7. stev.
Novo mesto, 10. aprila 1911.
XXYIJ. letnik.
DOLENJSKE NOVIC
u
Izhajajo 10. in 25, vsacega nieeeca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za jiol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropskD države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajcc nasi, v Novem mestu.
Slovenskemu ljudstvu.
Državni zbor je razpuSčen. Podpisani poslanci Vseslovenske ljudske stranke i^olagajo svoje mandate v roke svojih volilccv. Jasnega očesa f^lodajo na svoje delo in z mirno vestjo pričakujejo sodbe Kvojega ljudstva. V nebrojnih shodih ste, cenjcni vo-lilci, v navfiušenem so^Hasju odobravali naSo politiko in se veselili naših uspehov, neštetokrat nam jo Va&c zaupanje vlivalo novejša pofiuma v naĚem boju za Vašo staro pravdo. Zahvaćamo Vas danes za vse izraze Vaše ljubezni in Vaše zvestobe, ki dokazujejo, kako nciircmagljiva stoji naša stranka, zu katere jirve služabnike smo se Stoli mi kot Vaši zastopniki v državnem zboru.
Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ometavali narodni nasjirotniki, z viška je gledalo nate tuje ti uradništvo. Naš prvi namen je bil dvijjniti tvoj pomen. In to so je posrečilo, lirez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naša država, da te uvažujejo narodi in stranke v nji, da jih ni malo, ki se to bojé.
Tvoji zastopniki so zvesto branili vse, kar je tebi svetega in pokazali so neenkrat, da ne klonejo svojih j^lav ]»red nikomur na svetu, kadar pri"« tvojo pravice. Biio bo je mnogo hudih bojev, ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zcdi-Ujeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevpog|jiva sila, ki mora računa^ti ž njo dunajski parlament in avstrijska vlada.
Štiri leta jo doživela prva zbornica, izvožena po splošni in enaki volivni pravici. Dovolj i!» ])rviči Pokazala je svežo, mlado moč, zmisel za državo in ljudstvo, zlasti pa zniisel za ustavno življeiye. Zdravo delovanje v državnem zboru je započeto z iz-proiiiembo poslovnika, pri kateri so v prvi vrsti sodelovali Vaši poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi no brez Slovanov.
Politična zavednost se je izredno povečala. Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima državno uradništvo edini namen služiti ljudskemu blagru. V ti zavednosti koraka ogromna množica, ki jo zbrana v Vseslovenski ^udski stranki, na prvem mestu. Va.ši poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako [lolitično zrela, tako načelno zodii^ena četa ne more biti premagana.
Grehi prejšnjih dob so niso izbrisani. Še vedno se plazi med našimi narodnimi nasjirotniki in med enim delom uradništva nesjiametna misel, da smo Slovenci maiy vredni od drugih, še vedno sanjarijo nekatere stranke o prcdpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nad Slovani. Te zmoto so krive, da je državna zbornica dve leti pred «stavnim koncem dokončala svoje delo.
. ííato pozdravljamo blizqji volivni boj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot. V VaSi domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza Vseh stanov na.šega ljudstva, da je v irjonem taboru vos slovenski narod. — Hvaležni so spominjamo svojih najožjih prijateljev, jira-ya^kih zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli m enega srca združili v eno četo in se zavedamo, da je ta zveza ^ačetek nov« srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države, -iahvaljamo tudi zastopnike čeških kmetov in vso stranke Slovanske zveze, ki so nas podjtirale v na.šem boju. Hvaležnega Sfiomina na nje ne izbriše nobena sila iz na.ših src.
Štiri leta našega dela in naših bojev so minula. Čisto smo ishranili zastavo Vseslovenske judsko .stranke, ki sto nam jo izrm-ili v varstvo. Moč nam je krepila zavest, da uživamo Vaše ''■Hupanje, in lia je svet boj za duševni in gmotni blagor naše 1^1'e domovine in lojenega ljudstva. Lahko se jo bojevati s tako
zvesto armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka, — Zvesta sebi, zvesta ljudstvu, ki^ je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in k novim zmagam. Živela! V Ljubljani, dne 31. marca 1911, Dr. Šiisteršiř, dr. lieiikovič, ItemSar, Foii, Oostiniar, (irafeiianer, dr. (Jiefforéiè, dr. Hočevar, Jaklič, 4arc, dr. iíoťoSer, dr. Krek, Pišek, Pogafinik. PovSe, Koškar, dr, Verstovsek, dr. Žitnik.
Volivno gibanje.
Na prvem mestu smo objavili jjoslanico dosedanjih gg. državnih poslancev do slovenskega ljudstva. Iz te vsak lahko razvidi, fia je slovenska delegacija iz])olnila svojo dolžnost tako na Dunaju, kakor v domovini. Poslanci vseslovenske ljudske stranke so si s svojim previdnim nastopom in s smotrenini sodelovanjem pri vseh strankah pridobili velik ugled. Naš narod — poprej dosti preziran — je zdaj povsod pozuan in se bo zatiaprej moral še upoštevati. To se bo tudi zgodilo, ako si v bodočih volitvah za državni zbor izbere homogeno ali jednotno delegacijo, ki bo vselej v soglasju nastopala tako na]>ram vladi kHkor drugim strankam osobito slovanskim. Kodoljubom slovenskim, ki stoje na pozitivno krščanskem siali.šču, jo sveta dolžnost, da zastavijo vse svojo moči v dosego jednotnega državnozborskega zastopstva.
Mi kot lokalno glasilo na Dolei^skem hočemo pomagati, da so čem bolj iztrebijo še ostanki prejierelega liberalizma, ki se pod to ali ono krinko še skriva po nekaterih krajih dolenjskih. Zlito prosimo somišljenike, da nas sjiroti obveščujojo o jiojavih volivnega gibanja.
Dolenjska je prva, ki je posegla v volivno kampanjo. Do-sedaiyi državni poslanec profesor Evgcn Jarc je že 2. aprila pričel z volivnimi shodi, in sicer na Belokrargskem.
Iz Podzemlja se poroča, da je bil dne 2. aprila dopoldne shod, na katerem je bilo navzočih okrog 400 poslušalcev. Zborovanje jo vodil poslanec MatjaSič. Profesor Jarc omenja v svojem govoru, da vk^jub pomanjkljivostim zadnji parlament vendar ni bil tako brezploden, kakor so tu in tam piše. Slovenski poslanci 80 priborili marsikaj, kar bo trajne koristi za naše kraje. Povodom zadiye nagodbe z Ogrsko se je jtosrečilo voditelju S. L. S. poslancu dr. Šusteršiču, da se je I. 1907 sklenil zakon za zgradbo belokraiijske železnice, katera se bo letos gotovo pričela graditi. Zavlekli 80 stvar zdaj nekoliko prepočasni inženirji. — Lažnjivost liberalcev, ki so pri zadiyih volitvah trdili, da bo cestne zgradbe razpisano samo radi volitev, a da bo ]iozneje zopet vse zaspalo, so ljudje spoznali, ko vidijo zdaj že mnogo cest popravljenih. — Rak-rana v Belokrajini jo tudi izseljevanje. Kaže se to pri naboru, kjer izmed 1000 fantov pride le 300. Najbolj čile moči gredo v tujino. Koliko delavskih moči se izgubi; vsled tega so posestva slabo obdelana. Oe se upoštevajo tro.ški izselitve, zgnha delavnih moči na domači grudi je pri izselitvi 100.000 Slovencev v zadrgih letih zgubljenih do 100 milijonov. Toliko denarja pa ni prišlo nazaj na Slovensko, Izseljevanje se bo omejilo, ako bodo ljudjo našli zaslužka doma. Govornik našteva potrebo zboljšanja živino-, sadje-, prešlčjerejo itd., kar bo deželni odbor podpiral, kakor jo g. deželni glavar pri zadigeni shodu v Čmomlju obljubil. Kot poslanec ima zavest, da je storil svojo dolžnost. — Poslanec Matjašič i»ozovc volivce, naj se odkrito izjavijo, A vsa množica jo navdu,šeno izrekla poslancu Jarcu in tovarišem S. L. S. zaupnico. — Iz Dragatuša pa bo poroča; Dne 2, aprila popoldne je imel bivši državni poslanec prof. Jarc tu shod, katerega se je udeležil tudi g. okrajni glavar Domicelj. Vodil je zbo-
rovanje jiotípredsednik ^Kmečke Zvoze" g. Bohte. Bivši poslanec je oniGDjal. kako je treba pripomoči Belilirajini do gospodarskega razvoja. Med drugim je stavil že v zbornici predlog, da se ceata Vinica-Dragatnš-Črnoinelj-Jugorje sprejme med državne ceste ter se iateresentom odpusti prispevek, ko imajo itak iše zdaj mnogo troškov za ceste. Razloži ()omen goapudiiqske Me v Črnomiju. — l^redaednik Bohte povdarja, daje g. profesor v kratkem času žc veikrat obiskal Beiokrajîno ter se poduùil a lyenîb potrebah, on pozna že (judstvo iti ^udstvo njega, kar je takoj pTo-trjevaio z živioklici bodočemu poslancu.
