Zakaj ni zabojnikov za steklenice Pišem vam v zvezi s član-kom »Nič več zabojnika za steklenice«, objavijenem v vašem listu z dne 1. oktobra 1985, ki mi ne da miru. Mi-slim, da je prava sramota za vse nas njegovo pretresljivo ¦- sporočilo: - da je 80 let stara tovari-šica skrbela in zbirala od-padni papir in steklo celo razbijala, da ga je lahko od-dala (vsa častji) - da je z velikim trudom morala snemati pokrovčke in aluminijaste objemke, ne da bi vedela, da se tudi ti odkupujejo (tudi jaz ne) - da se je tega dela nave-ličala zaradi skrajne brez-brižnosti in neodgovomosti tistih, ki so v zabojnik meta-li celo cement... Sedaj je zabojnik, kot pi-šete, za steklenice celo uki-njen. Ukinjen pa je zaradi neodgovornega obnašanja tistih, ki naši družbi očitno želijo vse najslabše. Ne ra-zumem, da takega vedenja ni mogoče odkriti, še manj razumem, da ni nikogar, ki bi se za zabojnik zavzel in poskrbel, da bi vanj odlagali steklo. Še več! Taki zabojni-ki bi morali biti y vsaki kra-jevni skupnosti in to ne sa-mo za steklo, temveč tudi za papir, gumo, polivinil in druge odpadke. Vem, da je pred leti tako bilo in da so bili neslavno ukinjeni. Ne samo zaradi odsnosa do narave in okolja, temveč tudi zaradi nujnosti recikli-ranja odpadnih snovi, da-jem pobudo vašemu uredni-štvu, da se zavzame in pro-uči v okviru SZDL ponovno načine, da Dinos, Papir ser-vis in sorodne delovne orga-nizacije, vključno z Gospo-darsko zbomico izpolnijo svojo dolžnost in ponovno organizirajo take zabojnike po vsej Ljubljani (da ne re-čem Sloveniji). Organizira-na osveščevalna »kampa-nja«, v kateri bi sredstva javnega obveščanja imela pomembno vlogo, bi bila gotovo uspešna. V to akcjjo bi se vključili člani društev za varstvo okolja (prosto- voljna združenja občanov) in z osebnim zgledom in ravnanjem prispevali k uspešnosti. V okviru druž-bene samozaščite pa naj bi take brezobzirneže, da ne rečem kaj gršega, na svojem območju odkrivali, sicer nam bodo lahko v prihod-nosti podtikali še vse kaj hujšega, kot je cement in Opeka. Alenka Bizjak