Štv.7. VMariborul2. februaija 1874. Tečaj Vin.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodajaknjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Katoliškim Slovencem y resni preudarek.
Graško kat. pul. društvo je imelo 3. t. m. sijajin občni zbor, pri kterem se je zbralo nad 1000 deležnikov, obojnega spola in vseb stanov, visokih plemenitnikov, znamenitih učenjakov in poštenih kmetov. Govorili so štiri govorniki. P. Deniffle, iz reda sv. Dominika, o cerkveni umetnosti; — knez Feliks Lichtenstein (še celó mlad gospod) o sedanji vesoljni zmešnjavi in o preganjanji kat. cerkve sploh ; — grof A n-ton Per gen o predloženih novih „cerkvenih" postavah, in knez Alfred Lichtenstein je vabil in glasno klical k sicer postavnemu, pa krepkemu in složnemu vojskovanju zoper te predloge novih postav in za pravice in za svobodo kat. cerkve.
Naj bolj do živega je poslušalcem segel krasni govor pogumnega grofa Pergen iz Dunaja, ki je ob enem tudi predstojnik avstrijske bratovščine sv. Mihaela v pomoč sv. Očetu. Na-svetoval je resolucijo ali sklep: „Vladni predlogi novih, katoliško cerkev zadevajočih postav, segajo globoko v pravice kat. cerkve sploh, in žalijo še posebej pravice, katoličanom v Avstriji po davnih pismih in veljavnih postavah zagotovljene. Prav zato so predložene postave seme, iz kterega bo prirastla splošna znotranja zmešnjava, ki utegne nevarna postati celó obstoju Avstrije in prestolu presvetlega vladarja. Zato je dolžnost vsakega katoliškega Avstrijana, da z vsemi postavnimi sredstvi na to dela, da ti predlogi postavne veljave ne zadobijo." — Resolucija je bila z neizrekljivim navdušenjem enoglasno sprejeta.
Knez Alfred Lichtenstein je nasvetoval adreso do Graškega prečast. kneza in škofa (kteri zavolj bolezni niso bili pri zboru pričujoči), v kteri se jim izreka popolno zaupanje, da bodo kakor dosihmal, takó tudi tem vladnim predlogom nasproti krepko branili pravice sv. cerkve, ter
Mteneinjl Ust I
smejo prepričani biti, da stojijo za njimi vsi verni katoličani njih škofije, ki so pripravljeni pri tem boji jih krepko podpirati. Nadalje se izreka, da bi bilo društvo rado neposredno poslalo prošnjo do presvetlega cesarja, da bi ne potrdili teh postav, ako jih tudi državni zbor sklene. Ker pa po dosedanjih skušnjah nema upanja, da bi njegova prošnja prišla v roke Njih cesarskega Veličanstva, zato prosi milosti, škofa, naj blagovolijo oni to prošnjo presvetlemu cesarju ustmtuo poročiti. Zaupa namreč, da se škofu ne bode pot zaprla do prestola Njih apostoljskega Veličanstva. — Tudi ta adresa je bila z navdušenjem enoglasno sprejeta.
Temu poročilu dostavljamo tole: Po naši misli je neobhodno potrebno, da tudi kat. pol. društva Lavant nske škofije, in kder tacih ni, tudi posamesne fare, prej ko prej sklenejo enake resolucije ali sklepe in enako adreso do našega milostljivega kneza in škofa; in sicer zat6, da ne bode mogel nihče reči, da so le edini škofje zoper te predloge, ampak da ves svet zve, da za škofi stoji vse verno ljudstvo, kterega ni volja, liberalcem izdati pravice in svobodo kat. cerkve. Naj se tudi dobro premisli, da pridemo vsled teh postav, ako se bodo zviševale, v 10 letih v najžalostneje razmere. Kakor smo namreč v 5. štev. „Gospod." povedali, se hoče s pomočjo teh postav zadušiti pri duhovnikih, ki so z ljudstvom v vedni dotiki, ves upor (opozicija) proti liberalni sistemi. V ta namen se prepušča sodba o vrednosti in sposobnosti za vsako cerkv. službo — posvetni gosposki. Ker je pa pri nas in še bolj na Kranjskem vse duhovništvo iz narodnega in verskega ozira v opoziciji z liberalno sistemo, bode javelne kteremu mogoče za župnika priti! Vojaška postava nam itak že jemlje najboljših mladih moči, nove postave bodo pa še drugim spodtikljej, ki bi sicer v duhovski stan stopili. Odkod tedaj duhovnikov dobiti?	K.
lU Vole priloge.
Pravila
(društva.....ska založnice.)
(Konec.)
§. 23. Zalogo ustanovnikov ostanejo njihova la-stina, po pravilih um >jena, in se smejo v društveno bla-gajnico splačati ali naenkiat ali po 5 gold. na mesec.
§ 24. Zaloge ustanovnikov so zastavljene koj po založ >nju za zajme, ki si jih društvo izposodi, in se razvrstijo po društvenih upn.kih, ako ne zadostuje društveno premoženje za poplačanje vs h dolgov in zalog. Zatorej se zabiježi na vsakem za'ož lem listu, davejanja odstop, zastavij enje ali drugo obkiadanje le brez škode za prednost društvenih upnikov.
§. 25. 0 prošnjah za zajme se sklepa ob opravilnih dneh, in odbor sine odreči prošnje brez navedenja uzrokov. Z.asti se mora odbiti prošnja:
a)	Če je prosilec še dolžen na k e i poprpjšni zajem, ali č > je kedaj v škodo spravil svojega poroka;
b)	če se odoor ne more zanesti, da bo prosilec po svojih os bnih razmerah, zlasti po svoji kreditni zaupljivosti o prave,., času zajem povrnil.
§ 26. Kad^r se denar v zajem da, se mora takoj podpisati ali do.žno pismo ali menjica, oboje s tim pristav-kom, da sme društvo zavarovanja tir jati, 6 i se mu zdi potrebno. Razun tega mora se kar od zač-tka društvu postaviti porok, Ki je kot plačnik z do žuikom neraz-dej.vo zavezan tudi zastran zavarovalne pravice, ali se pa mora društvu kar od začetka nekaj zastaviti Odbor presodi, ali zadostuje porok, ali je pa treba zastave.
§. 27. V zajem dava društvo le na šest mesecev; k večemu enkrat sme odbor podaljšati obr ik še na šest mesecev, in to le s privoljenjem poroka, če je kteri podpisan.
§ 28. Določene obiesti od zajma mora dolžnik koj pri zajemanju, ali pri podajšanju obroka naprej plačati. Odbor določuje od časa do časa visokost teh obresti, ozirajč se na njihov namen: da se ž njimi plačujejo dolžue obresti, upravilni stroški ter da se dos že neki dobiček.
§.29. Dobiček. Iz obresti vsih oddanih zajmov se konec leia odštejejo dolžne obresti za zajme društvu posojene, in upravilni stroški. Kar preostane, je društveni dobiček; iz njega se mora napraviti matica (reservna zaloga), in ves dobiček mora matici prirašeati, dokler ona ne doseže deset odstotkov vseh z:ijmov, drušivu posojenih.
§. 30. Matica, kteri pripadajo tudi pristopnine, je nedotakljivo društveno premoženje v ta namen, da se iz njega poplačajo zgube, ki bi izvirale iz zgube oddanih zajmov, ki se ne dajo iztirjati, ali iz druge nesreče; toda načeta matica se mora koj do višine, v §. 29. določene, zopet pomnožiti.
§. 31. Ako je matica dospela do pravilne višine, sme občni zbor prekomerni dobiček obračati v druge občno koristne namene, ziasti ga potrošiti za gospodarski
in duševni napredek Slovencev, posebno v ......ski
okolici.