Iz Kandije se nam piše: „Kmečka Zveza za novomeški okraj" je imela dne 3. aprila svojo običajno odborovo sejo, pri kateri so bili navzoči odborniki in zaupniki iz vseh večjih krajev novomeške okolice. Mej drugim se je povdarjalo, da je dosedatqi poslanec Jarc v polni meri vršil svojo dolžnost, izrekla se mu je zahvala ter prošnja, naj zopet kandidira. Zveza sklene predlagati osrediïjemu volivnemu odboru S. L. S. kandidaturo g. profesorja Jarca. — „Novice" torej že zdaj javijo, da naj somiš^eniki delujejo za dosedaqega poslanca. Upamo, da bo dobil še več glasov nego zadnjič, ker je mnogo zapeljanih že spregledalo.
Gospodarstvo.
Živina iz drugih krajev.
Najhitreje se da izboljsavati živina z vpeljavanjem bikov priznano dobrih plemen. To je znana stvar ! Kakor ti rodi sadni divjak najlepše sadje, če ga vcepia s pripravno vrsto, ravno tako se da z vcepljevanjem bolj žlahtne krvi doseči najugodnejše vspehe pri živinoreji. To vemo iz izkušenj, ki jih imamo pri praaičjireji, konjereji itd.
Pogoditi pa je treba pravo pleme!
Pri nas ae vpeljujejo razna plemena v deželo, ki naj pomagajo zboljšavati našo domačo živino, to 8o aimodolsko pleme, montavonako in algajako pleme, murbodenako pleme in pincgavako pleme.
Vspehi, ki ae kažejo pri teh plemenih, so različni, kar je aamo ob sebi umevno in čiato naravno, če pomislimo, v kako različne roke in kraje prihaja ta živina.
Opozoriti pa moram danea na dve okolnosti, katere treba nvaževati našim živinorejcem, da bodo prav ocenjevali vrednost teh plemen.
V	prvo si je treba izbiti to misel, da bodo krave vpeljane iz drugih dežel po naših hlevih toliko molzle, kakor so molzle v svojem domačem kraju. Ako se mlečnost takih krav zniža po naših hlevih, je to čiato naravno in bi bilo čudno, Če bi ae to ne zgodilo, kajti živali prihajajo k nam iz ugodnejšili krajev in iz ugodnejših živinorejskih razmer. Pri nas je drugo podnebje, druga strežba, drugi način reje, drugi hlevi, druga molža itd. Vse to pa močno vpliva na mlečnost! Ne zahtevajmo toraj preveč od takih krav in ne zahtevajmo, da bi nam simodolska živina ali pa montavonaka živina toliko molzla kakor doma!
V	drugo je pa pomniti, da z vpeljevanjem krav, tedaj z vpeljevanjem čiste reje ne bomo napravili na Dolenjskem, pa tudi drugod na Kranjskem ne, najboljših izkušenj in zato bo popolnoma zadostovalo, ako ae bodo vpeljavali za zboljšanje domaČe reje le biki žlahtnih plemen. Naši kraji in naše razmere niso za čiato rejo tako žlahtnih plemen ! Živina čiste krvi se mora pri nas izroditi (izprevreči) in poslabšati ! Saj pride v čisto druge razmere! Pri nas se bo najbolje sponašala le križana ži-
*vina, katero dobimo s pripravnimi biki. Zato ostane za nas najbolje, da vpeljujemo samo bike pripravnih plemen v deželo in da porabimo v to tudi tisto podporo, ki se ima izdati za nakup krav in telic.	—r—
O spomladanskem pitanju čebel.
Umen čebelar pomaga čebelam spomladi, da se bolje in hitreje razvijajo, zasilnim in spekulativnim pitanjem. S prvim pomaga čebelam, kojim je pošla vaa zimska zaloga medu in cvetnega prahu, z drugim pa pomaga, da se ugodnejše razvijajo in da ae dobe zgodnji in močni roji. Kakor je prvo neobhodno potrebno, kjer nimajo Čebele več živeža in ga ae ne morejo dobiti v naravi, tako dobičkonosno je drugo pitanje, ako se izvrši pravilno. Z zasilnim pitanjem »i ohranimo čebele pri življenju, s špe-kulativnim povzročimo, da leže matica v zgodnji spomladi več jajčic, kakor bi jih sicer in s tem doaeŽemo, da pridobimo v Času najobilnejsega cvetja močna čebelna ljudstva, ki zamorejo — ob ugodnem spomladanskem vremenu — najbolje izkoristiti bogato pogrneno cvetano. Prijetne posledice so močno čebelno ljudstvo, najobilnejše nabiranje Čebelne paše — medu in cvetnega prahu, lepo in zgodnje razvijanje rojev.
Spekulativno pitanje naj se začne v naših krajih na Dolenjskem v začetku aprila in obstoji v tem, da se dodaja čebelam zvečer, v začetku na vsak četrti ali peti dan po nekoliko z mlačno vodo namočenega pristnega medu, 'najbolje shranjenega še v satnikih. Kdor si pa tacega medu ni prihranil, ali ga pa nima, naj ae varuje, da ne polaga čebelam spridenega medu, ki se najčešče dobiva pri medičarjih ali pa pri zanikrnih čebelarjiii, ki v jeseni zmastijo tudi satnike, v kojih se nahaja poleg medu tudi se nerazvita Čebelna zalega. Tak spriden med, pokládán čebelam^ povzroči najhnjšo čebelno bolezen — čebelno gnjilobo, ki lahko uniči ne le posamezen panj, ampak tudi ves čebelnjak in se zamore prenesti celo na čebelnjake vse okolice. Kdor nima tedaj zanesljivo dobrega medu, pita naj raji s sladkorjem. Sladkor ae raztopi v vreli vodi, potem ae poberejo vse pene, ki ae pokažejo na vrhu, tekočina se ohladi in se potem v primernih por-cijah daja čebelom v majhnih posodicah.
To pitanje se vzdržuje do popolnega razvitka cve-tane v naravi. Ob alabem vremenu ae pokladajo večje porcije in sicer vaelej še le, ko je slabo vreme že ponehalo, tedaj tikoma pred lepim vremenom.
Stroške, ki se ima a takim apekulativnim pitanjem, niso veliki, uspehi jih obilno poplačajo.
Priznati se mora, da naši čebelarji dobro poznajo to pitanje in se ga tudi v obilni meri poslužujejo. Edino, kar večkrat pogreše, je to, da pitajo prezgodaj, ali da polagajo slab med ali pa, da ne pitajo s sladkorjem, ker se boje stroškov.
Ker je ravno sedaj pravi čas, da začnemo a špeku-lativnim pitanjem čebel, opozarjamo a tem naŠe čebelarje na to koristno opravilo.	A. L.
<t--
Politični pregled.
Državni zbor je bil s cesarskim patentom dne 30. marca razpuščen in -/.aukazane so nove volitve. — Ministerstvo jo določilo za volitveni dan 13. junija, ozir. za ožje volitve 20. junija. Mej tem časom ministerstvo vlada s pomočjo § 14. Na njegovi podlagi si je dovolilo začasni proračun do konca 1. 1911,
Vsi narodi in njihove stranke so že posegli v volivno borbo, ker jim je odločen le kratek čas. Gre se za to, da se dobi stal-nejSa in .števihiejša večina, ki bi mogla sestaviti parlamentarno ministerstvo. Dosedanji vladni zistem se jo v vseh svojih posledicah pokazal nevzdržljiv. Proti Slovanom sc no Rme več vladati. To sc tudi no bo mofilo zgoditi, ako bodo Slovani po volitvah tudi med seboj boy jedini v kr.ščanakih načelih. Nadejati ae je, (ia v obče liberalizem zadobi smrtni udarcc. ~ Kakor se kiiže,
bo tudi socijaldcmokratizem občutno rargon, število njegovih poslancev 8C bo skrčilo.
VoliTiio	Till SlOTonskem se je že pričelo. Dne
2. aprila jo „Kmečka Zvoza ljubljanske okolice" poaufHla kandidaturo voditelju S. L. S. dr. Sušteráiču, kateri jo je vsprcjel. Istočasno so zaupniki iz slovensko Koroške pod predsedstvom dr. Brejca zborovali, izrazili zauparrjo poslancem S. L. S, in postavili za kandidata prvoboritcija bivšega poslanca Grafenauerja. Dosedanji poslanci „Slovenskega kluba" bodo v svojih okrajih večinoma zopet kandidirali. Nastopili pa bodo kot kandidati Vseslovenske Ljudske Stranke, ker se je nadejati, da zastopniki Slovencev ne bodo veČ razcepljeni, ko odpadejo nezanesljivi liberalni spletkarji. To jednotnost v načelih naj bi prinesle Slovencem bodoče volitve.
