino. Brez poseb* nega olepšavanja sta izja* vila, da hočeta vreči De Ga* sperija in ga prisiliti, da pri* deta njuni stranki v razširjeno vlado in na državno krmilo. V ta namen je bilo potrebno ustvariti v državi De Gasperi j evi vladi sov* razno razpoloženje.
De Gasperi je v začetku odložil razpravo o nezaup* nici, ker je bil njegov fi* nančni strokovnjak Einaudi v inozemstvu, v Londonu, kjer se je pogajal radi dr žavnega posojila. To dobo so socialkomunisti izrabili za divjo propagando, s ka* tero so hoteli udariti De Gasperija in njegovo demo*
pose*
gom je pa vlada vse stavke s sporazumi med delavci in delodajalci spretno rešila ali pa celo preprečila. Tudi protestna nedelja je razme* roma mirno potekla.
Vsi ti dogodki so položaj De Gasperijeve vlade moč* no ojačili. Vlada, ki se je v začetku glasovanju izmika« la, se je po Einaudijevem povratku čutila že tako krepko, da je pritiskala na skupščino, naj se vprašanje nezaupnice čim prej reši. Po večdnevnih ostrih deba* tah in dolgih govorih v usta* vodajni skupščini je bila 4. okt. odločilna seja, ki je trajala v jutranje ure. Ncn* nijeva nezaupnica je biia najprej odklonjena s 93 gla* sovi manjšine. Togliatti, ki se je prestrašil moralne za* ušnice, je svoj predlog u* maknil. Vsi socialkomunisti so se potem oprijeli Sara* gatovega predloga, ki je pa tudi ostal v manjšini.
De Gasperi je s tem odbil naskok na svojo vlado. Po mnogih glasovih bo pa svoje ministrstvo kljub temu raz* širil, in sicer s Saragarovo socialno stranko in z re* publikanci.
ma niso komunisti in da.ne delijo Nadaljnje zmotno mišljenje, ki j vsi mišljenja svojih voditeljev, jc razširjeno v svetu je to, da vla* i Jedro gverilje obstoja le iz 30 — da med grškimi delavci veliko <"'b* j 400/° komunistov in njihovih so* čudovanje in simpatija za gve* \ potnikov.
riljee. Resnica pa je ta, da jc po v- A;ko je torej le kakih 40°/o gve* prečni grški delavce še vedno j riljcev komunistov, kako jc torej zvest in lojalen državljan, kiji b j mogoče, da vsi ostali tudi ostanejo temu, da je komunistična stranka, j še nadalje v hribih? To vprašanje ki v Grčiji ni prepovedana, stori* | marsikdo postavlja toliko bolj s la vse, da se vrine v delavske I pravico, ker je znano, da jc grška organizacije in prevzame v njih j vlada dne 15. septembra progi isila vodstvo. Res je, da grški delavci : amnestijo, ki nudi milost in var* pogosto štrajkajo, vendar stavk | nost ter vrhu tega možnost zapo* ne vodijo vedno komunisti. Vc» Islitve vsem gvcriljecm, ki se pic* čino teh stavk pa skličejo delavci dajo. Odgovor na to vprašanje je zaradi želja po izboljšanju svoje* j da se člani gveriljskih tolp ne ga stanja — kar je v deželi, ki jc j morejo podati, ker se ne smejo, taki stiski kot Grčija pop dno* j Oni žive pod železno disciplino
ma razumljivo. Le manjši del stavk jc torej političnega značaja. Trdim lahko, da se doslej komu* nistom ni posrečilo polastiti se oblasti v delavskih organizacijah’ v Grčiji. Delavski voditelji v tej deželi zelo budno pazijo na lo nevarnost. Znano je namreč, da so komunisti v številnih evropskih deželah obvladali delavske orga* nizacije in potom njih izvajajo velik vpliv nad gospodarskim živ* ljenjem v teh državah. Komunisti se zavedajo, da bi lahko v Grčiji paralizirali vse javno življenje, ako bi zavladali nad delavci in bi tako omogočili gveriljccm in njihovim zaveznikom napraviti konec grški neodvisnosti. Zato njihovi napori, ki jih ne smemo podcenjevati, kajti komunistični člani delavskih organizaciji so iz« vrstno izvežbani v propagandi,
in nadzorstvom, kot smo jih na* vajcni v policijskih državah.
Naše najnovejše informacije pravijo, da sedaj gveriljci operi* rajo v skupinah po 10 mož. Vsako tako skupino nadzirajo kaki štirje komunisti, ki pazijo na to, da ostali člani tolpe ne zbeže, ali pa, da se ne predajo grškim oblastem. Komunistični voditelji so dali jasno razumeti, da bo vsakdo, ki poskuša zbežati, ali se predati ter tako izrabiti ugodnost amnestije, takoj ustreljen. Razen tega se ho* do maščevali tudi nad njegovo družino, ako beg uspe. Nihče prav nič ne dvomi, da so komunisti odločeni svoje grožnje tudi uresničiti.
Pomoč od zunaj
Marsikdo sc vprašuje, kako mu* j rejo gveriljci, ki jih je razmeroma
taktiki, organizaciji ter ideološko ! mal(> _ ]e 20 do 30 tisoč, — še dobro podkovani. Pri svojem delu j naprcj vztrajati. Odgovor na to se poslužujejo zvijače in goljufije i Vprajanje nudi deloma hribovit in nikdar ne pokažejo svoje pra* fCren poleg tega pa tudi dejstvo, ve barve.	ja sc gveriljci lahkfi od časa do
Razveseljivo dejstvo pa je, da | časa umaknejo na varno izven tako grške oblasti, kakor tudi od* govorni člani grških delavskih or* ganizaciji vedno bolj spregleduje*
jo, zakaj gre in upati smemo, da bo končno iz vse te zmešnjave vstalo močno in zdravo delavsko gibanje, ki bo mnogo pripomoglo k ozdravitvi grških gospodarskih
grškega teritorija in sc tam odpo*
čijejo, ter reorganizirajo. Io dej1
stvo je najvažnejše p”i preučeva* nju problemov grške gvcrilic. Preiskovalna komisija Združenih narodov jc po temeljitih preiska* vali letos ugotovila na licu mesta, da: »Jugoslavija, Albanija in Bol*
Naš boj za narodni obstanek
»Zadnja svetovna vojna je dokazala, da je narodna nestrpnost, šovinizem in politično nasilje nad civi* liziranimi narodi zmota in zločin, ki se neizbežno maš* čuje in strmoglavi samega nasilnika. In po teh bridkih izkušnjah si Slovenci in Hrvati ter Italijani na Pri? morskem zopet gledamo iz oči v oči kot tisočletni so* sed j e. Ali ni bilo že dovolj preziranj, sovraštva, bojev in izkušenj med nami? «
S' temi besedami smo v članku »Naš odnos do Italijanov« v 7. štev. »Demo* kracije« pokazali svojo do* bro voljo za iskren sporazum. Mislili smo, da bo stvarnost položaja, v katerem živimo, vendar streznila naše sosede in pomagala premostiti ono nestrpno mi* selnost, ki jo je tako vneto zagovarjal del njihovega tiska. Minuli so tedni in me-seči, i, ne samo da tega pre* okreta, žal, nismo opazili, temveč so italijanski merodajni krogi iz dneva v dan zavzemali bolj ekstremna in popolnoma nestvarna stališča, ki jih je težko pojmovati.