§. 32. Kako nehajo pravice in dolžnosti udov? Pravice in dolžnosti udov nehajo:
o) po izstopu, b) po i/.ključbi, c) po smrti uda, d) po društvenem razpadu.
§. 33. Izstopiti smejo udje le konec leta in po pretekli trimesečni odpovedi.
§.34. I z k 1 j u č i t i se smejo po odborovem predlogu vsied sklepa občnega zbora udje, ki niso spolnili svojih dolžnosti proti društvu kljubu danemu opominu.
§. 35. Društvo se razide ali po sklepu občnega zbora in s privoljenjem večine vseh ustanovnikov, ali ke-dar društvo ne moro več spolnovati svojih dolžnosti o pravem času, če je tedaj prisiljeno, svoje premoženje v denar preobrnoti in likvidirati.
§. 3^. Jedno leto po izstopu, izključbi ali smrti kterega uda sme še društvo njega ali njegove dediče
tožiti za izpolnitev društvenih do'žnosti, akoravno ostanejo izločeni udje ali njih dediči upnikom zavezani tudi kasneje takisto, kakor so bili zavezani ob času ločitve ali siniti. Po preteklem letu pa smejo tudi izločeni ud e ali njih dediči tirjati od društva pisni -no obljubo, da bode društvo samo dolgove odrajralo u nikom, ali, če jim nebi htelo društvo da i take ob jube, smejo tirjati likvidacijo vsega premož >nja in vseh dolgov.
§. 37. Kedar je omenjeno leto preteklo, in o tem letu po občnem zboru peter em račun kaži. da se ni treba lotiti zalogu (§. 24), ali konči ne vse zdinga. še le takrat dobijo izločani ustanovniki ali njih dedči na:aj ali vso zalogo, ali oni de ež zaloge, kterega se ni treba bilo lotiti za varnost vseh dolgov. Di matice nimajo niti izločeni udje niti njih dediči nobene p avice.
§ 38. Likvidacijo opravi odbor, naj se zgodi po društvenem razpadu ali na zahteva je upnikov ali dru-štvenikov, razun če bi sodni a društvo eksekvirala.
Odbor naj takrat zapiše in zbere vse društveno premoženje, in naj ga razdeli mad društvene upnike, potem zaloge med ustanovnike, vse ž njihovim privoljenjem. Ako se dolgovi ne morejo izplačati iz vsega premoženja z matico vred. niti ne iz zalog, takrat so zavezani vsi udje nerazdeljivo sč svojim drugim prem ženjem društvenim upnikom za one dolgove, ktere je društvo naredilo za časa, ko so društveniki bili.
Ako pa ostane nekaj premož >nja razšlemu društvu po plačanih dolgovih in zaiogah, tedaj naj poslednji občni zbor v smislu § 31 sklene o tem premoženju.
§. 39. 0 državnih pravicah in dolž.iostih med udi ter m 'd društvom in udi razsodi vsel j sodnija; o notranjih društvenih zadevah in dotičnih prepirih pa odločuje občni zbor.
Štajerski dež. zbor.
XV. Seja 7. jan. 1874. Seidl-nov predlog, da se opravilni red dež. zbora prenaredi, se sprejme in odboru za srenjske zadeve v pretres iztoči. — Ravno tako predlog Čokov, da se vsled postave direktnih volitev v drž. zbor spremenijo določbe dež. reda in volilne postave, ki se ne skladajo več s postavo o državnem zastopu od dnč 2. apr. 1873. Ta predlog je torej meril na to, da dež. zastop svoj __ pečat pritisne direktnim volitvam, ki so — po Čokovih besedah „dosedanjo zvezo državnega in deželnih zastopov potrgale in državnemu zboru zagotovile samostalnost, ki se državnemu zastopu spodobi". Obravnava o tej stvari bila jev poslednji (23.) seji; o tem govorimo torej pozuaje. Predlog dež. odbora, da se dosedanje dež. posilnice (v Messendorfu in Lan-kovci) državi v upravo prepustč, se odda fin. odboru. — Dež. odbor stavi pogodbo, da država deželi povrne po pravični cenitvi stroške za napravo in priprave teh posilnic, ki stanejo deželo nad 20.000 gld. vsako leto, ter se stroški od leta do leta s številom posiliencev množijo. Zdaj je v Messendorfu 121 možkih, v Lankovci pa 74 žensk (pod skrbjo sester krščanske ljubezni sv. Vincen-cija Pavlanskega). Dež. odbor nasvetuje izročitev posilnic v državno upravo posebno zato, ker ima dežela že itak čez in čez drugih stroškov, in pa, ker stvar po svoji naravi državi pripada, kakor je tudi vsled drž. postave od dnč 10. maja 1873
dež. postava od dné 31. jan. 1867 o napravi dež. posiluic skoro vsa ob veljavo prišla. —
Po predlogu odbora za srenjske zadeve se odreče graškemu mest. zastopu prošnja za prena-redbo nekterih določeb srenjske postave; sklene se pa, da sme dež. odbor za leti 1874 in 1875 dovoliti prodajo mestnega imetka, vrednega 25.000 —50.0j0 gld., ako to mestni zastop sklene. — Dvema srenjama: nemški v Gressenberg-u, in slovenski pri sv. Lovrencu v pušavi se dovoli ločitev prej združenih srenj, ter bode od poslednje trg sv. Lovrenc za se in katast. srenji Kretzenbacb in Lehen, pod imenom „Kretzenbacb", (slov. imena nikjer ne najdemo) krajna srenja za se.