Ogi-ski iiiiniHtorHki iiredsednik zadnje dneve prihaja na Dnnaj, da se posvetuje z baronom Bienertb radi novih vojaških predlog o dveletni službi, zvišanju rekrutov, o vojaško-kazenskom redu z raažarščino kot razpravnim jezikom za o^rrako državo. Ogrski zbor bo že po praznikih o tem razpravljal, za naSo polovico naj bi se to uveljavilo kar a § 14. V tem slučaju bi nas Mažari gotovo prekanili.
Nil Hrvatskem ban še zniirom poskuša zlimati pokorno večino. V to svrho je sklical grof Pejačevič za 8. april sejo ccutriima in osječke skupine, da bi se spojili.
Jto sen »k (I-hercegov ski sabor jo 6. aprila sprejel zakon o neobveznom odkupu kmečkih posestev v zmisiu vladne predlogo.
Nil Turňkem je v Albaniji zopet vzbuknila^ustaja. Boji 80 se vršili okolo Skadra, Gusiiýa. Prcbivalci beze v Črnogoro, kjer je v Podgorici dobilo zavetje okrog 2000 beguncev. — Zato Turčija proti Črnigori kakor bi ona podpirala ustaše. Crnogorska vlada je poslala generala Vukotiča na mejo, da pazi in varuje neutralnost.
Italija je dobila novo ministerstvo Gjolitti, ki je žo bil na vladi. Namerava se proticerkvena politika. Še ob jubileju svojega zjediiyp^ja vedne spremembe,
Špaiiija jo tudi preosnovala ministerstvo. Radi Ferrerjevega procesa jo Oanalejas odstopil, a kralj j^ zopet poveril sestavo novo vlade. Ta bo še bolj proticerkvena. Dne 3. aprila je že predložila nov zakon, sovražen samostanom. Papežev nnncij bojda zapusti Madrid. — Kralj Alfonz igra nevarno igro, ki jo najbrž poplača z zgubo prestola. Liberalci ga bodo žo tako zmotali. Tudi armada jo žaljena in zameri kralju koketovanje z liberalci.
V Pai'izu so prišli na slod tatvini državnih listin, neki nižji uradnik jih je prodajal v inozemstvo. Obtožen jo izdajstva domovine.
Portugalska vluda je vendar razpisala volitve za državni zbor na dan 23. maja; razširila je volivno pravico na vse, ki znajo pisati — celo na vojaščino. — Pripravlja so postava o ločitvi cerkve od državo.
Japonci BO prišli na sled zaroti proti korejskemu podkralju, kar se je pa preprečilo.
Zabavi in pouku.
Potovanje v sv. deželo.
S{). dr, J. Marinko.
Cerkev iu samostan jtresv, Odrešenika.
Po stopnicah se pride precej globoko v zemljo. Skozi neka vrata na levi stopimo v veliko, kacih 8 metrov visoko dvorišče, ki je skopano v živo skalo, V zahodno steno je izsekana neka soba, olepšana z okraski, iz skalo same izklesanimi. V içej na levi zagledaš neko nad 2 metra široko okroglino, ki vodi v druge prostore. Brž za r^jo namreč se pokazoje neka okoli metra visoka odprtina, zraven i\je pa okrogla kakor mlinski kamen velika skala, ki stoji v nekem navlašč narejenem tiru, po katerem so ie dala valiti na desno in levo, da se je odprtina zaprla.
Kolikokrat sem govoril učencem o Jezusovem grobu, pa si nisem mogel prav pred stav IjHti. kako bi razložil besede žeuft, ki So prišle Jezusa mazilit: „Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba?" — Sedaj imam odgovor jired seboj; ta okrogli kamen razjasnujo vse. S tacimi skalami so grobove zapirali Judje; skozi to nizko odprtino se pride namreč do 6 večih prostorov, imajo poševno v steno izklesana grobišča, nekako podobno Kakor v rimskih katakombah.
Mimo judovske naselbine nas koiqiča v hitrem diru potegneta črez ne globoko dolino, ki je zgortgi dol doline Jozafat, ki
se tu zove dolina Djoz, na 828 m visok grič Skopus — ogledo-valee, straža. Z njega jo prekrasen pogled na zahodno ležeči Jeruzalem. Na tem griču se je vtaboril rimski vojskovodja Tit, ko je Jeruzalem oblegal; isto so storili pred njim Nabuhodonozor in drugi zmagovalci slavnega mesta. Semkaj je prispel ogriijen v krasna oblačila velicega duhovna, spremljan z nešteto tnnožico prejilašenega ljudstva, veliki duhoven Jadna, ko je Aleksander Veliki premagavši Tir nameraval s silo si podvreči Jeruzalem ter potolažil njegovo jezo tako, da ni storil nič žalega mestu, marveč je globoko počastil velicega duhovna ter ukazal darovati v tempo^nu pravemu Bogu,
Pa tudi proti vzhodu in jugu som se čudil veličastnemu razgledu na tem griču, na katerem zlasti nemški protestanti gradé različne dobrodelno naprave. Kazprostira se namreč pred očmi puščava Judova tje doli do Jordana, tu in tam jia se zasvetlika kakor srebrno zrkalo del mrtvega morja in prav blizo pred teboj te pozdravlja Oljska Gora.
Oljiika Uora.
Kedo ne pozna vže iz otroških let „Oljske Gore", čez katero je Go8])od tolikokrat hodil, s katere se je dovršivši naše odrešeige vzdignil v nebesa! — Tudi jaz sem z nekim svetim ."itrahom stojiil z voza na tej gori, ki je od Jeruzalema ločena po Cedronski dolini ter od tempeljnove ploščade po zračni črti komaj 700 metrov oddaljena. Kako živo sem se tu spominjal svojega Odrešenika ter kar pozabil na krasni razgled, ki ga nudi na vso strani.
Najprej smo hiteli na kraj vnebohoda Gospodovega, Nekdaj je stala tu katoliška cerkev, dandanes je neka osmokotna okroglina, turška mošcja. Za bakšiš jo jc prijazen Turek rad odprl, V njej se še vidi kamen, na katerem je jio ustnem izročilu .stal Jezus, ko je blagoslavljal svoje učence ter se z njega vzdignil jiroti nebu naročivši jim: „Idite po vsom svetu, učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta, Sina in sv. Duhal** V S]»omin je utisnil v skalo znamenja svojih nog. Leva se šo dobro pozna, desna pa se je tekom časa izbrisala, — Kako svet kraj, sem dejal sam pri sebi, pa turška molitvenical	(Palje Bledi.)
Dopisi.
št. Janž na Dolenjskem. Dne 19. sušca je bil tu občni zbor hranilnice in posojilnice. Prometa je bilo protečeno leto 1910 nad 123.000 kron, akoravno ni bila dobra letina. Bilo bi lahko še bo^e, da bi se ljudstvo držalo domačega denarnega zavoda in doma hranilo. Zgodil se je slučaj, ko je imel eden od tu doma v hranilnici precejšno svoto težko zasluzenega denarja v Ameriki, jm ga je vzdignil in dal v Ljubljano v „Glavno". Kaj bo, ali bo dobil? To se še ne ve. To se pa ve, da doma denar v hranilnici je varen. — Predlagali so se razni nasveti, poleg drugih je predlagal odbornik Kovač sledeče: Zavarovanje na hiše, poslopje itd. bi 80 moralo ozirati na domači zavod. Ta domači zavarovalni zavod so imenuje ^Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", Kot Slovenci se ^držimo tudi domačih zavarovalnic. Proč s tujimi agenti. Za St. Janž in okolico je zastopnik Ignacij Kovač, — Volitev za deželni zbor 21, sušca je tukaj izpadla nekama zahrbtno. Nasprotniki so volili odstopivšega poslanca Uandeljna, ki jo dobil 134 glasov, naš izvoljeni poslanec Ivan Vehovec pa 49 glasov. Vidi se, da je Št. Janž še liberalen, samo to verjame, kar par liberalnih kolovodij reče. Upamo, da naši kmetje do državnozborskih volitev spregledajo ter vstopijo v vrste S. L. S.