Dejstva govore
Nesporno je dejstvo, da živimo od pamtiveka na tem koščku primorske zemlje Slovenci in Hrvati ter Ita* lijani drug ob drugem, ka* kor je nesporno dejstvo, da smo eni kot drugi majhni drobci velikih narodnih
letna narodna borba je šla za tem, da si priborimo naj* elementarnejše pravice za naš narodni obstoj in raz* skupin, ki se ravno na teh voj. V tej borbi smo bili v
garija .podpirajo gveriljo v tir* čijii«. Poročilo pravi nadalje: »Gr«-ški sosedje dajejo gveriljcem na razpolago zatočišče, bolnice, Jo« bave in vojaško vežbanje«. To« možna komisija, ki je svoja pre* iskovanja vodila še pred kratkim, pa pravi, da sosedje Grčije še na« dalje pomagajo gveriljce-n in da se je vsaj enkrat zgodilo, da je bila grška redna vojska izpostavljena streljanju izza jugoslovanske meje. Kakšen je obseg te tuje pomoči gveriljcem, je najjasneje razvidno iz cenitve nekega amen* škega opazovalca, ki pravi, da bi bilo gverilje konec v enem nese« cu, ako ne bi -.lob:,al'i pomoči od zunaj.
Zunanje sile, ki nudijo pomoč grškim gveriljcem, se poslužujejo za dosego svojih ciljcv silovite propagande. Komunistično čašo* pisje celega sveta je začelo pred kratkim prinašati vojna poročila »Vrhovne komande grških demo* kratičnih oboroženih sil«, z na* menom prikazati gveriljsks spu* pade kot pravo pravcato držav* Ijansko vojno. Ta poročna slave nadalje dejanja gveriljcev kot borbo proti fašistični reakciji.«
tleh dotikata. Fašizem je skušal raznaroditi in iztre* biti slovensko prebivalstvo z vsemi sredstvi, ki jih je imela velesila Italija na raz* polago ali. zaman. Slovan* sko prebivalstvo je izšlo iz zadnje vojne sicer decimi* rano, ali še bolj zavedno in odporno proti vsakemu po* skusu raznarodovanja, pre* ganjanja in teptanja n j ego* vih narodnih pravic. Te pravice, ki nam gredo že po naravnem pravu in vseh de* mokratičnih načelih, nam je priznala tudi mirovna pogodba z Italijo. Mi nočemo ničesar odvzeti svojini so* sedom Italijanom, toda zah* tevati moramo, da nam priznajo vse one pravice, ki so predpogoj za svoboden razvoj naše narodnosti. Ne ogrožamo nikogar, še naj* manj pa italijanske narodne posesti. Norost je trditi, da ogrožajo Slovenci na Go* riškem, ki so ostali pod Italijo, in oni na S.T.O.*ju ita* lijansko narodnost in zato ustvarjati za novo borbo proti nam akcijske odbore. Upamo, da si trezno in stvarno misleči ljudje med njimi ne morejo domišljati, da bi mogli pod pretvezo obrambe »italijanstva« od* rekati nam narodne pravice, ki jih vsak narod absolutno potrebuje za svoboden na* rodni razvoj.
Mi smo bili vedno toliko stvarni, da smo priznavali našim sosedom, da je Trst po večini italijansko mesto in da so italijanska tudi obalna mesta tja do Novi* grada (Oittanove). Ne mo* remo pa razumeti in prizna* ti, da bi bilo STO »destb nato jatalmente a divenire di fatto e di diritto italiar.o« (Glej »Giornale di Trieste« od 1. okt. 1947). Kakor tudi ne moremo pojmiti. kako more danes resen človek napisati »il T.L. di Trieste non puo intendersi che co* me il T.L. degli Italiani di Trieste« (Glej »Giorn. di Tr.« od 4. okt. 1947), zato ker so Italijani v številčni večini. Mi ne zanikamo Italijanom večine na STO*ju, zanikamo jim pa pravico, odrekati Slovanom pravico do samostojnega kulturne* ga, socialnega in gospodar: skega razvoja.
Naše stališče
Skrajni čas je, da zavza* memo v pogledu naših od* nošajev do Italijanov na tem ozemlju odločno in čisto stališče. Vsa naša sto*
obrambi in ne v ofenzivi proti italijanskemu narodu. To borbo smo vodili vedno z dopustnimi in parlamen* tarnimi sredstvi, ne z na* siljeni. Ko je nastopil faši* zem, so se skoro vsi italijan« ski krogi v naših krajih isto* vetili s fašizmom. In ker je bil fašizem nasilen, so se pričeli Italijani, v borbi proti nam, posluževati fašistič* nih metod nasilja. Nasilje je rodilo odpor z naše strani vse do zloma Italije ob kon* cu svetovne vojne. Kakor koli se hoče imenovati ta borba, bila je v svojem bU stvu vendar borba med Ita* lijani in Slovani, ki so bili prisiljeni sprejeti napove* dan boj. Fašizem je uvedel samo nove, nasilne metode. To nam dokazuje v najbolj jasni luči najnovejše zadr* žanje naših italijanskih so*
sedov, ki se odraža po nji-hovem časopisju. Fašizma ni več, ali oni kljub temu niso spremenili svojega zadržanja nasproti Sloven* cem in Hrvatom, ko nam celo sedaj, kljub jasnim do* ločbam mirovne pogodbe in tržaškega statuta, odrekajo najenostavnejše pravice do našega narodnega obstoja in razvoja tako na šolskem polju, kot v jezikovnem vprašanju. S tem nas silijo, da zavzamemo tudi mi svo* je obrambne pozicije.