Najvažniša »stvar v tej seji bil je predlog fin. odboia, da potrdi dež. zbor pogodbe, pod kterimi hoče država dosedanjo dež. tehniko v Gradcu na svoje stroške prevzeti, in sicer že od početka tekočega leta. Zdaj s tehniko združena kmetijska in gozdnarska šola, kakor tudi bogata prirodoslovna zbirka v Joaneji ostala bi pod dež. upravo tudi zanaprej. Da fin. odbor v soglasji z deželnim odborom oddajo tehnike v državno upravo priporoča, je poglavitni uzrok ta, da imamo že zdaj neprimerno velikih dež. stroškov, namreč 2,800 000 gld., blizo 3 milijone, in bi še vrh tega potreben bil blizo 1 milijon gld. za stavljenje nove tehnike, ker so zdaj šole po več hišah razkoman-dane, kar ne more dalje biti. — Država hoče šolo prevzeti, ter je že v letošnji drž. proračun postavila za tehniko v Gradci 100.000 gld ; država pa tirja.od dežele, da se odkupi s 600.000 fl. za zidanje nove tehnike tako, da plača iz začetka ko se stavba začne, 150.000 gld., 200.0J0 gld. potem, ko bo poslopje pod streho, in ostalih 250.000 fl., ko bo šola celó gotova. — Fin. odbor, kterega je izvrstno zastopal dr. Jož. žl. Kaiserfeld, je gorko priporočal, udati se tej pogodbi, ki ne bt> prehuda, ker se že od letos zanaprej, ko prevzame država strošek za šolo, deželi prihrani vsako leto najmanj 65.000 gld., in ker se ostali potrebni denar lahko dobi po tem potu, da se dež. imetek zastavi, zastavina pa v 30—32 letih amortizira, po obrestih izplača. — Dižavinim pogodbam se je posebno vpiral dr. Rechbauer, kije nasvetoval že iz začetka izreči, da je to krivična tirjatev, kteri se sicer, ako že ni drugač mogoče, dež. zastop p o s i lam a uda, pričakuje pa, da bo drž. zbor deželi priklado zmanjšal. Drugi govorniki in posebno poročevalec, dr. J. Kaiserfeld, so pa kazali na nevarnost Rechbauerjevih predlogov, ker bi se lahko vse razbilo, ter bi morala dežela ali tehniko opustiti* ali pa silne stroške za zidanje nove tehnike sama ná-se vzeti. — Pri glasovanji pade predlog Rechbauerjev in obvelja predlog fiu. odbora, v kterem se izreka, da dež. zastop vse pogodbe, od vlade stavljene, sprejme, ter de želnemu odboru oblast daje, da stvar dožene. — K temu je dr. Rechbauer nasvetoval prista vek, po kterem dež. zbor brez okolišanja svoje prepri-
čanje izreče, da bo od vlade stavljeni pogoji pretrdi in neopravičeni, ter se nadja, da bode vlada z drž. zborom od t^h pogojev odstopila, ter tehniko prevzela ali brezpogojno, alj vsaj ne pod tako trdim pogojem. —Ta dostavek je obveljal s 27 proti 26 glasovom. Zanj so glasovali razen i marib. Reuterja in Carneri-ja vsi poslanci iz slo-i venske strani, kakor tudi nemški poslanci „pravne" stranke, in nekteri liberalci. — Ob enem se sklene, da odstopi dež. zbor svojo postavodajno pravico gledč tehnike državi, ako jo ta na svoje stroške prevzame. — Pri državnih poslancih je torej, ali bo dežela morala plačati vseh 600.000 fl. ali ne? —
XVI. Seja 10. jan. 1874. V tej kakor v ' prejšnji seji seje oddalo več prošinj za o d pravljenje posilnega 1 egal i z i r a n j a. Pa kaj pomaga, če dež. zbor za to prosi, ko se pa gosposka zbornica na Dunaji sramuje, odpraviti postavo, ki je še čisto nova. — Predlog dež. odbora, da se 20.000 gld. za vničenje živinske kuge v dež. proračun za 1. 1874 vzame, se brez vse debate potrdi, ker se je grozna morilka tačas dežele že bila lotila, in je dež. odbor že bil za nujne stroške v okužene okraje poslal 10.000 gld. — Zastran postavljenih 10 dež. živinskih zdravnikov, zdravilskih okrajev, mest in opravil zdravnikov se pusti vse, kakor je začasno uravnano, dokler ne bodo skušnje pokazale, kar je treba premeniti; dež. odboru se naroča, da se z vlado pogodi, na koliko in proti kakemu povračilu da naj dež. živinski zdravniki tam pomagajo, kder bi drž. živinski zdravniki opravljati morali. — Trški srenji Gornigrad, kije bila proti svoji volji 1. 1850 z drugimi kmečkimi srenjami združena, se dovoli ločitev, ter bo zanaprej trg srenja za i se, kmečke občine pa pod imenom „Vočna" za se kot krajna srenja.
Na vrsto pride predlog Čokov in' tovarišev o spremembi, prav za prav popravi postave za posle od dne 30. jan. 1857. Dež. odbornik, dr. Michel, ima veliko zaslugo, da je kot zveden jurist odborove predloge popravil. Ker so vsi govorniki tožili, da ni toliko postava neredov kriva, marveč župani, ki je ne zvišujejo, hoče „Gospodar" vsaj onim županom, ki njega berejo, nove določbe natauko povedati, drugi pa naj gredd vprašat naših poslancev, ki bi lehko zahtevali bili, da se taki sklepi, ki segajo v srenjske zadeve, tudi v slovenskem jeziku ob kratkem posnamejo in srenjam pošljejo. Pj predlogu Kellers-peigovem se je po imenih najpred glasovalo o tem, ali bi se preko teb predlogov prestopilo na dnevni red po nasvetu Hammer-Purgstala ali ne? Nasvet je bil s 33 proti 11 glasovom zavržen, prišla je torej stvar v obravnavo in sklepanje. Sprejeti so bili potem naslednji členki, kot dodatki k postavi za posle na kmetih (mestih) in v Gradcu:
I. člen: Za kmetijske opravila najeti posel
¡tTA k'eremu t78lei §• 9- Postave za po-služiti, ter se mu čas služb^U^i danV de°
cembra konca, se ne s me s kter m drugim
gospodarjem pred 1. novembrom tek0
Sega le a za službo pogoditi. - Srn«
1 3 S°J 7° PreSt°pi> Zapade kazDi 2apora od
-e-m°ra piejet0 aro (nakupščino) vr sojeno"—DIC1 °ne SreDj6' kder Je bilo v V ob-
Set«nm ^?db^;rotit;eodve0dTia sklene, zapade globi od 5 do' 25 gld Pravice ud nima tn-jati, da družinče službo nastop/ ali
za Jpeoslea. n02e' 86 kaZDUje po 8. 8. postave globa ^¿le^in lapadla ^ (Člen in nalože^
stave' za posl^'od dné°™0 Z/lliZ §" f, P°"
reda za gradeč od
v~p d°noromesTne" §' 43- 86 take «lobe Porabijo v podporo siromasnim poslom, ki si ne more o
več užitka prislužiti).	iej0
članek0^ t ^^ preceJ zmedeni ™ cianek kdo da namreč naj o tej reči sodi kazen
pade, in torej veliajo za to določbe I. 41 no-
SskTn^0fd^ISled lterif raZS°ja 8'už"e prepire sienjski predstojnik, kazen pa določuje on z
dvema srenjskima svetovalcema — J
naš \St°TZTe S1'enjSke Predst°j^ke, ki berejo nas list, končno prijazno opominjamo, da se nai
natanko teh, hvalevrednih določeb, držijo r!
nobeni ceni ne trpijo, da ktero d užinče v menii
službo nastopi, preden se je z družinskimi bS
redmikf" Piedstriku gasilo. Skrbite za lepi > klLJe družbinskemu življenju»	P
(Poslanec Barenfeind je predlaeal d» se namesto dné 1. nov. reče pred pr v i Oktobrom kar bi bi o na vsako stfan boljše ; ker pa B po nesreči alj sreči ni liberalec, tudi pri ibe ra m vecm, ne obvelja, kar on predlaga, na ¿ ge teko dobro. - Opomniti tudi moramo?' da vel a
at:t ra P0SÍ' k¡ 86 V službo vzan^ejo za kmet jske opravila, in 8cer s pogodbo
onécete0' Ti"0 posled^ decemb á onega leta v službi ostanejo. Za vsp
Ijajo določbe §. 24-30. poítave za Lžlno^
Cerkvene zadeve.
Tudi nedolžna družba detinstva r*»n
k:iv?egahudie iibejaicem -"vLi6::; kaj? _ hudo zamerila. Morala se bode umakniti
iz naših judskih šol. Namen te družbe med šo
sko mlad.no je bil, da otroci, ki dan na dan za
resenje onih nesrečnih otrok molijo/ ktere ajdov
ske matere na Kitajskem divji Verjad v ¿to
na ceste mečejo, se s to molitvijo sami vedno boli spoznavati učijo, koliko hvaležnosti da 80 8y o,Mm krščanskim staršem dolžni za njih Ijube^n m skrbno izrejo. Kateketi in učitelji so tedai to bratovscmo dosihmal rabili kot posebno znatni
omlKgoS PTmH°Ček V p°8pe8>'"e -avte
omike otiok. Toda nova brezverska šola i» ,V
oToikiievseda !;di n.ovib pomožk- « St^
SlSi to je verskih	***
VpeljMia ^l^Ti^S^e^ nab^	i
S Sf' 'ausko. leto pa že ¡4^,J«
v Zul IV 1Jr- 8 P°moči° te ^loiine s vzdržuje na Kitajskem: 167 sirotišnic to i* hi«
za otroke, ktere so starši zavrgli, 551 šol 91 r,
kodelnic in 29 pristav (v prvih se dorSi „J :
raznih rokodelstev, v poileZ SS pol/edS^S?