Ornomelj. Shod ,.Kmočke Zveze za Belokranjsko" se je tu vršil 26. marca ob zelo veliki vdelezbi. Prišlo je celo iz oddaljenih krajev dokaj somišljenikov, najbolj zato, da čujejo svojega rojaka g. dololnega glavarja Frana pl. Šukljeta. Zborovalo se je v prostorih g. župana Skubica, Po običajnih j^ozdravih poroča g. deželni glavar. Naj tudi Dolenjske Novice objavijo vsaj glavne poteze njegovega jjoldrugo uro trajajočega govora. Uvodoma omenja, kako se je pred leti z lažmi delalo zoper iQogovo izvolitev deželnim poslancem na Belokranjskem. On se za celo volitev takrat ni brigal, dasi je vedel, da vsled izvolitve postane deželni glavar. Bil je takrat radi odmora na brionskih otokih. Nasprotni časnik je trobil: „Z belokrairjsko železnico ne bo nič, Šukljo jo je zapravil." V resnici pa je on že četrtstoletja delal zaigo in ni miroval, dok je zagotovljena — in letos se bo začela gradit). Beklo se je, da je nasprotnik črnomaljske proge. V resnici pa se je on pri železn. ministerstvu potegnil za glavno progo na Črnomelj. Pozabil pa ni tudi zveze na Vinico, za katero bo še delovati. — Belokrajino je treba gospodarsko povzdigniti. S, L, S.
se je lotila tega dela. Poleg železnice mora dobiti ceste in vodo, Semiško-crnomaljski vodovod oe zadostuje, zato je treba zajeti nad Semićem še dva studcnca, da bo voda zadostovala ob vsej «rti. Drugi večji vodovod v Poljanski dolini se bo čem prej izvršil. — Cesta Črnomelj-Vinica je zdaj na vrsti. Itoat čez Dobli-Ěanko se bo letos gradil. Cesto v Poljanski dolini bodo kmala dogotovljene. Klancc čez Tančogoro ae bo preložil. Podpore za take ceste mu je zagotovilo tudi ministeratvo. Vaekako moramo preložiti tudi cestno progo Vinica-ŽHe-Preloka-Adle5ici.
A ljudje sami bodo morali uinnej.še gospodariti. Belokrajina ima natorne lepote in rodovitnosti. Dvigniti se mora sadjarstvo, ki n. pr. Tirolcem, Štajercem daje lepih dohodkov. Zato je glavar naročil dež. sadjarskemu nadzorniku Ilumeku, da naj poučuje v tej stroki tudi po teh krajih. — Perutniuarstvo bi neslo izdatneje dohodke nego goveda, če bi se ga umno poprijeli. — Gospodinjske šole ali vsaj gospodiïqski tečaji, v katerih se dekleta v nekaterih tednih nče kuhati, šivati, živinoreje, mlekarstva, sadjarstva itd. so potrebni tudi tukaj. Došli pro.šnji se je vstreglo. Ne samo v Črnom^u, ampak v vseh občinah, ki se bodo zglasile, se bodo vršili tečaji. — Za zboljšanje živino- in prešičjoreje in za primerno ureditev hlevov in svinjakov se bodo dale podpore. Dežela kranjska veliko daje za povzdigovame Krasa, tudi v vašem okraju je semtertje kraški svet, ki ga treba zboljSati. Deželni odbor bo podpiral vsa taka strem^eiqa, a ljudje naj ai prizadevajo povzdigniti zanemarjeno gospodarstvo. Oskrbeti bo tudi podjetja, da bodo ljudje doma imeli zaslužka in ne bo treba v Ameriko. V tem okraju imate premog, železno rudo in vodno silo — kar je predpogoj za tovarne. Pri Vinici ob Kolpi bi dobro služila električna centrala. Z združenimi močmi bi se dalo mnogo doseči. Očita se poslancem S. L. S., da bodo zapravili narodno imetje in deželo spravili v konkurz, kakor se je zgodilo z „Glavno posojilnico" v Ljubljani. Sklicujejo se na proračun 1. 1911. Glavar pojasmije, da on namenoma sostavi proračune skrajno previdno. Izkazujejo sicer primanjkljej, a sklepni obračun pozneje pokaže celo nekoliko prebitka, ali majhen primanjkljej. — O desetmilijon-skem posojilu se je razneslo obilo natolcevaq, a dejstvo, da je Kranjska dobila pod ugodnejšimi pogoji posojilo nego bogata Moravska, govori v prilog S. L. S. — Da je liberalna doba prezirala kmetijski stan in da sedaj dežela več stori, spričujejo številke: a) za kmetijski pouk in izobrazbo 1. 1907 628SÍ K, 1. 1910 pa 63.633 K; b) podpore, prispevki leta 1907 50.850 K, leta 1910 210.667 K; c) za deželne kulturne namene v I 1910 za 300.000 K več. Za kmetijske melioracije (zboljšanja) 1. 1907 659 K, 1. 1910 pa 591.082 K; za vodne preskrbe 1. 1907 266.214 K, leta 1910 pa 615.518 K; za cestne zgradbo leta 1907 66.605 K, leta 1910 602.410 k, torej vsega 1. 1907 le 333.478 K, 1. 1910 pa 1,809.010 K ali približno poldrugi milijon več. Če se bo tudi nekoliko davčna doklada zvišala, je pa upoštevati, da se ojači tudi davčna moč vsled občekoristnih naprav. Iz splošne politike omeiga g. glavar, da bo drž. zbor najbrž razpuščen, kar se je med tem že zgodilo. Priporoča možem, naj volijo kandidate S. L. S. — Z ogromnim odobravairjem je bil sprejet govor g. glavarja ter izročena zaupnica poslancem S. L. S,
—
DomaČe in ptuje novice.
PromocU«.. G. Jos. Podobnik, abs, jur. je bil 24. marca 1911 promoviran doktorjem prava na graškem vseučilišču.
Umrl je v Brezji pri Trebelnem Jožef Žagar, zasebnik, v starosti 78 let. Bil jo vseskozi pošten in veren mož, spoštovan daleč naokrog, zelo marljiv in vesten gospodar, ki si je s svojo pridnostjo pridobil precejšne premožerge. Naj v miru počiva v trajnem spominu pri vseh znancih in prijiiteljih.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1911 je 236 strank vložilo 121.728 K 83 h; 221 strank vzdignilo 148.134 K 33 h; 12 strankam se jo izplačalo hipotečnih posojil 24.600 K; 169 menic se je eskomptovalo za 91.976 K; stanje vlog 3,579.317 K 94 h; denarni promet 620.550 K 70 h; vseh strank bilo je 1256.
V okriijni ce.stni odbor žužemberški sta imenovana Jožef Kastelic iz Klečet in Jožef Prime v Mačkovcu,
Počitnice na sreilnjili Šolali l)odo zanaprej od 16. julija do 15. septembra. Radi zrelostnih in sprejemnih izpitov pa so bo šolsko leto končalo že z 2. julijem.
ljubljanske občiiiske volitve so razpisano na dan 23.apriia, t, j. na belo nedeljo. — Ženske volivke imajo tri posebne volivne komisije v dekliškem liceju.
V konkurzu tvrdke Ogorcvec je postavila c. kr. okrožna sodnija za ui)ravnika mase trgovca Franca Božič, namestnika pa trgovca Karola Barborič.
Vojaški nabor. V letu 1911 se bode vršil glavni nabor novincev za politični okraj Rudolfovo dno 1., 2.,_3., 4. in 6. maja, Stavljenci bodo takole uvrščeni: 1, maja iz občin Šmihel-Stopiče in Belacerkev; 2. maja iz občin Prečne, Mirnepeči, Toplice, ,Čer-mošnice in Poljanice; 3. maja iz občin Brusnice, Orehpvice, Šempetra in Rndolfovega; 4. in 6. maja iz sodnih okrajev Žužemberka in Treboja. Stavljenci bodo uvrščeni po občinah in v vsaki občini po stavnih razredih ín žrebnih številkah. Gospod župan mora za istost pripeljanih jamčiti. Stav^enci iz drugih okrajev, kateri ao klicani k naboru v tem okraju, morajo priti z stavljenci isto občine, v kateri bivajo. Nabor se prične v Rudolfovem ob 8. uri zjutraj, v Žužemberku ob 9. uri, v Trebnjem ob 10. uri dopoldne. Gospod župan mora točno ob tem času stavljcnce privesti na naborni prostor in sicer zbrane, kjer se jih bode uvrstilo po žrebnih številkah in stavnih razredih, da se bode mogel nabor hitro in redno vršiti. Sleherni stavljenec kakor tudi sorodniki njihovi moškega spola, kateri imajo priti v pregled pred naborno komisijo in bi bili tudi le nekoliko pijani, bi se na lici mesta kaznovali in tudi ne bodo komisijsko pregledani, temveč bi se jih pozneje na iqihove stroške pred naknadno naborno komisijo v Ljubljani privedlo. Enako bi se postopalo tudi z istimi, kateri ne l)i bili po celem životu čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom; vsled tega naj se opusti sleherna prošnja za izpust do zaprisege ker bi bila brezuspešna; tudi g. župan naj ne stavi take prošnje, za kateregakoli potrjenega novinca. Dokazila za dosego morebitnega olajšila naj prineso stavljcnci s seboj, ako bi jib že ne iiili prej vložili. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil ali pa sploh katero iz vojnih predpisov izvirajoče dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil poznat. Pozive za stavodoižne poslalo so bode pravočasno; ako bî za katerega slučajno poziv ne došel, naj se o tem takoj sem poroča. V Trebnjem se bode vršil nabor v hi.ši št. 22 pri g. Alojzu Pavlinu, v Žužemberku v šolskem jwslopji, v Rudolfovem pa v uradnem poslopji C, kr. okrajnega glavarstva. V nabornih prostorih mora vladati popolen mir in je govorjei^e v isti le komisijskim članom in javnim organom dovoljeno. Nepoklicanim pa sleherno vtikanje v naborni posel je prepovedano. Vse preje navedeno naj županstvo ob nedeljah in praznikih na običajen način razglasi.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. " V cesarico Elizabete žftnsk« bolnico v Novem mostu jo bilo pretekli mesec sprejetih 136 bolnic z 2081 oskrbovalnimi dnevi. Povprečno je bilo na dan 67'12 bolnic — na eno bolnico je prišlo 15-30 dneva. Izvršilo se jo 30 večjih ojieracij z dobrim uspehom. Zavod je zapustilo 68 bolnic ozdravljenih, 14 izboljšanih, 1 neozdravijena. Ena je umrla vsled oslabelosti srca. Priporoča se zavod občin,stvu najtopleje!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraj« Rudolfovo ima dno 25. aprila 1911. dopoldne ob l(t. uri pri C. kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem št. 6. svoj lU. občni zbor z običajnim vsporedom.