Ta boj z italijanske strani ne gre proti komunizmu, ampak proti vsem Slovencem kot takim. In komuni* zem celo podpira ta boj s tem, da ubija v naših ljudeh narodno zavest in odpor* i nost z raznimi »fratellan* cami«. Tega dejstva se mo* rajo zavedati vsi Slovenci in Hrvati. Izvor in vzrok boja je ostal isti, kakor je bil skozi sto let, boj za naš narodnli obstanek.
Beneški Slouenci so avtonomijo že imeli
Zbori v Landerju in v Mersi
Kdo ve, če domači in tuji odvetniki, ki uganjajo vraga proti naj-skromnejšim avtonomističnim zahtevam Slovencev v Italiji, poznajo eno samo stran sgodovine prava, ki — pustimo ob strani politične slučajnosti — bi jih morala zanimati vsaj zaradi izobrazbe?
Gre za tiste pravne in gospodarske ustanove, ki so se v zadnjih časih beneške republike imenovale „stoli“ iz Landerja in Merse in ki so se prej imenovale „občestva" ali „kraji“ (Contradis) -: ustanove čistega in pristnega avtonomističnega duha, ki morda izvirajo še iz zgodovine oglejskega patriarhata in so pod Benetkami dosegli posebno obliko ter jo obdržali do tega sto let.
Avtonomija Slovenije v Italiji
Ne da bi bilo treba raziskovati v tminah davne preteklosti, kjer je stvar tako zamotana, da se le težko dobi prava nit, moremo vsaj verjeti, da je bila v zadnji dobi patriarhov večina slovenskih vasi v
lastnim trudom in troškom, skrbeti za varstvo in obrambo tistih meja, tako v slučaju vojne kakor v slučaju nalezljivih bolezni. Zaradi teh obveznosti bodo ostali “prosti vseh taks, davkov in prispevkov beneški vladi. Ob raznih drugih prilikah pa, zlasti v drugi polovici šestnajstega stoletja, je ista beneška vlada proglasila, da so slovenske doline ločene in neodvisne, kar se tiče zakonodajne oblasti, tako od Čedada kakor od Furlanije in v zadnjem določilu, ki je še ostalo v tem pogledu (tisto od 2. aprila 1788), pravi senat iz Benetk, da se slovenska Furlanija vlada sama „kot narod, ki je različen in ločen od Furlanije".
Obramba pravic
Razume se, da so za ohranitev teh posebnih ustanov, teh oprostitev, teh nedotakljivosti, — to je te avtonomije —, posebno napram Čedadu, prebivalci tistih krajev vedno zelo skrbeli in večkrat so se morali obrniti v Benetke z vlogami s prošnjami in ugovori; tja so pošiljali tudi svoje zastopnike, da so branili
Furlaniji prosta vsake fevdalne za- "j1*1 pravice. Prav za prav so bili
konodaje in, da če so one bile v neki meri odvisne od Čedadske „skupščine“, je bila ta odvisnost bolj širokega pojma in omejena s posebnim pravilnikom.
Ko so tu leta 1420 prevzele oblast Benetke in postavile svoje meje z avstrijskim cesarstvom na prehodih v Podbonescu, na Livku, v Klinacu, v Klobučarih in v Sv. Nikolaju, je bilo ukazano prebivalcem iz Nadiške doline in iz Erbeča, da morajo s
ti utoki tako pogostoma potrebni da so v zadnjih časih določili posebni davek za obrambe pravic, in sicer s tem, da so znižali za pol desetine navadno mero na bokalih vina, ki so £a prodajali v gostilnah, ne da bi znižali ceno gostu. Vrednost te pol desetine je šla v kaso furlanske Slovenije za stroške pot-nin v Benetke in za predstavništva j tako so stroški za obrambo pravic ostali na hrbtu pijančkov.
(Prevedeno iz ,Patrie dal Fridl")'
LETA PREIZKUŠNJE
Prerez ia nauki Slovenske politike zadnjih let
Vsako politično dogajanje ima svoje korenine v preteklosti. Če danes obračamo svoj obraz v bodočnost in iščemo pota. po katerih naj hodimo, moramo nujno pogledati v preteklost. Napake, ki jih je ta preteklost zagrešila, nam morajo biti nauk za bodočnost.
Verjetno je nekoliko tvegano izreči že danes sodbo, ki prav za prav pripada zgodovini. Srca so namreč še . vse preveč polna pelina in trpljenje, kot se zdi. še ni dovršilo popolnoma svojega očiščevalnega dela. Svet še ni spoznal, da sreče ne moremo graditi na sovraštvu in zavisti, temveč samo na ljubezni in odpuščanju. Vkljub temu bo naša sodba skušala biti čimbolj ne* pristranska. Napadi fanatikov nam bodo samo doka* zovali, da smo temu svojemu smotru ostali zvesti.
Nočemo biti taki, kot je starec Oton Župančič, ki bi ga življenje moralo naučiti česa drugega, ne pa tega, da je v maju 1945 z balkona ljubljanske Univerze prvi vrgel besedo »Maščevanje!« Njemu je s pardnevno zamudo sledil drugi vodilni slovenski književnik, Josip Vidmar, kateremu je istotako na pogrebnem govoru še strastneje privrela iz ust ista beseda in geslo : »Maščevanje!« Tako so govorili predstavniki naše lepe umetnosti v dneh, ko so celo vsi politični voditelji zmagovitega pokreta še vedno taktično in začasno, a oprezno govorili samo o odpuščanju in razumevanju. Hoteli so biti doslednejši od doslednih in čeprav so se s tem spustili na nivo najnižjih pouličnih instinktov, jih ni to prav nič motilo.
Rajši nam bodo vodilo besede, ki smo jih na nekem zagrebškem procesu slišali iz ust znanega odvetnika. Odgovarjal je javnemu tožilcu, ki je neprestano napa* dal obtožence s svojevoljno ustvarjenimi zaključki o tem, kaj bi bilo in kako bi bilo, ako bi zmagala struja, ki so jo predstavljali Obtoženci. Ta odvetnik je rekel: »Kaj bi bilo, če bi bilo... To je glavni argument javnega tožilca. A kaj bi bilo, če bi bilo, na to^ ne moremo dati odgovora mi, temveč ga bo dala šele zgodovina. Ona bo sodila, ali so bile potrebne tako velike žrtve za dosego takega stanja in ali ne bi bilo morda prav, da bi rajši obveljala teza, ki so jo kot svoj politični koncept zastopali obtoženci. O tem, kar se ni zgodilo, sodobniki ne morejo izreči končnoveljavnih sodb. Glavno je: ali so se obtoženci častno in dostojno, s plemenitimi cilji borili za svoje smotre? To je osnova, na kateri naj sodišče gradi svojo sodbo, medtem ko naj mišljenje o večji ali manjši upravičenosti enega ali drugega programa rajši prepusti izreku zgodovine. Sicer tvegamo, da bomo v njenih očeh majhni in sebični!« Bil je pogumen mož in je pošteno govoril.