in 187 apotek. Teh je zato toliko treba ker so
najdem otroci večidel vsi zanemarjeni in Meni
SmrineaJt' \tak	S "kratkem
pomrje. Dosihmal je bilo po tej družbi na Ki
tajskem krščenih otrok že nad o sem mi 1 j on o vi
. Srečna A v s t r i j a je tedaj tudi preVela ki'
korje „Gospodar" v 5. štev. povedal, blagSv no
„cerkvenih" postay, prfrezanih po Bismlrko
vem kopitu Menda liberalcem še ne zadoTu fij
nase polit,ške in narodne homatije hočeio «m
dodat, še cerkvene, da Avstriji vse stS
razmeckano toliko hitreje kot dobro južino za Big
markov zdravi želodec pripravijo ki ie 7I? •
m?baPrbljrih f7JJ*
piebavil. _ Boj zastran teh postav bo hud v državnem zboru, pa še hujši zvunaj zbora Štiri
postave"0 dadi " iZr05iH ugovore zoper te
a » V£ikr,a'rtva "božjega strahA in čedne-a za-dr anja" kakor car Viljem svojo presrečno Nem-cjo rad imenuje, rubijo škofe tako pogumno naprej, da so liberalci že kar besni satanski a ve-
:&ičvT r8k?a ,krzia in §kofa 80 Si le vdrugic Škofje ležal bolen v postelji ali bre7
oTdfrr rfh- ,okoli po^> h £
orodje m ga odvažali na malem vozičku v kte-rega je bil pes vprežen. - Zadnje dni so rubHi 3pnn Romskega škofa. Obs >jen e bi na 3600 tolarjev, ker je župnike brez vladnega do vo jenja postavljal. Ker pa plačati ni mogel so ustavil, njegove letne dohodke, ki znašajo 2000 to zavoljo ostalih 1600 tol. pa so ga rubili na niso skoraj nič našli, kar bi bilo rubeža v edno Ter je ta vrh škof silno „bog. _ Tudi Ba d eVk a vlada je rubila oskrbnika Friburške nadško
kerien.k'rt01-1 ^ kazni> -«2ato naložene,
Ke. je nekoliko župnikov brez vladinega dovolienia postavil. Dne 3. febr. so pa nadškof! L e d oh o v •1a v J»tru ob 4. uri zgrabili in v ječo v Osl rovo, na nemško-ruski meji odpeljali-
podhuiskati AHDgleŠ<°,Vlad°u je'botel B'smark poanujskati, da bi stopila v boju zoper kat. cer-
kvo na njegovo stran; pa se mu ni posrečilo. Kaj si toraj izmisli zvita glava? Poskrbi, da se v Londonu obhaja velikansk ljudski tabor, češ, da bi javno mnenje vlado prisililo, stopiti na Bismarkovo stran. Ta tabor se je obhajal 27. januarja. Pričujočih je neki bilo zlasti veliko Prusakov. — 1200 angleških (krivoverskih) duhovnov je pismeno naznanilo svoje sočutje. Govorniki so strašno udrihali po papežu in po kat. cerkvi, pa visoko glorijo peli caru Viljemu in velikemu Bismarku. — Temu taboru nasproti so pa angleški katoličani 7. t. m. napravili velikansk tabor v Londonu pod predsedstvom vojvode Nor-folka, pri kterem se je iz vseh krajev toliko odličnih katoličanov sošlo, da jih na tisoče ni moglo v prostorne sobane. Pobili so sklepe prejšnjega tabora protestantov in sklenili resolucije proti divjemu postopanji zoper katoličane na Nemškem, in pismo udanosti za preganjane nemške škofe.
Gospodarske stvari.
Posnetki iz gozdne postave za vojvodstvo Štajersko.
L Oddelek.
(Dalje.)
§. 16. Kder obramba mladega lesa zahteva, se morajo drva jeseni ali pozimi ob Snegu delati in napravljena brž razsekati in brez pomude odpeljati. —-
Smejo se sicer drva tudi spomladi in poleti sekati, ali morajo se potem najpozneje pred začetkom prihodnje spomladi iz gozda pospraviti.
Les v soku ali o mladem listju posekan se mora — izvzemši prakolov in vejevja — brž, posekan pa po odpadu listja — saj pred novim listjem ali popolnoma ali v prižah (streifenweise) iz skorje djati, razcepiti ali oklestiti (obsekati).
Pri posekovanju dreves se štorovi ne smejo po nepotrebnem previsoki puščati. Vsakega poškodovanja zraven stoječih dreves in mladega lesovja se je pri podiranju, pospravljanju in odvažanju lesovine izogibati. Ravno to velja tudi za na — in pospravljanje steljiva, ki se mora najpozneje tri mesece po narejenju iz gozda spraviti. Na te naredbe se imajo opravičeni pri nakazovanju drv in stelje opomeniti.
§. 17. Vsi gozdni prirastki se imajo na stalnih ali saj primernih, od gozdnega lastnika zaznamovanih potih, prstenih rižah ali prstenih plazih, iz gozda pospraviti. Gozdni lastnik sme tir-jati, da se napravljena drva pred odvažanjem ali od njega ali pa od njegovih gozdnarjev z znaki zaznamujejo, da si opravičeni dajo zastran gozdnih prirastkov, ki jim gredö, napraviti nakaznice, ktere se pri prejemu teh gozdnih pridelkov na zahtev pokazati morajo, in da se resničen sprejem od opravičenih potrdi.
Z gozdnimi prirastki, kterili opravičeni po Priloga „Slov. Gosp.u k Št. 7.
preteklem odločenem času in po opominu od strani gozdnega lastnika, da se imajo v postavljenem obroku najdalje od 14 dni iz gozda pospraviti, niso spravili, sme gozdni lastnik razpolagati.
§.18. O dvombah, zadržkih in prepirih, ki v gozdih se služnostmi obloženih, glede porabe spredaj stoječih določeb nastanejo, imajo politične oblastnije razsoditi, razun če se pravna pot nastopi.
Gozdni lastniki, ki zoper te naredbe in do-tične ukaze političnih oblastnij ravnajo, se imajo za vsak posamesen primer s kaznijo 20— 200 fl. od politične oblastnije izrečeno kaznovati.
Prestopki gozdnih opravičencev- se imajo vzeti za gozdni zator (Waldfrevel) in kaznovati po §§. 60. 61. 62.	(Dalje pri h.)
Metrična mera.
(Spisuje Ignacij Cizelj, učitelj.)
Tretjo nedeljo po večernicah.
Rešitev slednjič danih nalog: 1.) 25 kr. velja meter. 2) 4 fl. velja vatel. 3) 40 metrov pride iz 32 vatlov. 4) 11 fl. 48 kr. velja Ometer; 5) 833 fl. 76 kr. velja hektar. —
Denešnji uk bode zanimival posebno odrasle, ker vem, da je vsakemu vinska kapljica ljuba, naj se po bokalih in poličih pije, ali pa po vedrih, polovnjakih in četrtinjakih prodava. —
Ker se tudi v tej stvari novost poizvedeti mora, naj bode torej vsakemu mar, da se z novimi posodvami soznani. — Naredi si 1 de-cimeter dolgo, 1 dem. široko in 1 dem. visoko škatlo, ter vsiplji va-njo, kar hočeš, do vrha; potem pa vse zopet v bokal (pint) presuj, pa boš opazil, da stara mera ne bode polna. — Novo, manjšo posodo bodemo imenovali liter. Alj ni to lepša besedica kot bokal? — Vinski bratec se pa ne prestraši, akoravno liter manj drži od bokala, bode pa tudi nižje cene; samo bi želeti bilo, da bi potem toliko litrov, kakor sedaj bokalov zadostovalo!
