Vidov dan. (Govor Nežike Činžarjeve, u5enke IV. razreda meš5anske šole v Krškem, ob priliki proslave Vidovega dne na dan 17. junija t. 1.) Kdor s srcem tenko posliuša, pa čuje tudi danes tam doli s Kosovega daljno šumenje žitnega polja; zrna zorč, klasje klone, in nad temi šumečimi zlatiini valovi se v solncu lahno prelivajo krvave kaplje makovih cvetov... Bilo je, ko je sredi tega polja umiral car Lazar; bilo je, ko so bratje JugoviSi z najmlajišim Damjanom pokropili to zeniljo s sveto svojo krvjo; bilo je, ko je rdelo vse polje v era sami veliki gorjupi kaplji krvavega makovega cveta. Bilo je trpljenja, silne tuge in gorja... Pa je vsako leto pognal zeleni klas in se ozlatil — upanje na poveli5anje... Danes je tam doli le še nekaj- krvavih kapelj — spomin na sveta dejanja... Kosovo polje šumi pesem, pesem o trpljenj.i, junaštvu in vstajenju ... Nad Gosposvetskim poljem pa leži zdaj še vedno senca velikega oblaka. ki se je vsilil iz severa tedaj, ko je stopil zadnji naš svobodni kmet z vojvodskega stola. Le-ta svobodni kmet je moral na jug siloma. Ob Dravi pa je še pokleknil, vzel iz nedrija pest prsti in zajel perišče vode iz Drave, da se navžije in napije te lepe, svete zemlje v onih 5asih, ko mu bo najhuje po svoji zibelki, po rojstni zemlji, po deželi slovenskih pravljic in pesmi. Prisegel pa je. da se vrne! Zadnji svobodni kmet je odhitel na jug; vojvodski stol je prazen; polje le trudoma zeleni; temen oblak duši cvetje in klasje ... Kdo bo zaklical, kdo bo poiskal tega svobodnega kmeta, da se vrne in izroči knežji kamen in vojvodski stol onemu, ki bo z zamahom preklal 5rni oblak. da posije spet solnce na oltar v cerkvi Gospe svete, kjer bo po petsto letih peta maša slovenskega vstajenja. Zdaj je za nas vse to le pravljica in prelepa pesem, ki zveni o polno5i kot tiha igra skrivnostnih orgel, zaprtih v zapuš5eni cerkvi... Tudi Slovenci moramo vzgojiti Jugovi5e. ker jih do sedaj še nismo imeli; zakaj Matjaževi voiaki se ne bodo prebudili nikoli. Imeli smo Matjaže: Samo, Ljudevit Posavski, Otokar, Gubec, Napoleon itd.; pa niso zaspali — umrli so! Vsi ti spe mrtvo spanje. Zato nam je treba sinov Jugovi5ev, ki bodo spet odpeli hrastov brod ob devinski skali. ki bodo šli 5ez Sočo Zilo pit, ki bodo s Svinške planine udarili na Gosposvetsko polje — pa naj se tudi tam zgoraj gora odpre in naj jih požre. Na polju bo solnce. zlato klasje, makovi cvetovi; okrog vojvodskega stola ne bo ve5 trnja; v cerkvi Gospe svete bo donela slovenska pesem na 5ast JugoviSem, katerih grobovi bodo ležali na skrajnem robu severnih planin. Vsak dan je naš Vidov dan; zakaj vsak dan umiirajo naši bratje brez nas. Tisti Vidov dan pa, ki bo neko5 s pomočjo mladih Jugovi5ev vstal, bo tako lep in silen, da bodo naša srca za trenutek obstala: 5ula bodo bu5anje Adrije, šumenje Kosovega in slovensko pesem v cerkvi Gospe svete. Jugovi5i, ne bojmo se tega dneva! Kdor bo junak. bo poveli5an! V Vidovem dnevu bo ovekove5eno njegovo ime!