Odstranimo torej izpred svojih oči vsa osebna programska ali interesna merila, odstranimo iz svojih src nadutost, ki jo izziva zavest zmage in zagrenjenost, ki jo izziva zavest poraza. Oproščeni vseh predsodkov si oglejmo to slovensko notranjepolitično dogajanje zadnjih let in skušajmo ugotoviti, kaj je bilo na njem napačnega, kaj je treba odpraviti, ako hočemo iz našega naroda odstraniti občutek more, negotovosti in ne* sreče, ki danes vlada v srcih.
«» «» «»
Vihar svetovnega dogajanja našemu narodu ni prizanesel. Z vso silo je udaril v njegove moralne in duhovne temelje. Nevarnost se vrsti za nevarnostjo. Smo v razvoju, čigar kristalizacijska oblika še ni do* končno določena. Je kvečjemu nakazana ali zaželena.
Taki trenutki so najnevarnejši za vse, ki nimajo temeljito izgrajenega lastnega prepričanja in trdne hrbtenice. Taka je običajno večina. Čimbolj so realnosti, ki bi nepoučenim lahko kazale pot oddaljene, toliko bolj deluje domišljija. Stiska pa njen učinek še pove* čuje. Kjer odpove razum, prevladajo čustva in strasti.
Kadar razmere določen del naroda ali pa, kot ob sovražni okupaciji, ves narod potisnejo na stran ter mu onemogočijo sodelovanje in tekmo pri konstruk* tivnem delu, tedaj se vse javno delovanje izživlja edino na področju obljub, kritike in rušenja. Ker pa se da vse to lepo izražati v raznih zapeljivih besedah, so
a :
Ali bo vojna ? Kaj bo, če bo ?
Angleži in Rusi so se včasih po« našali s tem, da so oni edini na svetu, ki mislijo kontinentalno. Kaj se to pravi: kontinentalno misliti? Če živiš v Ribnici in so občinske volitve v Ribnici ter se razgrevaš za te volitve, *:edai ne misliš kontinentalno. Da Ribnica tli kontinent, o tem je namreč prepričan ves s^et, razen Ribniča« nov seveda, če pa te kaj zasrbi v Kanadi in se popraskaš na Cey* Ionu, je to nekaj drugega kakor volitve v Ribnici. To je kontinen« talno mišljenje. Ravno tako, ka* kor če zašešlja miška v Vladi vo« stoku in ji ti nastaviš past v Var* šavi.
—	Aha! 2e razumem. Kokor ti* sta krava...
Lepo te prosim, ljubi čitatelj, ne prihajaj mi tu z obrabljeno prispodobo o kravi, ki se pase pod Triglavom in ki jo molzejo v Beogradu! To ne spada sem. Kras va in trava fin mleko! Med Tri« glavom in Beogradom je res mno*
go sveta, ampak kontinent to še ni. Sicer pa. bodimo [pravični: Za nekdanje Jugoslovane je vendar še precej dobro spričevalo, da so mislili že na tako razdaljo. Da* nes gotovo mislijo še na večjo, ker je svet napredoval. Skoraj bi me mikalo zvedeti, kje je danes vime tiste triglavske krave. Mno« go prida pa najbrže iz njega ne bo, po toliki molži. So pa že dru« ge krave, ki mi bolj imponirajo. Na primer tista, ki jo Marshall pase v Washingtonu in jo molzejo v Parizu. To pa to! To ti je krava, prava kontinentalna kravetina. Ampak tega ne morem razumeti, kakšna trava raste v Washingto* nu: mleka ni in ga ni. Da se na« vsezadnje to mleko ne bo spre« menilo v prah? Američani oajč ne poznajo drugega mleka kakor samo v prahu. Kaj nam potem koristi tista vvashingtonska lepa kontinentalna krava? Boste še vi« deli špas: Nekega lepega dne se zna zgoditi, da se krava široko
razkorači nad Parizom, dvigne rep navpik, napne druge svoje od« prtine v neposredni soseščini vi« mena in...
Poglej, dragi čitatelj, kam si me spravil s svojo neumnostno opazko o kravi: na mah tičim do ušes v kravji politiki. Kako pris dem do tega? Saj vendar nisem kravji pastir!
Ostaniva rajši pri kontinental« nem mišljenju! Tudi v cem oziru je vojna prinesla temeljite spre* membe. Kdor bi se danes pobahal, da kontinentalno misli, ne bi do* živel drugega kakor splošno pomi« lovanje. Danes mislimo samo še planetarno. Kdo se pa briga danes za volitve v Ribnici, za praskanje na Ceylonu ali za miško v Vladi* vostoku? Danes nas zanima samo še to, kaj bo ukrenila ena polovica našega planeta in kako bo reagi* rala druga. Danes se še samo vprašujemo: Ali bo vojna ali je ne bo? Seveda ne vojna med Grčijo in Turčijo ali med Uragva* jem in Paragvajem, temveč vojna med Zapadom in Vzhodom, med eno polovico našega planeta m drugo. Da, planetarno mislimo da« nes, in sicer vsi in povsod: v No*
vem Jorku, v Moskvi, v Londonu in v Ribnici. Na Nemškem se je baje rodil otrok z dvema glavama; ena gleda stalno proti Zapadu, druga pa proti Vzhodu.
Nisem politik, sem si vedno slu* žil s poštenim delom kruh. Toda usodnemu vprašanju: »Ali bo voj* na. ali ne?« se tudi jaz ne morem izogniti. In zato se mučim in tuhtam dan in noč, na račun apetita in spanja. Vsako ju* tro pred zrcalom štejem lase, ki so na novo posiveli. V moji glavi ni več prostora za vsakdanje mi* sli- V divjem plesu se mi vrtijo po možganih atomske bombe, katjuše, penicilin, tanki, radar, podmornice, toksini, stratosfera, VI, V2, V15, V342.