Sedaj si le zapomnite to-le: 1 liter ima 23/4 maselca, alj pa 1 polič in 3/4 maselca in ne cele tri maselce. —
100 litrov je 1 hektoliter ali pa novo vedro, ki 70 bokalov in S1/.2 maselca drži, to je, l3/4 vedra. Mesto bokala bodemo tedaj imeli litre, mesto maselcev decilitre, mesto veder pa hektolitre. N. pr.
a)	Koliko liter je A1^ bokala? — 4'/2 bok. je 18 maselcev. Ako bi 3 maselci bili 1 liter, bi se iz 18 maselcev 6 litrov naredilo. Pri vsakem litru je pa en četert ('/4) maselca preveč; tedaj šest četrt (6/4) maselcev, t. j. 1 .celi in 7a> kateri se za pol litra šteje. Od 6 litrov se mora pol litra odšteti, potem se zve, da je 472 bokala — 5'/2 litrov. —
b)	En bokal novega vina velja 36 kr.; koliko 1 liter? —
Ako bi liter 3 maselce imel, bi veljal 27 kr.; ker pa en maselc 9 kr., 1/4 tedaj 2 kr. velja — se odvzameta 2 kr. od 27 kr. in za 1 liter 25 kr. ostane. —
Vprašal bodeš gospodar in vinogradnik: kaj pa bode z našimi sodi polovnjaki, četrtinjaki?
—	Ne imej strahu! Ako Bog zopet dobro in bogato trgatev pošlje, bodeš svoje sode še tudi v dobi nove mere napolnjeval in vino prodaval po hektolitrih, pil pa po litrih. — Hektoliter ima, kakor veste, 1 in 3/i velikega vedra, al j pa 70 bokalov in 3'/9 maselcev. Pravičen polovnjak veste, da samo 200 bokalov drži, iz kojega se 2 hektolitra in 60 bokalov, t. j. 85 liter napravi; tedaj 1 polovnjak 2 hektolitra in 85 liter drži; četrtinjak pa 5 hektoliter in 70 liter ima. —
Za vagane (mecelne = 2 škafa) bode mera
—	hektoliter, po našem l1/2 vagana, ali nekoliko več kot 3 polvagane (škafe), kar si je zapomniti. Žakelj, ki vagan (2 škafa) drži, ima sedaj 61 /2 litrov. Raznovrstne sode, katere imaš v kleti, premeri in preračuni na novo mero sam, da goljufije mogoče ne bo! N. pr. a) Sod s 6 vedri koliko da hektoliter? 6 veder je 240 bokalov, 70 bok. pa 1 hektoliter, kterih se iz 240 = 3 napravijo in 30 bokalov, t. j. 39 litrov ostane; tedaj 6 ve-dernjak po novi meri = 3 hektolitre in 39 litrov drži. — b) Polovnjak vina se proda za 60 goldinarjev; kaj velja hektoliter? — Polovnjak ima 2 hektolitra in 85 liter, alj pa 285 liter. 60 gld. je 600 desetič, kterih na 1 liter 2 pridete, ter jih še 30, t. j. 300 kr. za razdeliti ostane. 300 kr. pride na 285, blizo 1 na liter. 100 liter je 1 hektoliter. Ako tedaj 1 liter 21 kr. velja, velja hektoliter 21 goldinarjev.
Sledeči računi se naj na večerih prihodnjega tedna izračunijo.
1) Koliko litrov je 9 bokalov? 2) Bokal novega vina velja 40 kr.; koliko 1 liter? — 3) Koliko hektoliter in liter da sod, ki 15 veder drži ? 4) 4 vedre vina proda gospodar za 20 fl.; po čem pride hektoliter? —
Dopisi.
Iz Gradca. — Ko sem si pred tremi leti ogledoval velikansko novo jetnico v Gradci, sem si mislil, da je vendar le škoda za denar, ki se za lepšanje in umetno kinčanje tega poslopja troši. Mislil sem si, da so za jetnico te izbe in sobane vendar le nekoliko preprijetne, ker jetniki navadno niso premožni--gospodi. Takrat
se mi pa tudi še sanjalo ni, da bi se kedaj tudi kateri Graški gospod zaradi — roparstva v to poslopje preseliti moral. In vendar se. bode nekemu tukajšnjemu hišnemu posestniku kaj ta-cega zgodilo, ker je namreč pretekli tjeden nekega kmeta na prosti cesti in sicer ob dveh popoldne za 1200 gold. oropal! —
Dečko je sicer „fein" gospod in precej premožen posestnik, imel je tudi nad 100 gold. lastnega denarja pri sebi; pa kaj ko pohlepnežu nikdar zadosti ni! — Koj po ropu so ga v nekem kupu listja zasačili in soduiji izročili. Koliko mu bode sodnija spoznala, koliko ima lastnega premoženja, kaj bode z njegovimi otroci, hočem ob pravem času tukaj naznaniti.
Iz Pišec. Konec jan. t. 1. (Sad liberalizma.) Štajerska dežela že blizo med vsemi drugimi zvonec nosi — v hudodelstvih. So pa tudi pri nas po mestih in trgih prave gnjezda liberalizma, ki pači ljudstvo in širi razuzdanost če dalje bolj na vse strani. V besedi in pismu se ljudem pravi: Kaj boste poslušali duhovnike (navadne, grde besede, ktero še „Narod" zagovarja in sam najrajši rabi, nočem zapisati), oni le za plačilo tako učijo, res pa nič ni! — Kterih se ta lažnjiva beseda prime, si jo potem tako-le na dejansko stran obrnejo: Ce ni res, kar nas duhovniki učijo, se tudi Boga, večnosti in pekla ni bati, taraj delajmo po svoji volji, kar se nam poljubi! To je sad liberalizma, ki rodi komunizem alj prostopašnost, kakor kaže naslednji žalostni izgled.
V noči med 20. in 21. januarjem so ubili tolovaji samca Jan. Iljaža, po domače Ampeka. Bil je star 66 let, pa še črstev. V mladih letih je bil vojšak, potem pa doma ne samo delaven, temuč tudi tako varčen in trd, da si je po pravici pridobil ime s k o p c a ; ker sam sebi ničesar ni privošil: ne poštene hiše (njegovo prebivališče je bilo strašno revna bajta v samotnem jarku s trohlimi vratami in lesenimi zaporniki), ne prave postelje (neko korito sé slamoj mu je dajalo počitek — pozimi pa je ležal na peči, celó v peči so ga našli ležati); h>ane si je pri težaškem delu iskal, kadar ga je kaj bilo. Pa tudi dober je bil Ampek. Pri taki delavnosti in skoposti si je v tolikih letih prihranil nad 6000 gld. Nikdar jih ni doma shranjeval, temuč dajal jih je na posodo vsakemu zanesljivemu človeku proti zagotovilu le po 5 do 6 odstotkov; samo to je še za navrh želel, da mu je dolžnik od koline kaj klobas, od „furenge" (kadar se vino proda in odvozi) barivec vina in puranovo bedro poslal, in ob nedeljah je šel zdaj k enemu zdaj k drugemu dolžniku se okrepčat. Sploh se govori, da si iz svojega imetja ni za groš dobrega privoščil, drugim pa je veliko pomagal; toraj domačih sovražnikov ni imel.