Cestni o<ll)or novomeškega oknija. Za načelnika okrajnega cestnega odbora je izvoljen g. Jožef Zurc in za njegovega namestnika g, Jožef Dular, deželni poslanec. Odborniki so: HYanc Vintar, župan prečenski, Ivan Sitar, župan iz Toplic, Franc Majzclj, župan^ Belacerkcv, Anton Spendal, župan, Mirnapcč. Janez Bog, Gor. Sošico, Jožef Bergman, Novo mesto, Herman Gorjany, Ru-perčvrh, Josip Bojanec, Šempeter, Rudolf Smola, Graben. Kot virilist. zastopnik kneza Auersperga Paul pl. Cbuber Okrog v Soteski.
Zločin. Dne 2. aprila ob 10. uri po noči jo dvakrat ustrelil neki ioi)jv skozi okno pri mežnarjn na Selih pri Ajdovcu in zadel njegovo ženo v glavo. V rani se vidijo sledovi treh svinčenih zrn. S kamenom je razbil tudi okno. Zločincu še niso na sledu.
Umrl Jo v Rimu dno 21, marca v ondotnom samo.stanu usmiljenih bratov bogoalovcc 4. leta, usmiljeni brat Fridolin Bačar iz Kandijo ])ri Novem mesto, rodom iz Smolenjo vasi, kateri bi bil imel letos o Veliki Noči prejeti maSnikove p03več0ii[je. Deloval je nekaj časa v Gradcu v ondotni bolnici usmiljenih bratov, potem 6 let v Kandiji in od tu ae je podal na povefjo svojih prednikov v Rim študirat bogoslovje. Priporoča so prijateljem in znancem v molitev ter blag spomin.
Kranjska hranilnica je namenila za Dolenjsko sledeče podpore iz čistega dobička lanskega leta: Vinccncijevi družbi v Novem mestu 200 K, bolnišnici usm. bratov v Kandiji 2000 K, za popravo kapiteljske cerkve v Novem mestu 3000 K, za novo
župno cerkev v Prečni pn Novem mcetu 2000 K,^s!a popravo župne cerkvc sv. Jurija pri Šmarju 500 K, mlekarni v Št. Lovrencu pri Veliki Loki aOO K, krajnému šol, svetu na Vrhu za napravo .šolske^^a vodnjaka 100 K, kr. šol. svetu v Sp. Logu za napravo čebolrýalta 50 K, kr. Sol. svetu v Hranako-Kal za šolski vrt 150 K, kr. š. svetu v Leskovcu za šolski vrt 50 K, občini Žužemberk za napravo napajališča 200 K. požarni brambi v Št. Jerneju 100 K, v Ainbrusu 100 K in v Poljanici pri Tojilicah 100 K. Dalnjo podpore jo (iala za nagrobni spomenik kardinalu Missiji 200 K, starostni hranilnici za posle 10.300 K, premij za dolgo službujoče posle 3000 K, Vseh podpor razdeli Jctos nii.»70 K.
Vtirske konference za inteligenco ima od petka sem pa do vel. četrtka vsak večer ob polu 7. uri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu P. Jožef Weidinger iz dr. Jezusove. Od 5. ure zjutraj in po konferencah vselej tudi spovcduje. — Za gimnazijce vodi duhovne vaje ć. g. dr. Prešeren iz iste družbe.
Iz Mirne jieči. Po našem okraju se je klatil zadiqi čas nek potovalec „Feniksa", ki sliši na ime Gioles iz Leskovca. Iskal je svojega zaslužka s tem, Ja je blatil našo domačo „Vzajemno zavarovainico" na vse prctege. Zagovarjati se je moral pred kazenskim sodnikom ia plačati stroške. Tako naj se postopa proti vsakemu, kateri onočašča naš domači zavod. Torej, pozor! • Itoliiica v Kandiji. Mcseca marca je bilo sprejetih 194 bolnikov, od meseca svečana ostalo 87 bolnikov, skupaj 281 bolnikov, bolnico je zapustilo 135 ozdravljenih, 37 zboljšanih, 7 ne-ozdravljonih, 7 umrlo, oskrljovalnih dni 3041. — Prim. dr. Josip Buch ordinira od 11. do 12, dopoldne in od 2. do 4. popoldne. Stanuje v prejšni Vokačcvi Vili v Kandiji,
Izkopinc. Na posestvu g. Vojske in g. Zwittcrja so pred kakimi 14, dnevi odkrili več rimskih grobov. Večino tega je izkopal g. Vojska sam s svojimi delavci. Izkopali so več posode, večjidel iz sive gline, samo ona posoda je bila iz rdeče gline — žgana. Zraven posod so so našli deli mečev, sulic, bronastih fibul in ena leščerba. Nadale sta se izkopala dva lonca, se polna in ne])reiskana. Ćudno je to, da jo bil ves svet razmetan; najbrže 80 ga že obiielavali in zato razkojiali zemljo; zakaj poleg rimskih izkopin so se našle tudi prazgodovinske, on obroč za na vrat, tri vrtalke, doli prazgodovinskih žar in baje po izpovedbi g. Vojsko tudi benečanski novci, nadalje malo ploščico bisernico (Perlmtittor) 8 svetniško podobo. Vse te izkopine je g. Vojska blagohotno daroval deželnemu muzeju in oba gospoda, g. Vojska in g. Zwitter sta prepustila svet v nadaD^e preiskovalec deželnemu muzeju. Izkopine si je ogledal tudi kustos deželnega muzeja gospod dr, Mantuani.
» Iz oiioroke f gospe Hočevar. Da se bodo brale sv. mašo vsak dan v kapelici krško bolnice, jo založila kapital 25,000 K. Za dijaško ustanovo „Martin in Jožefine Hočevar" 62.000 K, bo pot mest po 450 K. — Za 8 ustanov na krški me.ščan8ki šoli 48.000 K, in za 2 ustanovi na obrtni Soli v Ljub^ani, ki so dovršili krško meščansko šolo, 24.000 K. — Za hrano ubogim služkinjam v Josefintim v Ljubljani Hi.OOO K.— Dekliški sirotišnici v Ljubljani 20.000 K za oskrbovanje ubogih deklic iz Kr,škoga in Radovljice. Za kopeli v Gradežu 2 otrokoma 6000 K. Isto vsoto tucii otro.škemu zavetišču pri sv. Florijanu. — Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji 10.000 K. — Za kirurgične inštrumente v krški bolnici 6000 K, m zgradbo kapolice na krškem pokopališču 15,000 K, društvu za otroško varstvo v krskem okraju 15.000 K, za bolno nu pljučih na Kranjskem 20,000 K. — Za otroško in dekliško zaveti.Šče v RadoHci 200.000 K. Bližigi in daljni sorodniki dobé visoke vsote. Kaznim znancem in prijateljem tudi lope vsote. — Zapuščina v gotovem znaša blizti poldrugi milijon kron. — Slovesni rekvijem za rajnko gospo so imoli «smiljoni bratje v Kandiji iz hvaležnosti do svoje velike dobrotnice v soboto 8. t. m. ob 6. uri zjutraj. Maševal je mil. g. i»rošt dr. Elbert.