Ali bo vojna ali je ne bo? In kaj, bo, če bo? Bojim se, hudo bo« jim. Ne mogoče za svojo osebo. Kaj pa je to danes, če se posa« meznik likvidira? Po tolikih likvi« dacijah, ki smo jih doživeli! Bo* jim se za Slovence, za Jugoslova« ne, za Slovane sploh. Odkar je Karel Veliki, ta temni novator med nemškimi cesarji, začel tisoč« letni pohod germanstva proti slo« vanstvu, niso Slovani več imeli
tako ugodnih meja, kakor jih ima* jo> danes. Kaj bo, če bo vojna? Brez dvoma mi Slovani danes vo* dimo eno polovico planeta, kakor prav tako brez dvona vodijo Američani drugo. Če doživimo po» raz, bomo spet vrženi nazaj za dolgo dobo, morda za nadaljnjih tisoč let.
Groza me obhaja. Kaj bo, če bo? Kdo mi utegne odgovoriti na to vprašanje? Kdo me potolaži?
Spet sem spoznal, da je pomoč najbližja, kadar je stiska najhuj* ša. Bliskoma se mi je zasvitalo, spomnil sem se Janeza Kranjca.
Z Janezom Kranjcem sva bila le površna znanca. Ni bil tak, da bi človek iskal njegovo družbo. Ljudje so si šušljali vse mogoče o njem. Nekateri so pravili, da ima čuden značaj, drugi pa, da je sploh brez značaja. Briga to zdaj mene! Če ima Janej Kranjc ka« rakter ali ne, je popolnoma vse* eno. Karakteristiko ima gotovo m to je danes glavno. Odpravil sem se k njemu. To je mo?, ki ini bo pomagal.
Na poti me popade uov dvom. Kako ga bom nagovoiil? Če mu rečem »gospod«, bo užaljen; go*
spodje so zdaj na Kranjskem iz mode. Če ga nazovem »tovariš«, bo spet užaljen. Samo tovariš to* varišu lahko reče »tovariš«. In jaz nisem »tovariš«, ker pač smatram za dobro to, kar s svojim intim« nim prepričanjem spoznam za do« bro. Pravemu »tovarišu« pa je dobro na podlagi ukaza od zgoraj.
Vz te nove stiske me je rešilo poznavanje zgodovine slovenskih šeg in običajev. Slovenci smo kun« šten narod. Pred vojno smo imeli
—	gotovo edini na svetu — nava« do, da sta dva Slovenca pila bra* tovščino in se še nadalje titulirala z »gospodom«. Tako je bila čisto vsakdanja stvar slišati stavke tele baze: »Gospod Štrukelj, ti si pa fajn človek!« Novi čas je odpravil to slovensko specialiteto, ki ie zaradi tega prešla v zgodovino. Zgodovina pa je za to tu, da se iz nje nekaj naučiš. Že imam re« šitev:	Janezu Kranjcu bom dal
naslov »gospod tovariš«. Hura!
Ko sem mu na dolgo in široko obrazložil svoje dvome in stra« hove, stiske in težave, me je go* spod tovariš Janez Kranjc pogle« dal z vzišeno dobrohotnostjo in modro dejal:
Zborovanje italijanske krščanske demokracije v Gorici
V nedeljo 5. t. m. je zbo« rovala v Gorici tukajšnja krščanska demokratična stranka. Ker je bilo to prvo zborovanje po zopetni pri-ključitvi k Italiji, je vsakdo mislil, da bo kaj novega in zanimivega na dnevnem redu. Iz poročila v časopisih, »mo zato z začudenjem spoznali, da so na zborom vanju v glavnem le ponav; Ijali staro pesem proti posebnemu statutu in proti Slovencem.
Tu quoque . .. krščanska demokracija!
Res, da so razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki se tičejo go* riške pokrajine, toda stvar* nega ni bilo prav nič.
Od goriške skupine kr* ščanske demokratske stran* ke, ki vlada in žanje uspehe, bi pričakovali nekaj več, kot stereotipično ponavljanje argumentov skoro prav vseh italijanskih pokrajinskih strank, z izjemo morda komunistične.
Tudi demokristjani so hu= domušno prepričani, da je italijanska ustavodajna skupščina izglasovala po* sebni statut samo zaradi »12 tisoč« Slovencev v Italiji. Presenetljivo, da niti najmanjše pažnje in pozor* nosti ne posvetijo celokup* nemu vprašanju Furlanije in so na ta način daleč proč od aktualnega programa Furlanskega ljudskega gi* banja (Movimento Popolare Friulano), ki išče izhod za koristno rešitev političnega in zlasti gospodarskega vprašanja. K izglasovanju posebnega statuta so gotovo pripomogli tudi Slovenci s svojim pravočasnim in u* pravičenim nastopom v Ki* mu (in to jim bo zgodovina štela v dobro!), toda glavni pobudnik posebnega statu* ta je bila Furlanija sama z njenimi perečimi političnimi in gospodarskimi zade-vami, ki jih je ustavodajna
skupščina videla in razume* la. Državljani pa si morejo sami pomagati,sami iskati kruha z. delom na lastnem domačem polju; ne smejo se samo zanašati in čakri ti državno bilanco!
Besede predsednika kršč. demokratske stranke odvet* nika Culota, da je njihovo zadržanje napram »belim« Slovencem odvisno od n ju hove poštenosti, bi nas si* lilo k vprašanju, kaj je prav za prav mislil z zahtevo »poštenosti« od strani Sio* vencev? Da se odpovedo svojim pravicam, posebne* mu statutu, da priznajo, da jih je samo dvanajst tisoč namesto šestdeset ali osem* deset? Ne, Slovenci se vsem tem pravicam in tudi dru* gim nikoli ne bodo odpove* dali.
Opazko odvetnika dr. Fornasina, da se v Nadiški dolini razvija slovenska na« cionalistična propaganda z imperialističnimi nameni, zavračamo kot običajno fra* zo šovinističnega kova, ki jo nestrpneži ponavljajo sa« mo zato, ker nimajo drugih argumentov, s katerimi bi se pred javnostjo postavili
Menimo, da sta oba od* vetnika, predstojnika krščanske demokratske striin* ke govorila v dobri veri. Drugače ne bi moralo biti. ker poznamo in cenimo njuno poštenost in miroljub* nost. Vendar postanemo tudi mi pozorni, ko slišimo iz njih ust, predstojnikov močne in vladajoče stranke, kateri je po krščanskih na* čelih gotovo na tem, da ob* ravnava in rešuje vsa vpra* šanja po načelih krščanske morale in strpljivosti, po* navijati staro pesem nekate* rih šovinističnih papagajev proti Slovencem.