Vinogradniki v našem kraju so bili prete-čeno leto z vinskim pridelkom prav srečni, in tudi cena je bila vinu taka (po 11 fl., 13, celó 18 fl. vedro), da so lehko plačevali svoje dolgove, — tudi Ampeku. In to je bila njegova smrt. Tepci so mislili: zdaj ima Ampek denarjev nanošenih doma, zdaj je čas brez dela se obogatiti; pa gotovo so se vpeharili, kajti v celi okolici je bilo znano, da od dolžnikov še denarja ni hotel spre
jeti, dokler se ni oglasil drug zanesljiv prošnjik za posojilo. Da ni imel denarjev nikdar v svoji bajti, pričuje tudi to, da ni imel v hiši nobenega zaklepa; toraj nas tudi, akoravno je za našo pošteno faro žalostni ta morija, tolaži prepričanje, da so to hudobijo storili tuji hudobneži, ki so o Ampeku vedli, da je bogat, ne pa tega, da svojega denarja nikdar doma nima. Kako da so nesrečneža lopovi neusmiljeno najprej natezovali in ga potem umorili, to naj pripoveduje sodnijska preiskava; — alj bo našla hudodelnike, in koliko da si bo za to prizadevala, bomo še le videli. To in kar se enakih hudodelstev od vseh krajev čaje, dela ljudstvo sila nezadovoljno. Vse vzdihuje in godrnja: Pastave, kakor jih zdaj imamo (kazenske namreč) so dobre za potepuhe in lupeže; pošteni, skrbni, delavni človek bi pa naj v desni držal revolver, da se brani, z levo pa delal, da zmore davkarske plačila! —
Iz Slovengraške okolice 8 febr. K a t. pol. društvo je imelo danes mnogobrojno obiskani zbor. Razložile so se zbranim predložene konfe-sijonelne postave; prebral in razkladal se jim je Hermanov govor v dež. zboru zarad srenjskih zadev in na zadnje se je napravil, kakor navadno, kratek ozir političnih in drugih dogedeb po svetu sploh. Možaki so vse to z veliko pozornostjo poslušali in kakor se je vsakdo lehko prepričal, tudi vse jim povedano dobro razumeli.
Poslušajč Hermanov govor so krepko pritrjevali in Hermanu „živio" klicali, rekoč, da je to povedano iz njih srca; pri konfesijonelnih postavah pa se je slišalo obžalovanje, da se je lotila vlada z državnim zborom dela, ki nasprotuje cerkvi in škoduje blagru države, v tem, ko se toliko potrebnih in važnih stvari v neinar pušča.
V zadevi konfesijonelnih postav je društvo sklenilo sledečo resolucijo:
„Zbrani spoznamo, da predložene konfesijo-nelne postave segajo po svetih pravicah katoliške cerkve; spoznamo tudi, da škodujejo državi, ker hočejo usta zamašiti stanu , ki je cesarju in državi vedno najzvestejši, tirjaje od duhovnov neko „državljansko vedenje" (gotovo v smislu liberalnih svinčenih podplatničarjev). Ker pa vemo, da so škofi od Boga postavljeni vodniki katoliškega ljudstva, sklenemo, da bomo vse, kar bodo oni v obrambo sv. cerkve storili, zvesto podpirali z molitvijo, kakor tudi z vsemi drugimi nam danimi postavnimi sredstvi." —
Iz Šoštanja 9. sveč. Kaka krivica se godi „Slov. Gospodarju" in njegovim bralcem od Voš-njakovcev, vidi se iz naslednjega: Jez podpisani kmet sem si naročil „Slov. Gospodar" po novem letu, ko je bila že 1. številka izišla. Prejel sem prvokrat drugo številko po listonoši, ali prvo, tretjo, četrto, peto pa še le v četrtek šestega svečana!! Do tega časa sem prosil sam dvakrat na pošti, tudi moja žena dvakrat, in moj
oče dvakrat, pa vsikdar zastonj, reklo se j«, da
„Slov. Gospod." ni! Ko sem se dn6 6. svečana na pošti zagrozil, da hočem poprašati v Mariboru, so bili naenkrat vsi listi najdeni! Vprašam, je c. k. poštnarju Francu Vošnjaku dovoljeno, meni liste zadrževati? — Postav sicer ne poznam, pa za takega poštnarja, ki je nam toliko potov pol ure dalječ po nepotrebnem napravil, bi se gotovo mogle ktere najti! „Tednik" se ne zadržuje nobenemu!
Valent. Medved, po dom. Ostrožnik. Pristavek vredništva. Tukaj v Mariboru se vsem naročnikom brž v četrtek na večer redno listi na pošto dajo, tako da je list že v petek na vseh krajih, kjer imajo pošte vsakdansko zvezo z glavnimi poštami. Poglavitna postava poštarjem pa je vestnost in natančnost pri urni ekspediciji vsake stvari, ki pride na pošto. Če pa poštar, kakor dela Vošujakov Fiance, v poštni uradnici politi kuje, zadr-ževajč liste, ki niso za njegovo sapo, se je pa nemudoma pritožiti v Gradcu pri poštnem ravnateljstvu. (Post-Direktion), ki bode nezvestega poštarja njegovih dolžnosti opomnilo ali mu pa — potni list podpisalo.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesar se jo 11. t. m. s
sijajnim spremstvom na Rusko podal, da povrne ruskemu cesarju lanski pohod na Dunaji. Ker je tudi grof Andrassy, minister vnanjih zadev, med spremljevalci, se bosta z ruskim tovarišem marsikaj o vnanji politiki pogovarjala. Da bi le Avstriji na korist bilo! — Iz dveh „štukov" se bombardira na Dunaji v naš katoliški dom: v finančnem in „verskem" odboru. — V prvem je pri debati o državnem proračunu dr. Suess stavil predlog, da se bogoslovska šola v Inomostu Jezuitom vzame, in toraj strošek le do konca m. julija tega leta dovoli. Poslanec Lienbacher krepko ugovarja, in tudi minister Stremayr, češ, da se vsled obstoječe, od cesarja samega potrjene pogodbe, Jezuitom šola in torej tudi plača vzeti ne more, to tem manj, ker je ravno bogoslovnica v Inomostu med vsemi avstrijanskimi najbolj obiskana, — štela je lani 200 bogoslovcev iz raznih, tudi vnanjih dežel. Pa vse to nič ne pomaga, marveč prav to, da blagoslovnica tako lepo napreduje, je uzrok, da mora liberalizmu pod nož; obveljal je predlog, kterega je še posebno Giskra s plesnjivimi ugovori proti Jezuitom podpiral, z vsemi proti 3 glasovom. „N. fr. Pr." je tega silno vesela, češ, da se je zdaj „bik za rogove zgrabil". Koga da s to prispodobo v mislih ima — Stremayr'a alj Jezuite — ne moremo prav pogoditi ; to pa vemo in se tega tudi veselimo, da bo namreč strastno postopanje liber alcev
proti kat. cerkvi in njenim napravam toliko preje liberaluo ošabnost v brezdno strmoglavilo. — Drugi „štukJ je pa v konfesijonelnem ali „verskem" odboru, ki se je v dva oddelka razdelil, da hitreje dela. Eden bo presodil vladine „cerkvene" Dostave in jih, kar se največ da, poostril; drugi pa ima izdelati „c i v i 1 n i" zakon, ki bi veljal za vse. V tem pododboru so: dolgočasni baron Tinti, deležnik raznih bank dr. Sturm, pro-testantovski pastor H a a s e , štajerski liberalec dr. H e i 1 s b e r g in duševni brat dr. D i n s 11. — Ti ljudje delajo postave avstrijskim katoličanom!