Učenke dekliške petrazredne ljudske šole v Novem mestu 80 priredile cvetno nedeljo dne 9. aimla ob 5, uri popoludne v dvorani „Narodnega doma" naslednjo otroške igre: 1.) Lažnjiva Milena; 2.) Jagode, in 3,) Kaznovana šaljivka. Dvorana jo bila natlačeno polna. Iz jrosobne naklonjenosti je sodeloval slavni «Novomeški salonski orkester" in sicer s prav mojstersko umetnostjo. Novoinoščanom zamoremo le častitati k takšnemu orkestru, igro so vse jako vrlo uspele in pridne učenko so vse pohvalo vbodne, kar je tudi občinstvo priznalo z burnim in navdušenim ploskanjem, Vsu zahvala za prireditev gre jirod vsem gdčni. Adi iiirkovi, ki se je ktjub svoji bolobavosti iz ljubezni do otrok res ve iko trudila, da so igre tako dobro izpadle. Čas je bil res nekoliko neprikladen, a vsled bolezni gdčne Turkové prej ni biio mo-Soče. Cisti dohodek jo namenjen za nabavo učil revnim učenkam.
Gospodarske drobtine.
—	Posredovaltiicii za vnovčeiije živine. Pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 20. aprila t, 1. ob polu 10. uri dopoldne v posvetovalni dvorani deželnega zbora posvetovarrje glede napravo posredovalnice za vnovčeiije živine. K posvotovanjii so povabijo vse kranjske živinorejske zadruge, Zadružna Zveza, Gospodarska Zveza in Kmetijska družba v Ljubljani ter Sjdošna Zveza kmetijskih zadrug in centrala za vnov-čenje živine na Dunaju.
—	Kazdelitev goveje živine iio znižani ceni t I. 1ÍH0. Deželni odbor kranjski je nakupil v 1. 1910 217 glav plemenske živine, in sicer: Na Kranjskom 3 bike montafonsko pasme za 735 K; 6 bikov murojioljske pasme za 175T K 98 b; 10 bikov pincgavske pasme za 3850 K, in 1 bika sîmodolske pasme za 307 K, — Na Tirolskem 24 bikov simodolske pasme za 12,620 K; na Predarlskem 10 bikov montafoaske pasme za 6165 K; na Solnograškem 27 bikov pincgavske pasme za 13.345 K, skupaj 81 bikov za 38.679 K 98 h. — Na Kranjskem 10 krav oziroma telic pincgavske pasmo za 3600 K; na Tirolskem 55 krav ozir. telic simodolske pasmo za 39.382 K; na Predarlskem 38 krav ozir, telic montafoneke pasme za 27,728 K; na Solnograškem 33 krav ozir. telic pincgavske pasme za 19,162 K, skupaj 136 krav ozir, telic za 89,872 K, Skupna nakupna cena za bike in krave znaša 128.551 K 98 h. Od 81 bikov raîidelilo se jih je le 64, med tem ko jih je 17 v vrednosti 5703 K ostalo na deželni pristavi v Goričanah in sicer iz vzroka, ker so bili za pleme-nitev še premladi. Od nakup^ene živine se je razdelilo na Dolenjsko 17 bikov in 37 krav in sicer je prišlo v politični okraj Novomesto 7 bikov in 10 krav, Črnomelj 1 bik in 1 krava, Krško 11 krav, Kočevje 5 bikov in 13 krav, Litija 4 biki in 2 kravi v skupni vrednosti 41.110 K.
—	Modni gaiica za krompir. Bati se je, da nam utegne krompirjeva plesenj (peronospora) tudi letos napraviti veliko škodo po naših njivah. Belokranjci so sedaj že dve leti zaporedoma brez semenskega krompirja, ker jim je ta bolezen ves krompir Btrla. Lansko leto se je krompirjeva plesenj povsod po Dolenjskem razširila in je tako moOno nastopila, da je nastalo povsod pomanjkanje kromjdrja. Kor jo proti ti bolezni edini pripomoček škropljenje z galico, tako kakor [tri trtah, opozarjamo na to naše gospodarje in jih poživljamo, da si nakupijo za škroii^enje krompirja tudi potrebno modro galico. To se da letos toliko lažje izvesti, ker se bo galica dobila s pomočjo državne podpore po znižani ceni.
—	UiiiPtna gnojila za kronipir. Pri krompirju izvrstno vplivajo tudi umetna gnojila, ako jih rabimo v zadostni množini in v pravilni sestavi. Umetna gnojila se priporočajo zlasti v tem slučaju, če imamo premalo hlevskega gnoja. V takem slučaju naj ae gnoji krompir deloma s hlevskim gnojem, deloma pa z umetnimi gnojili. Za 1 mernik posetve je vzeti po JO kg amonijevega sulfata, 20 kg 8ui)erfosfata in 20 kg kalijeve soli. Ako nam je po krompirju pognojiti samo z umetnimi gnojili, vzeti je seveda dvojno množino navedenih gnojil.
—	Zadostno gnojenje travnika se pozna na tem, da ostane zelen tudi čez zimo. Čim bolj nam travnik čez zimo poru-javi, tem bolj niu manjka gnoja, kajti dobro gnojeni travniki nam ostanejo ves čas zeleni. Da je res tako, se prepričamo lahko tudi doma, če i>rimerjamo zanemarjene travnike 8 takimi, ki so dobro obdelani in gnojeni,
—	Članom živinorejske zadruge za novomeško okolic«! Kdor izmed članov ima kakega lepega junčka ali lepo telico na [irodaj, naj to naznani pri načelstvu; ravno tako naj se pa tudi tisti člani priglase, ki želijo kupiti iepega junčka ali telico za pleme. Načelstvo je pripravljeno, posredovati kupčijo med posameznimi člani in tudi navzven.
—	Pri živinoreji ti-eliii skupnega dela! Naša živinoreja trpi najbolj Pod tem, ker mangka vzajemnega dela mod našimi živinorejci. Da gre toliko denarja vsako leto iz dežele za nakup plemene živino, temu so krivi naši živinorejci, ki si za jtovzdigo domače roje ne ]iodajo roke in no lotijo skupnega dela. Pred 20.
leti smo dobili zakon za glavni točki še danes na pa komisijo in evidenco. Ko
»ovzdigo reje goveje živino, ki je v lirju. Namesto potrebnih bikov imamo bi so bili združenimi močmi poprijeli potrebno roje, bilo bi lahko danes drugače in lahko bi se v deželi dobila potrebna plemena živina.
— Centrala za viiovčenje živine na i>nnajn je izdala oklic, v katerem pozivlje kmetijska drnštva, živinorejske zadruge in posameznike, da jirigla.sijo one posestnike-živinorejce, ki želijo
kaj živine kupiti oziroma prodati. V teh priglaaih je naznaniti: 1.) imo in natančni naslov, 2.) če želijo živino knpiti ali prodati. 3.) število živine, ki je na prodaj ozir. ki jo želijo kupiti, 4.) starost in pleme živine. Vsa ta priglasila ae imajo sestaviti in T posebnill okrožnicah razposlati na vsa okrajna glavarstva, zadruge, kmetijske liste in če treba tudi na posameznike. Na ta način hoče centrala posredovati in pospeševati živinsko kupčijo.