Gre za to, da si ustvarimo, Slovenci in Italijani, drugo ozračje na tem ozemlju, drugačne odnošaje med na« mi. Gre za to, da prepreči*
mo med nami vse vzroke nasprotstva in prerekanja. Zato pa moramo v prvi vrsti in predvsem odpraviti brezpredmetna sumničenja in priznavati vsakemu svoje pravice, brez pogojev in predsodkov. Po načelih zdrave in resnične demo* kracije!
Kaj pa če bi mi začeli priklicevati v spomin raz* nim goriškim italijanskim političnim osebnostim ali
voditeljem besede, ki so jih precej pogosto ponavljali, še do meseca januarja 1947. leta, o »najbolj pravičnem načinu politične rešitve vprašanja Julijske krajinec? Takrat so nekateri teh go* spodov reševali to vprašanje na drugačen način, kot so ga rešili štirje »veliki« v Parizu! In so želeli in upali. Takrat jim niso bili nevarni Slovenci, takrat so nevar* nost videli drugod!...
Vesti s Tržaškega
'take razmere obenem najprimernejše polje za uspe* vanje političnih šarlatanov in pustolovcev, ki zaradi ugodnih psiholoških okolnosti lahko prosto izkoriščajo veliko naivnost širokih narodnih mas. Te okolnosti postanejo še posebno ugodne, ko doseže stiska tisto stopnjo, ki nasilje vsaj navidezno dopušča in opravi* čuje. S tem trenutkom postane zločin, umor, požig v trpljenja polnih očeh širokih narodnih množic do* puščeno in priznano orodje politične borbe. V med# seboj ni tekmi se ne uveljavlja več najboljši in najple' menitejši, temveč najbrezobzirnejsi.
Skozi take razmere je šel naš narod, ko je v teku težkih dni druge svetovne vojne večinoma nezavedno, vendar stvarno doživljal svojo socialno revolucijo. Preizkušnja je bila težka.	(Se	nadaljuje)
— Dve kratki epifcodi ti bom povedal in vse ti bo jasno. Konec bo tvojih strahov in skrbi. Poslu*
Leta 1937. sem se peljal po Bo* sni, od Sarajeva do Broda. Na* sproti meni je sedel bosenski kmet. Vlak je sopihal. Kar nu lepem je kmet vzel iz žepa brivno britev, oslinil roko, si namazal brado ter sc začel briti. Brez mila, brez zrcala, brez brisače. Ko je končal, je obrisal britev ob hlače in jo spravil. Spreletelo me je: Kakšen problem, kakšna sitnost je britje za navadnega zemljana in kakšna malenkost, kakšna ne» znatna zadeva je za bosenskega kmeta! Spoznal sem njegovo vali« čino. Nobena sila na svetu ne mo» re do živega takemu človeku, ki tako vedro, enostavno reš-ije naloge, ki se drugim zdfc sitne in težavne. In razpredel sem sv;>je misli: Če ta herojsko skromna eno* stavnost ne bi bila lastna samo temu kmetu, ampak celokupnemu narodu, kdo bi se mogel kosati s takim narodom?
Poslušaj dalje: Čez deset let, spomladi 1947, sem bil v Solkanu ki sem slišal tale pogovor med
ameriškim podčastnikom in voja« kom:
— John, pojdi v garažo in pri* pravi kamjon! Moram v Gorico po škatlo cigaret.
— Yes, sir. Kateri kamjon? Ve* liki ali mali?
— No, dovolj bo mali. —
Tu sem spoznal veličino Ameri* čanov. Za enkrat je omenjeni pod* častnik ravnal samovoljno, ampak če Amerika dospe tako daleč, da bo vsak njen državljan lahko šel s katnjonom 5 km daleč po škatlo cigaret, kdo se ji bo mogel posta* viti po robu?
Evo, to je ves problem med Zapadom in Vzhodom. Pri nas smo na najboljši poti do tega, da se bo vsak državljan kmalu bril s samo slino brez zrcala, brez mi* la, brez brisače. Američani pa se krčevito trudijo, da bi zasegli vse petrolejske vrelce na svetu. Toda toliko bencina ne bodo nikoli ime* li, da bi se lahko vsak Američan vozil 5 km daleč po par cigaret. Toliko petroleja kratkomalo na svetu ni. Nam pa slin ne bo nikoli zmanjkalo. Zmaga bo naša! —
Pomirjen sem šel domov. Hvala ti, gospod tovariš Janez Kranjc!
" Slovencem ob prililu žigosanja osebnih izkaznic
Ob priliki žigosanja osebnih izkaznic na STO-iu so se pripetili slučaji, da so hotele policijske o-blasti vpisati Slovence kot Italijane; vsled tega je prišlo do protestov in sporov. Na vzorcih, ki se uporab' ljajo, je rubrika: „nazionalit&“. Po italijanskem Izrazoslovju in praksi se razume pod tem pojmom „držav-ljanstvo“ (cittadinanza) in ne „na-rodnost“ (nazionalitd). V tem smislu je treba razumeti tudi pojem „na-zionalitiT na gornjih vzorcih. Ker je s 15. septembrom prenehala italijanska suvereniteta na STO-ju, imajo državljani tega ozemlja držav-ljanstvo tržaškega teritorija, ali kratko državljanstvo. Zato je edino i pravi odgovor na vprašanje po „na-zIonaiiteti“ za tukajšnje prebivalstvo: tržaško državljanstvo (nazionaiita triestina). Zato naj vsi naši ljudje odgovarjajo v tem smislu. Ako bi pa hotel kak uradnik vpisati Slovence, Hrvate ali Srbe kot pripadnike italijanske „nazionali-tete“, kar se je že žal pripetilo, naj naši ljudje zahtevajo, da se jih vpiše ali kot Tržačane ali kot Slovence, nikakor pa ne kot Italijane.
Sprememba v tržaški
škofijski pisarni
Dr. Lojze Škerl, dosedanji škofijski kancler, je prevzel razne posle pri cerkvenem sodišču, ki jih je vodil msgr. dr. J. Ukmar. Za kanclerja je bil imenovan g. Sief.
Msgr. dr. Ukmar v Trstu
V soboto 4. t. m. se je vrnil v Trst msgr. dr. Jakob Ukmar; dospel je iz Pazina. Njegovo zdravstveno stanje še ni povoljno, potrebuje še počitka in nege in ne želi obiskov.
