456 Politični pregled. Občni zbor političnega društva «Sloga». — V pondeljek 28. oktobra se je vršil občni zbor „Sloge". Po 11. uri je začel predsednik dr. Gregorčič ob pičli udeležbi občni zbor. Po kratkem pozdravu je dal besedo društvenemu tajniku, da je prečital kratko poročilo o odborovem delovanji v preteklem društvenem letu Poročilo poudarja delovanje od-borovo glede slovenske porote, o boji za slovensko šolo, o obrtno nadaljevalni šoli, ter o zadnjih volitvah v deželni zbor. Društveni kandidati so povsodi obveljali, le na Krasu je bila izjema. Vendar pa odbor upa, da bodeta i kraška poslanca, dasi sta jih ob volitvah slišala toliko, hodila se svojimi tovariši jedno pot. O poročilu odborovem oglasi se k besedi g župnik Miklavž Kocijančič. Zahvalil se je odboru na njegovem delovanji. Dalje je govoril v stiskah kmetijskega stanu, ter prešel naposled k deželnim volitvam. Odobril je postopanje odborovo ob zadnjih volitvah, Češ, da odbor je tako postopal, ker drugače ni mogel. Kjer je toliko raznih mnenj in želja, se vsem ne more vstreči. Oslanjajoč se na poziv predsednika gorenje avstrijskega kat. društva, da naj vsi zložno delujejo za priporočene kandidate, če bi tudi kdo vedel za katerega boljšega kandidata je rekel, da je sicer težko ukloniti se, ako kdo ni prepričan. Vendar pa se možtvo kaže ravno v tem, da se ukloni vodstvu, ako tudi ni prepričan in bi vedel za bolje. To je tudi obveljalo pri zadnjih volitvah. Le na Krasu sta kandidata podlegla osebni mržnji in zlorabi avktoritete. A to se bode maščevalo, trdi g. govornik, opirajoč se s splošnimi besedami na zgodovino. Gg. državnima poslan- cema pa priporoča, da delujeta na to, da se vsi jugoslovanski poslanci združijo v jeden klub, ter stopijo v ožjo zvezo z onimi, ki imajo smisel za soeijalno preosnovo. H koncu je izrekel še enkrat zaupanje odboru. Preč. g. dr. Gregorčič je odgovoril v svojem in grofa Alfreda Coroninija imenu Glede združenja vseh jugoslovanskih poslancev v jednem klubu je v sedanjih razmerah malo upanje. Pač pa lahko zagotavlja, da vlada najbolje sporazumljenje, mej posameznimi frakcijami jugoslovanskih poslancev, ter da postopajo vedno v sporazum-ljeriji. G poslanec je označil tudi svoje stališče nasproti novi vladi. Vtis vladnega programa je bil v obče vgoden Na krmilo kakor vse kaže, je prišel mož, kateremu ni samo do tega, da se obdrži na ministerskem sedeži, ampak ki hoče tudi delati. Novi predsednik kaže odločno voljo, ki se noče dati voditi, marveč hoče sam voditi. Nastopil je mož, kakor-šnega v sedanjih razmerah potrebujemo. Ker parlament razpada, ker ni nobena stranka tako močna, da bi vodila posle, treba je krepke vlade. Ako bode nova vlada vodstvo ume-vala v tem pomenu, da bode stavila pametne predloge, skrbela za potrebne reforme, ter podpirala težnje posameznih dežel, potem jo z veseljem pozdravljamo. Nekoliko iznenadile so nas ministrove besede o važnosti nemške kulture, katere je pa ministerski predsednik po grofa Hohenwartu slovenskim poslancem njegovega kluba po volj no raztolmačil Nova vlada hoče jednotno postopati in kakor je izrazil Badeni bode jedro njegovega delovanja najstrožja pravičnost Te besede so nas navdale, z upanjem, vendar hcčemo počakati, da besedam sledi tudi dejanja G. denarničar je prečital računa Sloginih šolskih zavodov in društva samega, koja sta se odobrila. Zopet se oglasi g. društveni predsednik. Opozarja na ogromne