Grof Hohenwart je povabil te dni kolovodje raznih strank državnega zbora v posvet, da bi se namreč ob prihodnjih volitvah v razne odbore primerno število odbornikov iz vsake stranke izbralo. Pri tem shodu se je razmera strank tako-le pokazala: 1 e v i č n i k i (liberalci) štejejo 88 glav; Rusi ni, ki z onimi glasujejo, 14 glav; s r e d i š n i k i (veliko posestvo) 54; Poljaci 43; desno središče („pravna" stranka) 40; d e m o k r a t i 5, odločni „mladi" 57. 4 mladoslovenski poslanci iz Kranjskega in Tržaškega: Razlag, Vošnjak, Pfeifer in Naber-goj — spadajo med „divjake" (tako se namreč imenujejo v parlamentarnem življenji — odlomki poslancev, ki se nočejo nobeni stranki pridružiti, marveč samotarijo zä,-se). Kaj da je blagi Hohenwart dosegel, ni še znano; menda hoče previdni politikar do dejanskih dokazov priti, da z večino tega drž. zbora ni doseči pora-zuraljenja na nobeno stran, česar se bo kmalu do živega prepričal.
Sodnijska uprava stane po vseh deželah polovične Avstrije 16,205.000 gld. Vrh tega gre za ječe 2,102.000 gld., premnogo za stavbe novih sodnij8kih poslopij; za Dunajsko je v letošnjem proračunu 150.O00 gld. — Stroški za zbornico poslancev znašajo za letos 586.700 gld., za gosposko zbornico 39.700 gld., tedaj samo za državni zastop 626.400 gld. K temu še pride strošek za delegacijo (vkupni zastop z Ogri) 14.000 gl.
S prejeta je postava, vsled ktere se odpravi pristojbina (štempel itd.) za javna naznanila in in-serate v časopisih in druzih naznanilnih listih. — Iz interpelacije poslanca Wächterja do ministra poljedelstva pozvedamo, da v Sumavi (Böhmerwald) kukec alj zakožni črv strašno les pokončava.
Ogrsko. Tudi gosposka zbornica je prejela vladne predloge zastran zagotovila akcij iztočne železnice. S tem je obstanek sedanjemu ministerstvu le za nekaj časa zagotovljen. „Pester Lloyd" namreč piše: „Szlavy-jevo ministerstvo je pri kraji; ostane le, ker še iti ne more, kajti bi ogrski parlamentarizem še bolj na kant prišel kakor je že. Potem svetuje ministerskemu prvoseduiku, naj skuša pobrati, kolikor je še sposobnih mož, in sestaviti „pravo" ministerstvo, v kterem bi naj ne manjkal „črni", t. j. konservativni baron Sen-nyey. — Denarno stanje ogrske „države" je zares
obupno. Po vladnem poročilu je leta 1872 pri davkih na dolgu ostalo 117 milijonov in nad 461.000 gld. Lansko leto je pa še prišel denarni polom, je bila slaba letina in vrh vsega tega še ogromne obresti za novo državno posojilo! To niso več šale!
Vnenje države. V Berolinu na Nemškem se je 5. t. m. pričel s prestolnim govorom, kterega je Bismark bral, drž. zbor, zraven dela tudi deželni zbor. V prestol nem govoru ni ne enega odstavka posebne važnosti. Tudi o „cerkvenih" postavah celó molči, vlada jih pa kruto zvršuje. (Glej „cerkvene zadeve.") V Alzaciji in Lo-reniji so pri volitvah v nemški drž. zbor katoličani povsod sijajno zmagali ter 15 nasprotnikov nemške vlade izvolili. Kako da ti novi podložniki ; Bismarka in nja kruto vladarstvo radi imajo, pokazali so s tem, da so mestnega župana v Strass-! burgu, Lautha, kterega je bil Bismark odstavil z ogromno večino za poslanca izvolili.
Italija. Minister naukov, Scialoja, je odstopil, ker ni zbornica sprejela nja predloga, da se otroci silijo k začetnemu poduku. Tedaj ne velja povsod, kar naši liberalci tako glasno tirjaja.
Angleško. Nove volitve v državni zbor I se za konservativce (katoličane in poštene protestante) prav srečno vršijo. Že dozdanji vspeh jim zagotavlja večino, ker so pridobili 74 glasov. Vsled tega bo moralo Gladstonovo ministerstvo, ki ni ne krop ne voda bilo, odstopiti in nastopi konservativno ministerstvo, kar je silno važno za sedanje mršave razmere v Evropi.
Razne stvari.
(Banka Slovenija.) Samo v preteklem tjednu, do dné 7. t. m., je oglašenih bilo 197 zavarovanj, 1 kar je znamnje prav živega vdeleževanja.
(Slovenska Matica) 9. občni zbor bode v sredo 4. marcija. Voliti je 6 ljubljanskih in 6 vnanjih odbornikov. Volilni odsek priporoča naslednje gospode za volitev: V Ljubljani: L. Jerana, Pet. Kozlerja, Val. Krisperja, Mat. Močnika, Iv. Vil-harja, dr. Jern. Zupauca. Izmed vnanjih : Fr. Erjavca v Gorici, dr. Kreka v Gradci, prof. J. Maj-cigerja v Marib., B. Raiča pri sv. Baibari, Jan. Parapata v Vranji Peči pri Kamniku in prof. J. Sumana na Dunaju. Kdor ne pride sam k občnemu zboru, zamore po §. 9. a) pismeno vo-| liti, samo da imenik odbornikov podpiše. — Prosimo torej prijatelje, da pregledajo navedeni imenik ter voli vsak po svojem prepričanji, potem pa podpisani imenik nemudoma pošlje g. dru. Costi, predsedniku Matice.
(Našim častitim bralcem) za pustni večer je poslal prijatelj našega lista tole uganjko: Kaj je to: ki ima odsekano glavo pa le živi? | On pristavlja, da je pripravljen tistemu, kateri jo prvi iznajde, našteti sto suhih cekinov — če mu vsak izmed onih, ki jo bodo ugibali, pa je ne uganili, odrajta en groš. Vsakako pa se bode
ime prvega, ki jo ugane v našem listu častno razglasilo, ker doslej ji še niliče ni bil kos, čeravno je že bolj ko leta dni mad prijatelji znana.
(„Mladi.") Da bodo naši ,.mladi" polagoma za vsem v nemčurski tabor prestopili, to so previdni možje že davno prerokovali, in to se na Kranjskem vedno bolj očitno kaže. Tudi iz sosednega nam Ptuja čujemo prav zanimive reči o tamošujih „mladoslovencib." Dr. Ploj se je kmalu po zadnji, za njega malo častni volitvi odpovedal predseiiništvu ptujske čitalnice ter ob enem stopil iz njenega odbora. Poslednje je storil tudi Dr. Gregorič, našim bralcem od pretekle jeseni znani korrespondeut „N. fr. Presse" za groš. Obadva se kaj skrbno izogibljeta slovenske čitalnice in sta v zadnjem času postala glavna stebra hirajoče nemške kazine. Nedavno je „mali doktor" v nekem shodu kazincev tako navdušeno govoril in opisoval strašno sramoto, v katero bi pred vsem omikanim svetom prišlo slavno mesto Ptuj, ko bi pustili kazino razpasti; ptujski očetje so steimeli in iz hvaležnosti volili govornika v novi odbor.
(V Stupercih) so se 9. februarja tri sestre umožile. Dve ste vzele dva brata iz okolice, to-raj celó križna ženitev.
(.Ljutomerska okrajna založnica) bode v kratkem imela po svojem I5mesečnem delovauji občni zbor. Kakor se čuje, bilo je njeno delovanje prav vspešno in dobiček podvzetja znamenit. Dohaja nam pa ob enem tudi pritožba, da se mnogi, ki bi se radi pri društvu vdeleževali, zavračajo, od meseca novembra sem se pa nobeden novi ud več ne sprejema. Odbor se s tem izgovarja, da se bodo pravila društvena pri zboru premenila, in se še le potem novi udje zopet sprejemali. Koliko časa se pa utegne čakati, dokler vlada pre-narejena pravila potrdi!