Mednarodna pomoč za otroke
Svoj prihod je najavil predsUi nik mednarodnega odbora za pi ' moč otrokom pri Združenih vm« rodih, ki potuje na ladji »Rosario«, ki pelje tovor hrane za razdelitev med otroke v Srednji in ju^o? vzhodni Evropi. Ves tovor je se* stavljen iz polnovrednega mleka prahu. Na poti v Trst pa so še nadaljnje pošiljke, ki obsegajo nu:* ščobe in takšna proteinska hranil;', ki jih je odbor preskrbel na prisebno prošnjo. Pomoč odbora jc namenjena potrebnim otrokom in nosečim ter doječim materam r e glede na njihovo narodnost, vero. raso ali politično prepričanje.
Aretacija zločincev
Policija je javila aretacijo Zorana Sosiča, Bernarda Miliča, Erminija Sosiča, Petra Vidala in še trinajstih drugih oseb, kateri so obtoženi trikratnega umora, ugrabitve osebe in drugih težkih nasilstev.
Obsodba zaradi poskuša-
nega podkupovanja
Pred višjim zavezniškim sodiščem so se morali zagovarjati Bruno Ma-raspin, Oskar Savarin In Egidij Bais; bili so obtoženi, da so hoteli podkupiti jetniSke paznike, da bi jim proti nagradi 50.000 lir izročili izpolnjene obrazce odlokov o izpustitvi jetnikov, katere naj bi pozneje uporabili za izstavitev ponarejenih odlokov, s katerimi bi prišli na svobodo razni visoko cenjeni priporniki tukajšnjih zaporov. Vse obtožence je sodišče spoznalo za krive in obsodilo Bruna Maraspina in
Oskarja Savarina vsakega na štiri leta zapora in 15 tisoč lir globe, tretjega obtoženca, bivšega agenta civilne policije Egidija Baisa, pa zaradi olajševalnih okolnosti na dve leti zapora in 3 tisoč lir globe.
Pomorska nesreča
Na morju v višini Kopra je motorna ribiška ladja »Novi Anton" zadela v potniško ladjico „Diana“, ki je preizkušala stroje. Ribiška ladja se je prevrnila in posadka je popadala v morje. Pet mož so rešili in jih prepeljali v bolnišnico, medtem ko pogrešajo še tri mornarje. Zadnja poročila pravijo, da je nesreča zahtevala dve smrtni žrtvi.
Gladovna stavka kaznjencev
Gladovno stavko je pričelo 12 zapornikov v tukajšnjih zaporih zaradi hujskanja nekaterih kaznjencev, ki so bili obsojeni radi navadnih zlpčinov. Stavka se je razširila na 166 kaznjencev, katerih
število je pa kmalu padlo na 13 j šolah se je pričel 6. t. m.
oseb. Vzrok stavke je v domnevi, i žigosanje osebnih izkaznic da bi jih jugoslovanske oblasti v 1
javnih del ZVU. Podjetniki so razdeljeni v dve skupini, ki jim sodijo v dveh različnih dvoranah. Javni tožilec je tako v prvi kot drugi dvorani prečital obtožnico, nakar so zagovorniki predložili svoje načelne ugovore in nekatere prošnje. Razpravi se nadaljujeta ločeno.
Obnova telefonske zveze s Puljem
Poštno ravnateljstvo javlja, da so dosegli sporazum z jugoslovansko upravo v obnovi telefonske zveze s Puljem preko Reke.
Dvig potopljene ladje
Iz morja so dvignili vlačilec „Franco“, last kapetana Božiča, ki se je potopil v prvih mesecih leta 1945 ob istrski obali, ker je zadel na mino. V vlačilcu so našli štiri trupla, katera so prenesli v kapelo na pokopališču v Miljah.
Ugotovljeni morilci
Kakor smo kratko že poročali, je policiji po daljši podrobni preiskavi uspelo ugotoviti storilce gnusnega zločina v kulturnem krožku v ulici Vojne bolnišnice, katerega žrtev je postala 11 letna Emilija Vrabec, medtem ko je bila 25 letna Vanda Jerman ranjena. Kot storilci tega nizkotnega zločina bodo prišli pred sodišče: 21 letni Cardile Letterio, 17 letni Giorgini Giuseppe, 17 letni Giubilo Giuseppe in 19 letni Zot-teri Luciano.
Začetek pouka na srednjih šolah
Po obvestilu višjega šolskega nadzorništva bodo slovenske in italijanske srednje šole začele s poukom 16. t. m. Pouk na osnovnih
Pulju izpustile, če bi jih zavezniki ne bili prepeljali v Trst.
Polkovnik Gerald Richardson
Častnik za civilno policijo, podpolkovnik Gerald Richardson, je bil 2. t. m. povišan v čin polkovnika.
Kot britanski častnik je poveljeval v avgustu 1943 na Siciliji več kot 5000	možem	policijske	sile.	Od
tedaj	dalje je	služil na raznih	po-
licijskih položajih v Siciliji in Italiji.
Ko so pod 13. armadnim zborom ustanovili ZVU za Julijsko krajino, je skupno z drugimi britanskimi in ameriškimi policijskimi in tehničnimi	častniki	organiziral	oddelek
civilne policije, kateremu še poveljuje. Polkovnik Richardson ima 20 letno izkušnjo pri angleškem Scot-land Yardu, kjer je bil inšpektor detektivskega oddelka dokler ni stopil v vojaško službo.
Sodna razprava proti pod- : sosanj. Potrebno bo, da pristojna jetnikom javnih del | fastva takoj, zvišajo štehvilovura:
J	J	dov in zaposlenega osebja. Vsak
V ponedeljek 6. t. m. se je začela | prosilec mora izpolniti posebno pod predsedstvom stotnika Lea- | prošnjo na obrazcu, ki ga dobi v ninga in majorja Reaksa razprava 1 uradu ter predložiti dokaz, da je proti podjetnikom, ki so obtoženi i bival dne 16. septembra na področju podkupovanja in drugih kaznivih STO. V primeru dvoma je treba dejanj pri poslovanju z oddelkom j predložiti potrdilo občine.
Po odločitvi ZVU bodo vse osebne izkaznice prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja (stalnih, Jugoslovanov-nestalnih, ter Italijanov nestalnih), ki so na dan 16. septembra bivali v STO, žigosali, da jih bo mogoče ločiti od izkaznic drugega prebivalstva prejšnjega področja „A“ Julijske krajine. Kdor ima izkaznico poškodovano, bo moral predhodno zaprositi na občini, urad na Riva 3. novembra, za izstavitev nove izkaznice. Žigosanje se je začelo 6. t. m. ter je urejeno tako, da v določenih dneh pridejo na vrsto prebivalci z določenimi začetnicami, ki jih sproti objavljajo. Poročajo, da je število zavrnjenih izkaznic zaradi poškodb precejšnje.