stroške, ki jih društvu provzroČajo šolski zavodi, ter se boji za pri-hodnjost. V preteklem letu je društvo izhajalo, ker je družba sv. Cirila in Metoda darovala 1800 gid., za kar se družbi izreka zahvala. A družba kaže voljo, da bi se otresla podpore našim zavodom, ker ima obilo drugih stroškov. Zato treba delovati, da čim preje mesto prevzame šolo v skrb Mini-sterstvo je govorilo, upravno so sodišče razsodilo, a mestna občina se še vedno brani prevzeti slovensko šolo, zato treba pritiskati na vlado, da eksekutivnim potom prisili mestno občino ustanoviti slovensko šolo. Eadi tega predlaga resolucijo: Odboru pol. društva „ Sloga" se naroča, da z novembrom odpove službo učiteljskemu osobju, izvzemši jedno učiteljsko moč. Tako ostane z 1. decembrom nad 500 otrok brez šolskega pouka, česar visoka vlada ne more in ne sme prezirati. Resolucija se je jednoglasno sprejela. Pri posameznih predlogih oglasil se je č. g župnik BI Grča, ter je na splošno utemeljeval naslednjo resolucijo: Da se kmetijskemu stanu odpo-more, izreka pol. društvo „Sloga" željo, da se čim preje vrede stalni domovi in osnujejo kmetijske zadruge, ter z veseljem pozdravlja nastopni govor novega kmetijskega ministra. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Dr. Luegerjeva afera sedaj vznemirja ves Dunaj in dela velike težave vladi. Protisemitje so v državnem zboru uprizorili burno debato. Zahtevali so nujno točnih pojasnil, zakaj vlada ni dr Luegerja predložila v potrjenje. Debata o tem predlogu je bila tako silno burna, da take že dolgo ni bilo v avstrijski zbornici poslancev. Badeni je vladno postopanje zagovarjal, pa ne s posebnim vspehom. Protisemitski govorniki so trdili, da se je Badeni udal Madjarom in zjedi-njeni levici. Badeni je temu oporekal, a njegove besede niso imele zaželenega vspeha Badeni si je mnogo škodoval s tem, da je v tej zadevi omahoval z odločitvijo in je celo pri vspre-jemu bil neki dr. Luegerju dal nekaj upanja, da bode potrjen. Dolenjeavstrijski namestnik je pa dr. Luegerju svetoval, da naj odloži državnozborski mandat, ko dobi potrjenje Tako je najbrž namestnik sam mislil, da bode dr. Lueger potrjen. Protisemitski listi so pri tacih razmerah z veliko odločnostjo že trdili, da je potrjenje že popolnoma zagotovljena stvar. Po 457 njih mnenji je le vplivanje Ogrov in levičarjev moglo vlado pripraviti, da je drugače odločila. Za vlado je seveda jako neugodno, če se dolži, da se udaje pritisku Ogrov. Večina se je sicer pri glasovanji izrekla proti nujnosti dotičnega predloga, a moralno je pa vlada dobila hud udarec. Pri debati se je marsikaj zanimivega izvedelo Zapisnik doticne seje minister-skega sveta, pri katerem se je razpravljalo o dr. Luegerja stvari, e piišel celo dunajskim socijalistom v roke. Tako se je natančno izvedelo, da so trije ministri glasovali za potr-jenje, trije zoper potrjenje. Naposled je odločil Badeni s svojim glasom. Mej tistimi ministri, ki so bili proti potrjeniu Luegerja je bil tudi konservativec grof Ledebur, kateremu so še nedavno vsi krlrčanskosocijalni listi hvalo peli. Sploh je mej konservativci vladala velika nejedinost v tem vprašanji. Nekateri so celo pri vladi naredili korake za dr Luegerja, drugi so ruvali proti njemu mnogi se pa za vso stvar niso zmenili in se seje državnega zbora še udeležili niso. Nekateri celo sodijo, da ta zadeva utegne še nevarna postati za obstanek tega kluba. Mi tega ne verjamemo, ker