— Shranitev jajc za zimo. Sedaj je čas, da se jajca shranijo za zimo. Kot dobro sredstvo se prijioroča v ta namen vodotopno steklo (Wasserglas), Na 10 litrov vode je vzeti 1 kg vodotopnega stekla, ki se z vodo dobro premeša v kakem lončenem loncu. Ta množina zadostuje za shranitev 160 do 200 jajc. Najbo^e je vlagati jajca v lončene lonce in sproti v legah zalivati s to tekočino. Lonce je nazadi^e zavezati a kako ruto ali pa primerno pokriti. Umevno je, da mora tekočina pokriti tudi zgornjo lego jajc, V taki tekočini se držo jajca 8 do 10 mesecev. Shraniti jih je pa na hladnem prostoru. Kakor hitro se lonec odpre in načne, je treba, da se jajca kmalo porabijo.—
Darovi za novo žuiiiio cerkev v Prečni v kronah:
Q. Vindi^ftt Job. 4, Aň Janes 6, A. A. Kunstelj 2 30, Mntovžiá .laneít 5, Joíef Kocjan 50, Moiiaa Ana 10, Miha Lukmň 1, Jakšo Joief 1, Sttirgclj Joa, 2, Stupar Fr. 0'80, g. Zupamiić Janeic 2-80, Dular Neža 10, Modo Mat. 10, Glob. 1, Da oltarju 1 ia 3, Drenilt Fr. 810, Saje Fr. 10, g. Faleskini Fr. 3 80, Haier 4, Anml. Str. 2, ZupanSič Jožef 1, C. g. žup. î'otak Mart. 5, Pâté J. A, 2, Pálko Flor. 1, vis. g, Marija pl. Langei 50, Dular Joi. 1, bi. g. bL l'iril Dolenec 5, g. Dular 20, Jakâe Fr. 1, poroka Faleskini-Lilok 0R'4O, ZutmDíiČ Mar, r70, Družba ToplU'arjov 6, Žitnik B'lor, ], Skubir JoMa 10, Čanipa Jane^t 5, Jaakalj M. 1, Štamfelj 1, g. Dular FranCiika 10, Fr. Jakše 1*28, Dronik Jožef 5, Koyaéič Mar. riO, gospa Ana Nimrod 200, Murgolj Ana 1, Htínigman Mai. 4, Stele Joiefa 25, Zagora Jožef 1, Drenik A. 20, Saje B. 2, Al. Urenik 2, Smo-lii Fr. 5, LavriĚ A. 370, prei. g. d, sv, Avg, Šinkovc 60, g, Ix)TÉin Aot. 2, Vidrih Ant. 1, preci. g. kap. St. T. 2, Kerniolj Al. l'20, pri biri: Poglavc Fr. 1, Merrar L. 130, Slože Fr. 10, g. Kienizar », 1, Pirh M. 1, Misic Al. A. 2, Košir A. 1, Plut 0-80, Smolic 0 BO, T.avrić J, Ur. Saje 1, SuBtarSić J. 1, TíbovÍo 1, Kramariií 0*80, Poglavc M. 9, Šali A. 1, M. L. 1, P. M. 1, Perovsek M, l, Može Al. 2, Žagar Fr. 1, Murgclj A. 1, Mo/ina 2, Drenik Fr. 4, Jerman N. 1, Kumelj M. 2, g. M. Pikelj I, g. A. Globelnik 3, Pirh Ana 1, Slak Fr,, íenio 12 «0, zbirka Janeza Kocjan na sejmih 18'20 in 4, KifelJ Fr. 1, M. Kuknian 2, g. Pavfek Fr, 5, g. Slar. Kopai"; 5, M. JakSe 1, Drenik, Veriek 2, Neimen, duhoven l<i'22, Kr. M. 0.40, Kose? 1, dar preč. g. žup. A. ^oidar^ió bt. Antonu 20, Drenik Fr. 2, Kastelic A. 1-20, g. Darovie Jos. 1, P. J. 078, g. preb. Iv, Barlo 5, g. U. B. 1, Kristan A. 1, Horvat U. 1, Saje A. 2, Čampa M. 1, te-belar sv. Antonu 9, Deniar A, 1, Šenica M. 1, Pavlin Tjiita 1, Zalar Fran«, Ana 3, Lovstek M, 1, Novak M. 1, Kreae M. 1, gg. župniki Irdof Fran«, Dob-nikar Jan, 20, šaielj Iv, 90, Hreisovar Jan. 20, Jakíjiě Karoi 10, Dolinar Jan. 3, Zupančii Ant, 080, Čampa Joz. 1-60, Snirke A, ], Smrke .i. 1, Urenik Fr, 1, i^li J. 1, S. A. I, Derùar Al. 5, Blažii Fr. 1, Mlakar Jan. Lož 50, Nicoh Evgen 1, Kufko 1, Ljiler Fr, 1, Zadoik Ter. 1, Zagore Iv. 1, Konsi L. 2, Ban V, 1, Vitgnj M. 1, M. D, 100, za c. p. 1, Kav.iek P. 10, Derčar Jernej 10, BeruB J. 1, Virant J, 2, Fifolt J. 1, Zalar Fr, 3, A. Petriû I, preů g. Jarc Franc župnik 200, g. Jančigor K. 10, Dobrotnica 2, pri kupřiji 2, Pr. T. bv. Antonu 5, Bučar J. 1, Lukljc T. 1, Žagar K. 1, Vozel M, 1, Koiina J. 1, legat M. Salomon 80, Parkclj Fr, 1, g. žup. B, 10, Šali M. 5.
šmidovnik Anton, župnik.
Dražbeni oklic.
B 77/11
E 9S4/IO
8
Zahvala.
81
Dne 24. aprila 1911 dopoldne bo pri podpisanoni Bodiáúu v izbi St, 8 dražba zomljinf io sicer:
a)	ob 10. url vloi. štv. 370 kat, obĚ, JurkavaB, eostojeťioga iz hiâe ât. 14 v DrganjihHelih s svinjakom in kozolcem, ene njive in enega paSnika;
b)	ob 11. url pa vlož. 5tv. 60 kat. obč. VinavaB, soBtojcéega iz hiio na Grmu pri Podgradu St. 4 z goBpodarBkini potilopjein, vrta, 12 njiv, 14 travnikov, 8 pašnikov in 5 gozdnih parcel in gmajiiskib pravic, s pritiLlino vred, ki sestoji iz one kravo, ene telíce, I voza, 2 bran, 1 pluga, Blamoreznice, 1 kadi in nekaj drugega pcljí^kcga orodja,
Neprenu^'ninam, ki jih je prodat), določena je vrednost: ad a) 1325 K h; ud b^ i)4l5 K, pritiklinam pa 227 K.
Najmanj«; ponudok znaša: ad a) 88(1 K 46 h; ad b') 642^ K.
Odobrene družbene pogoje in oBtale nepremičnin so tičoče spise, smejo tisti, ki žele k;ipiti, pregledati pri Bpodaj oznamenjenem sodinču v izbi št. 5 med opravilnimi urami. •
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II.,
dne 21. su»ca 1911.	80
Zahvala.
76
Povodom smrti naui nepozabne hčerko oziroma sestre
Ivanke
iKrekamo tem potom najprisTimejiio «ahvalo preć. duhovářini kapiteljski, oo. fraućiiikaDom, g. pevovodju Hladniku, p. n, gg, pevcem za ganljivo nagrobno petje, vsem gg. prijateljicam, Marijantilti kongregaciji za prokrasni venec, p, n. slavnemu obiinHtvu, katero je spremilo predrago rsjnko k veflnomu počitku.
Ker se nam za premnoga izkazana BOŽalja ni mogoie VHoni osobno zahvaliti, izražamo pri toj priliki na^o najtoplejšo zahvalo.
Rudolfovo, dne 27. marca 1911.
Žalujoča rodbina Smolík.
Posestvo
ea-2-a
■obBtojeie s hiêe, bleva, svinjaka, piida, kozoleca, sadnega vrta, vinogriid«, hoste, njiv za 30 mernikov ponetve, iii travnikov, da so lahko redi ^ glav živine, se ix proste roke takoj proda. (7ena in jiogojť »e izvedo pri poseotniku samemu Jože Zagore na Brezovici dol. 10, p, Št. Jernej,
I^ovačnica
Podpisani sem bil nekaj let v Ameriki, od koder sem se hotel domu vrniti, med potjo pa se me jo lotila neka onemoglost. Dospěvši v New York, so brezvestni ljudje ta moj položaj porabili in so mi pobrali prtljago in vozoi list, — Dobrodelna družba mi je preskrbela zopet delo v državi New-,rersey. Ker pa je mej tem ureditev razmer na mojeni posestvu zahtevala, da se nujno vrnem, nihće pa ni vedel zame, kje se nahajam, je moja žena prosila ťvrdka g. Frank Sakter v New Yorku, da poizveduje po meni.
Gospod Frank Sakser in njegovi gosp, uradniki bo bili toliko človekoljubni, da so po velikem trudu,in mnogem pisarenju za me zvedeli in mi k vrnitvi T domovino pripomogli, in to nesebično brez plačila. — Le s to pomočjo Bern pravočasno domu dospel in ae velikih neprilik re^il, OoBp, Frank Sakserju in njegovim gospodom uradnikom pa le tem potom prav snino zahvaljujem.
Bog povrni stotero!	^^	^^^^^^ poBostnik, Zajčji vrh St. 14.
Loterijske številke. TRST, 24. marca 70 41 3.S 2 I GRADEC, 1. aprila 84 12 82 54 58
Proda se posestvo
in sicer poslopje v dobrem stanju, pripravno za gostilno, ob okrajni cesti in k temu spadajoče njive, travniki ter gozd. — Več ee poizve pri	83-2-1
Franc Homanu
na Gomili goreli st 3, poâta Št. Jernej, Dolcigsko.
Z velikimi delavnicami
na najlepšem prostoru, na križpotu dveh »lavnih cost, ol) zg'radhi novo Kcloznice in nove gimnazije, se odda s sitanovanjoii) vrtni takoj v najem
V Rudolfovem, Stara cesta št. 243,
kjer se tudi vse natančneje poizvé. — Kavno tam ae tudi prostovoljno proda lep stavbeni prostor. 52-3.3
„Za 10 uinarp liter"
najboljšega jabolžnika, skoraj jednako pristnemu, laljketnu vinu, se napravi samo \z najnovejše iznajdbe „Jablus". — Iz „Jablusa" pripravljena pijača vre kakor naravni most, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo 5 K 30 V po postnem povzetju, Prekupd odstotke, zastopniki ae iščejo.
Glavno zastopstvo :
„Jablus"
— Podplat, Štajersko.