(Bratomor) V Šent-Jakopski fari v si. gor. je brat Fr. Š. iz jeze svojega brata ustrelil, s kterim se je prej pretepal.
(Srečna spreobernitev alj kali?) Graška „Ta-gespost" je silno vesela postnega pastirskega lista našega kneza in škofa. Ker govori pastirski list o postu in pokori, ter je „Tagespošta" tega tako vesela, se je — že zdaj o predpostu spreobrnila, — kar bi tudi nas veselilo, če ni vse to le — lisičji kožuh.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali: Juvančič 51 fl., — Jaklič 11 fl., — Vraz Jož. str. 11 fl., —Vrabl 11 fl,—Par 11 fl., - Vizovišek 22 fl.
—	Žehel 11 fl., — Vrečko Ant. 10 fl., — Šribar akc. bk. SI., — Skorjanec akc. bk. SI., — Dr. Ulaga 11 fl., — Ulaga Jož. str. 11 fl., — Picjiler 11 fl.,
—	Geršak 25 fl., — Prešern 2 fl., — Šuta 70 fl.
[Spremembe v Lavant. skojiji.) Fara sv. Lenarta pri Sevnici je podeljena g. Jan. S 1 o niše k u , kaplanu v š. Petru pod sv. gorami, — in fara sv. Heme g. Jan. Bapt. Kuneju, kaplanu pri Novi cerkvi. — Prestavljeni so gg. kaplani: Al. Kos za I. k Novi cerkvi, Fr. Jug
v Stari trg, H. Ver k k sv. Mart. v Rožni dolin, Jan. Lenart k sv. Petru pod sv. gorami. — Umrl je v Ptuju: č. g. Jožef Dolinšek, župnik v pokoju v 61. letu svojega življenja. R. I. P.
Poslano.
Gospodu Jožefu Ž m ki, učitelju v Središču.
Ker v svojem „Poslanem" v „Slov. Nar.", ki je Vaš malik in evangeli, udribajč po „Gospodarjevem" dopisniku, omenjate tudi tukašnjo pošto, naj Vam sledeče odgovorim:
Nesramna, več kot „Črna" laž je, da bi „Gospodarjev" dopisnik, naj si bo, kdor koli, prebiral vse listnice in liste, kteri od tukajšnje pošte odhajajo ali ii dohajajo, kajti za to imam jaz kot c. k. poštar skrbeti, da se ne zgodi. — Pač pa mi je vedel g. Štreukel, učitelj, v nazočnosti g. Vuka posestnika, povedati, da imate brošurico : „Vera in pamet;" in g. Vuku je ravno tisto pravil Vaš prijatelj, g. Jože Dogša, ter še pristavil, da hočete več iztisov omenjene, od „Slov. Nar." tako hvalisane brošurice uaioČiti ino med učence (!) razdeliti. To boste menda zdaj tudi storili, ker ste si 12 iztisov naenkrat naročili! — Kdo je tedaj lažnjivec? — Svetujem Vam: Pečajte se s šolo in pustite, kar Vas ne briga, pri miru, — tudi tukajšnjo pošto in dražbo cerkvenih sedežev v cerkvi. To Vsaj menda sami sprevidite, da se stoli prodajajo tam, kjer so, — cerkveni toraj v Cerkvi. Učitelj naj ostane učitelj, če pa je še le podučitelj. naj skrbi, da postane učitelj. V prostih urah pa imate, če tudi je zima, drevesnico z mnogimi stroški za Vas ograjeno in večkrat že oko-pano, v kterej pa vsled Vaše lenobe že dve leti sera, — le plevel, k večemu krompir in repa raste.
V Središču, dne 5. svečana. 1874. Andrej Sejnkovič, m. p., c. k. poštar in šolski ogled.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl	kr.
Pšenice vagan ....	7	50	7	—	7	60	6	95
Rži .....	5	80	5	—	5	50	5	20
Ječmena „ ....	_	—	4	30	4	40	3	90
Ovsa „ ....	2	30	2	40	2	60	—	
Turšice (koruze) vagan .	5	—	4	90	4	40	5	—
Ajde „ .	4	10	3	85	4	40	4	50
Prosa „	_	_	4	60	4	40	—	—
Krompirja „	2	40	1	85	2	—	2	20
	1	50	2	—	1	20	1	15
Slame (v šopkih) „	1	40	1	80	—	80	1	40
„ za steljo „	—	90	1	15	—	60	—	90
Govedine funt ....	—	31	—	32	—	30	—	24
Teletine „ ....	—	34	—	34	—	34	—	24
Svinjetine „ ....	—	32	—	30	—	34	—	32
Slanine „ ....	—	37	—	37	—	36	—	40
Drva 36" tvrda sežsnj. .	12				•		9	
I.otei'ijne številke:
V Gradcu 7. februarja 1874: 59 67 66 49 45.
Prihodnje srečkanje: 21. februarja.
Važno za kmetovalce!
Angleški gospodarski stroji i 11 priprave:
Mlatilni stroji za roke, mlatilnice s konji, stroji za čiščenje žita, mlini za žrnjeno moko; stroji za prebiranje žita, za setev, škoporeznice, smukalnice za kuruzo, orala, brane, lopate, senene in gnojne vile, motike, sploh vsakovrstne gospodarske mašine in priprave izbrane kvalitete se dobivajo po nizki ceni v
Založnici angleških gospodarskih strojev in priprav
2-3 ph Moline-tu
v Mariboru, graškem predmestji štev. 91.
2-3 Orglarska in mežnarska
služba
se oddaje pri farni romarski cerkvi Matere Božje na Ptujski gori (Maria Neustift b. Pettau.)
Prosilci naj se oglase sč svojimi spričevali do konca februarja t. 1. pri župnijskem predstoj-ništvu na Ptujski gori.
Mlada drevesca
za poljubno izbiro se dobijo v graj-šinski drevesnici v Račjem (Kranicks-feld.)
Naznanilo.
Podpi
iisani okrožni pooblastenec naznanja spodobno p. n. društvenim deležnikom c. k. privilegirane vzajemne graike zavarovalnice proti ognju, da so letni doneski zal. 1874 ravno toliki, kakor lanski, ter ob enem vljudno prosi, te doneske vsaj do konca m. marcija t. 1. pri tukajšnjem okrožnem komisarstvu (Tegettliofska cesta, v novi Girstmaierjevi hisi poleg Gotzove pivarne v 1. nadstropju) blagovoljno vplačati.
Podpisani tudi p. n. gospodom društvenikom in drugim p. n. zava-rovalcem na znanje daje, da je c. k. vzajemna graška zavarovalnica proti ognju že dne 1. januarja 1873 pričela s posebnim oddelkom zavarovanja premakljivih stvari, ter sprejema zavarovanja strojev, blaga, pridelkov, zalog in sploh vsakorinjih premakljivih stvari, ki se hote proti ognja zavarovati.
Glede na to, da si je c. k. graška vzajemna zavarovalnica po dolgoletnem, obče koristnem del vanji povsod popolnega zaupanja pridobila, se nadeja tudi podpisanik obilnih oglasov na zavarovanje premakljin, in to tem več, ker je zavarovalnica na mnogostranske želje drustvenikov svoje delovanje tudi na nepremakljive stvari razširila, in ker njeno premoženje kakor tudi njeno pošteno gospodarjenje popolno poroštvo daje, da bode svoje za-veznosti natančno izpolnjevala.
Oglase za zavarovanja sprejema podpisano okrožno komisarstvo, ki tudi radovoljno vsa opravilna pojasnjenja daje. *
Okrožno komisarstvo c. L priv. vzajemne zavarovalnica proti opju.
V Mariboru, dne 9. februarja 1874.
Vil«'ha Hraudu,
okrožni pooblastenec.
-"S