Policijske oblasti so ustanovile doslej naslednje urade za žigosanje: v Devinu, na Opčinah in v Trstu: ulica Cologna, Istra in Hermet, kar je vsekakor premalo, saj bi morali ti uradi opraviti 350-400 tisoč ži-
pral poroča, da se je z 9. okto« brom začelo razdeljevanje slad' kega mleka v škatlah, in sicer nosečim materam, dojenčkom, do* jilkam, otrokom in delavcem po« sebnih vrst.
Urad za tujce
Goriška kvestura obvešča, da je urad za tujce odprt samo v jutra« njih urah od 9 do poldne.
Bombe proti Slovencem
V torek zvečer okoli pol devete ure so neznanci vrgli ročno bombo v Štandrežu pri Gorici, in sicer na kraj, kjer so ravno predvajali film »Dva borca.«
Istega dne ponoči je eksplodiral v Tržiču blizu stanovanja krojača g. Franca Murovca naboj s trito« lom. Eksplozija je uničila 24 ste« kel na oknih in prizadjala 20 tisoč lir škode.
Tako delajo po njih stari navadi tisti, ki so že od leta 1918 na lem. da tako uveljavijo svojo kulturo, ker druge pač ne poznajo.
Iz Brd
V nekem italijanskem časopisu smo čitali, da so jugoslovanske oblasti zaplenile vse vino leto* šnjega pridelka. To ne odgovarja resnici. — Tudi letos so oblasti določile, da si delijo gospodarji in kmetje najemniki poljske pri* delke tako, da prejme gospodar 25% pridelkov, ki jih predvideva pogodba, vse ostalo pa najemnik.
— Vsi, ki jih je do sedaj Zaščita prijela iz enega ali drugega vzro« ka, so že izpuščeni na svobodo. — Vsem, ki imajo zemljišče v Italiji, so oblasti dale dovoljenje, da sme* jo v Italiji pobrati pridelke in jih spraviti domov. Isto velja tudi za obdelovanje zemljišča. — Pravijo, da bodo sedaj začeli razdeljevati živila na karte, kar do sedaj še niso storili, odkar je priključitev.
— Po točnih ugotovitvah ni znano, da bi oblasti obsodile na prisilno delo koga od komunističnih akti« vistov, ki so ljudem žugali in s tem povzročili paničen beg iz Brd v Italijo. Prav tako pa tudi tako zvani »reakcionarji« še niso bili po« slani na prisilno delo. — Brici po« grešamo sol in kar je človek sproti kupoval v mestu.
Dr. Dragaljub Jovanovič
Zadnjič smo poročali, da se je v Beogradu pričel proces proti voditelju Srbske kmetske stranke dr. Drag. Jovanoviču, ki je bil obtožen zločinskih dejanj proti državi in povezanosti z izdajalskimi izseljenci kot dr. Mačkom. Dr. Jovanovič je bil obsojen na 9 let prisilnega dela, soobtoženi inž. Gaži pa na 6 let.
ČITAJTE „DEMOKRACIJO“
Vesti z Goriškega
Osebna vest
Apostolski administrator msgr. dr. Fr. Močnik se je vrnil iz Ljubljane in je od* šel na ozemlje, ki mu je za* upano v upravo, da naveže stike z verniki in duhov« ščino.
Poroka
Pretekli teden sta se v Gorici poročila Marinič Leopold	in
Jančič Vida, oba iz Vedrijana v Brdih. _ Obilo sreče!
Prehod čez mejo
Italijanske in jugoslovanske ob« mejne oblasti so uredile začasni prehod za poljedelce preko dr« žavne meje. Po tem sporazumu dobijo poljedelci, ki imajo zemlji« šča onstran meje, začasna dovo« Ijenja, da lahko prestopijo mejo, poberejo pridelke in izvrše potreb« na poljska dela. Kmetje, ki imajo zemljišča na jugoslovanski strani, dobijo začasne prehodnice pri po« veljstvu obmejne policije v Gori« ci; obratno izstavijo onim, kate«
rih zemljišča leže na italijanski strani, prehodnice jugoslovanske obmejne oblasti. Vlogi za obmej« no prehodnico mora biti priloženo potrdilo katastrskega urada, da je prosilec res lastnik zemljišča, na katerem ima delo. Dovolilnica se pri prehodu meje odda na bloku, pri povratku se pa zopet dvigne Lastniki teh dovolilnic smejo pie* stopiti mejo v času od 7 ure zju« traj do 6 ure zvečer.
Konec stavke uradnikov tržiških ladjedelnic
Po šestnajsturnih pogajanjih na goriški prefekturi so zastopniki uradnikov Združenih jadranskih ladjedelnic iz Tržiča podpisali 8. t. m. pred goriškim prefektom in v prisotnosti zastopnikov Združenih jadranskih ladjedelnic iz Tržiča listino, s katero izjavljajo, da pres kinejo stavko, ki so jo začeli dne 4 t. m. ob 13 uri.
Oskrba z mlekom
Mleko prihaja sedaj v Gorico iz Furlanije, posebno iz Ronk, in se prodaja po 80 lir liter. — Sc«
Ortopedik
NtICOLA BECCH1
TORINO - VIA REGGIO 8
Specialist za odstranitev
KILE
brez operacije
objavlja novo zahvalno priznanje. Cenjeni g. N. Becchi.
Sem zelo zadovoljen z Vašo napravo, ki mi je v času, ko sem jo nosil, omogočila, da sem lahko opravljal moja težka kmečka dela brez najmanjše motnje in mi v najkrajšem času povsem ustavila kilo. Že eno leto aparata ne rabim in čeprav ves čas delani nisem imel nikakih tozadevnih neprijetnosti.
Se zahvaljujem in beležim.
BABOLIN ROMANO Creola di Saccolongo (Padova) Ortopedik bo v:
Trstu: v soboto U. in v nedeljo 12. oktobra, albergo „Continentale“ Gorici: v ponedeljek 13. oktobra, albergo „Unione“
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije*4
Dva begunca iz Soške doline 200 lir, N. N„ Hrvat, 665 lir, begunec izpod Krna 500 lir, N. N. Barkovlje 1000 lir.
Vsem iskrena hvala 1
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiskano z dovoljenjem A. 1. S-Tiska tiskarna Budin v Gorici.