Kâlhreiner Kneippova sladna kava
je le ena, posnem-kov pa je več 1 Zato pozor I Zahtevajte in jemljite samo izvipne zavoje ■■ z imenom ■■
Kathreiner
Na prodaj je
več sto hhtl. dolenjshega vina
domačppi pi-idplka.. — Več se izve pri oskrtniištvii Noiiiška ^as-Krško. Alckn. WiitsdiBi-,	tiï-3-3
Inin Kuními *	^^^ dekoratnik :
lUClIl nUIIIUI'U, v Šmihelu pri Rudolfovem
80 priporoča slavnemu občinstvu in ji^raBOakoni okolice v izvršitev vsakovrstncfia v stroko spaciajotefra dela in sobnoga tapotovaiija, — Itaviiotiim se proda po ceni dekoracij ski divan I" otoniaii. Za naročilo zadostuje dopisnica.	16-2S-C
Proda se iz proste roke
mlin s štirimi tečaji
na močni vodi, zraven sadni vrt, prav na lepi Ict^i, v Dol. Verh-li^oljii, _ Natančno pojasnilo daje Franc KleviSar št. 2, vas Gumber^, zadnja pošta Brusnice.__7fi-3-l
■	H ■ mmmm ■ h i
Imam na prodaj
2 krasna posestva
Prvo oddaljeno 100 koiakov od ťiu-ne cerkvc, z T«eni "Ovim poslopjom, v hiši so nahaja dohroidoča goslilna, 'cdfinira in lepo obokano kleti.. Ziav«n je lepili njiv za mernikov posetve in lopi zaraščeni fçozdi. I)ruíí(í posestvo J« ravno (ako, samo da v liiši ni soNtilne. — Več s« izve pri
"	Antonu Smolič, Doberni6 (Dolenjsko).
■	^ I ^m^ ■ M I
Farna opeharna Breitenau-Zalog
opozarja p. n. odjcnialcc 0j>cke, da i^Jetie na še majhno množino opeke, katero ima še v zalo^ii, pojireje vsak povpraša po dopisnici, ako zamore sedaj potrebno nino/jno opeke oddati. Na novo žicana opeka pride šele koncem maja aJi v začetku junija v prodaj. Naročila na omeiqeno opeko sprejema se pa tudi vže sedaj in se zamore ista naročiti tudi po dopisnici pri parni opekarni v Brcitenaa-Zalogu pri Rudolfovem.	82
Ni treba voř naročevali z Dunaja, ker
edino veliko zalogo
trgovHkili knji)! tovarne „Optimax" iz najboljšeg'a normalnega papirja v trpežni vezavi po tovarniški ceni ima prodajalna knjig in papirja
Urb. Horvat v Novem mestu.
Pozor Živinorejci!
Naznaiqam tem potom, da imam žc več let v zalo^'i llartbel-novo klajno apno jïarantirnno 40—katerega prodajam
à 1 k]g.........if lid T
5 „ naenkrat à 1 klg. . . 0-;í3 „ 25 „ ,	„
60 „ „ „ 1 „ . . . 0-ÍÍ5 „ tako da ae dobi primerno ceneje kakop naravnost iz Dunaja, ker pri malib naročilih blajra voznina preveč zdraži. — Kavno tako imam tudi vedno v zalogi .,>lastin'^ kot priznano najbo^i za pra-šičjorejo. — I zavoj 50 v, » zavojev naenkrat 2 kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo.
J. Picek,
poprej A. Panser, Novoinesto — vfilika zaloga železnine
in špeftorije.
£i@po
obstoječo 8 zidane hiše in vsega gospodarskega poslopja, v dobrem stanu in s 30 johi njiv za 45 mernikov posetvc, lepega sadnega vrta, novega vinograda in lepega gozda (5 delov), se da 1.akoj iz proste voljo na prodaj. Več pove Janez ])renik, Vrhpeć št. 5 pri Mirni poči.	55-3-3
domaČega pridelka
je na prodaj
V grajščini Bojnof (Neinhof) pri Rudolfovem.
KEIL-ov LAK
najboljši lak za tla iz mehkega lesa.
Kfiil-ov« bola jirevlttka (Rla/iira)
za umivnlnc miite M vin, Keil-ov« ]iiuitaza Èevljo jioSOvin. Kei)-ov lak zu zlatunjo okrirjoF 40 vin.
No¥o tnesto; .1. Picek. Črnomelj: Antoo Ztirc. Idrija: Val. Ijiiiiajna.
Kamnik: Ed. Ha; Kotenje: ]'>anz
ok /),v.
Kranj: Franc, Dolenc,
Koil-ovo loHťilo KB půdo ttO vin. KeiI-07 Ink m klobuke v rae-liimih barvah,
initt vedno v Ettlogi tvrdka
LJubljana: I/»Ítovic Meden Postojna; Anton I>ilriť.h, Štiotja Loka: M. ÍÍíkod, Zagorje: Rih. E. JliWeiĚ. ftadovljlca: Olo Honiann.
7e-6-l
Zaloga
sukna, platna, modnega in manufakturnega blaga.
Franc Soiivan sin. — Ljubljana
Mestni trg št. 22 in 23.
Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje.
-f
Največja zaloga preprog.
ex®
Popolne opreme za neveste.
UstaiiOTljfiiio letft ISSO.
Prvi optični zavod na Dolenjskem
e •
■ y:
optik, urar in juvelir
nudQlfouo, Elavni trg IIBS (u lastni Iiiši).
51-3-2
Posestvo z mlinom na prodaj.
v Gotni vasi pri Rudolfovem se da posestvo, obstoječe z mlina, vsega gospodarskega poslopja, vrta, njiv in gojzdov, prostovoljno na prodaj. Več pove upravnlštvo Dol. Novic.	70-3-2
Priporoča svojo bogato optiCno zalogo najnovejših nanoKoikov (Zwickorjov) in oćal v različnih okvirjih in kovinah na izbiro, kakor tudi najAnejŇo svetovno znano (Eathenov) šipe za oči v vseh Številkah za daljnovidnost in kratkovidnost (Concav in Convex), nadalje vsakovrutne optiine, fizikalifnc, tehnične predmete, toplo-merje, zrakomerjc, daljnoglede, aneroid«, povečevalna stekta (Mikroskope), razne preskušene mere za vitio, žganje, pivo, kis, moSt, sladkor itd.
Po op to metri in eni zdravniškem predpisu se vsaka očala ali áúipalnik takoj dobi, brez da bi bilo treba kaj Čakati, ker imam v raznih okvirjih na razpolago in siooT Ke gotovo.
Sprejema tudi vse v to stroko spadajoča popravila, katere točno In ceno Izgotavlja.
Poštna naroČila : : : : : : se točno Izvrše,
Kupite
ùe imate:
Kašalj
liripiivust, katai' in osloTski
in tiušljivi kustilj iiic ilrtizoga, kakor fino dišeče:
KaisBPjBVB prsne kapamelB s „tremi smrehomi".
5i>00 notarsko poverjenih iz]>ri<;eval od zdravnikov in privatnih oseh dokazuje gotov uspeh, /aroj 20 iiL 40 vinarjev. Ovojřek (îO vinarjev.
Dobi se v lekarnah: Bergmann Josip, Novo mesto; Andrijanič - Novo mesto. - 1-18-7
10 J' M
Prav lepa garnitura
in nOT pianino in več poliiSiva se po vredni ceni takoj proila jrft v hiši št. v Novem niestn.	84
O
64-3-2
(50-3-3)
Lokal (prodajalna)
v Rudolfovem na Olavneni trgn 3 zraven spadajočira stano-vargcni, obstoječim iz sobo, kuhinje in velike kleti, so da s 1. majem t niyem. Več se izve pri gospej A. pl. Fichtenau t Kudotfovem.
étm 20 z vrtom v Kandiji
z enim nadstropjem in prodajalno
je takoj prostovoljno na prodaj.
Dogovor pri C. Germ v Rudolfovem.
«
-v, i
i
Popolnoma varno nalozenidBnîir
Hranilnica in posojilnico za Handijo in ohDiico
rcg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Eandiji
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je igen ud sli ae, ter obrestuje po
ťí/;. -m
26-0-5
na leto brez odbitka reatnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za hranilne vloge kakor za vee poHojilniAno obveznosti — jami':! poleg rczcrvnei^a naklada in deleiuv i':cz 22(X) zadriitnikov z VHRtn evojim promoienjem. Iz tega Re razvidi, da malokateti denarni zavod nudi totitce vaiooBti kakor kandijatinka hranilaica.

'ě-
'êr
Ml-
f*-
š** $
s «t-
Ht»
i*-Hi-
F«-
m Hi-
i**
i»*
I
X
Izdajatelj in založnik Urban Horvat.
Odgovorni urednik Anion Ž log ar.
Tiek I. Xra]ac nasi.