odkritosrčnih prijateljev krščanskih socijalistov je v tem klubu pač malo. Le zaradi volilcev včasih malo proti vladi porcgo\ilijo V resnici so pa najboljši prijatelji židovskih liberalcev Jedino baron Dipauli bi utegnil izstopiti Ta pa že dolgo s Hobenwartovim vodstvom ni zadovoljen, kajti bil bi rad sam vodja Vsaj je še znano, da se je nedavno razširjala vest, da bcd> grof Hoherrwart prestavljen v gospodsko zbornico in bode baron Dipauli vodja konservativnega kluba Trdilo se je, da to žtle višji krogi V rnsnici je pa dotične vesti razglašal baron Dipauli sam. Dr. Ebenhoch je pa v resnici nasprotnik vsake stranke, ki želi kako razširjenje volilne pravice Njemu ni za druzega, kakor za mandat in ni verojetno, da bi delal kake komedije. Ž njim bi pa klub prav nič ne izgubil, kajti ni nobeden ve-leum. Posebno za novodobne potrebe nima najmanjšega pojma. Serntertja rad proti socijalistom zabavlja, a vsaka njegova beseda kaže, da je v socijalnih vprašanjih največji nevednež. Konservativcev se je oprijel, ker le tukaj more igrati kako vlogo. Pri krščanskih socijalistih, ki imajo mej seboj nekaj talentov, bi pa bil prava ničla. Slovenski poslanci razen Kluna in Robiča niso zavzeli nobenega stališča. Za krščanske socija-liste, ki so nasprotovali celjski dvojezični gimnaziji, jim ni kazalo hoditi v ogenj, levičarjem pa tudi niso marali narediti tega veselja, da bi se postavili na njih stran Samo Klun ima zato pogum. Nova izvolitev dr. Luegerja. — V sredo je dunajski mestni zbor zopet volil župana. Dr. Lueger je dobil 92 glasov in je izjavil, da volitev vspiejrue. Sedanja vlada ga neče potrditi. Vpliv, ki se je pokazal pri nepotrditvi dovolj jasno kaže, da ne gve za osebo, temveč zi svobodo in čast dunajskega mesta. On hoče ostati veren narodu in nikdar ne bode plesal okrog zlatega teleta Vladni komisar, okrajni glavar Fiubeis je pa na to v imenu namestništva izjavil, da razpusti mestni zastop. To je vzbudilo veliko razburjenost mej protisemitskimi občinskimi svetniki in krščanskim prebivalstvom dunajskim Po ulicah so bile velike demonstracije in so vojaki razganjali ljudi. Več so jih zaprli. — Vlada bode napela vse sile, da prepreči protisemitsko večino v novem mestnem zboru. Posebno je pričakovati, da uradniki ne bodo več volili protisemitov. Dunajski cehi pa tudi ne bodo volili protisemitov, ki se postavljajo popolnoma na nemškonarodno stališče. Francija. — Nova francoska vlada je posebno naklonjena socijalistom in radikaicem. Svojedobno sklenjeni proti-anarhistični zakon močno ovira tudi delovanje socijalistov. Vsled tega hoče predlagati zbornici razveljavljenje tega zakona. Neverjetno je pač, če bo vlada s tem predlogom prodrla, kajti nobene prave večine Inima v zbornici. Vse druge stranke namreč razun radikalcev in socijalistov bodo proti temu Sploh se pa sodi, da nova vlada ne bo dolgo gospodarila. Vidi se v vsem le, da hoče nova vlada pripraviti ugodna tla radi- kaicem za prihodnje volitve, ki se bodo morale v kratkem vršiti, kajti s sedanjo zbornico ne bode mogla nobena vlada dolgo shajati. Nove volitve so v kratkem neizogibne. Turčija. — Pobojev mej Armenci in Turki ni konca. Vedno se ponavljajo krvavi izgredi po raznih krajih. Celo turška vlada sama nima več toliko moči in vpliva da bi nemirom naredila konec. Sicer se je v Carigradu osnovala komisija, da izvede reforme v Armeniji in tako naredi mir, a ni upati, da bi ta komisija mogla dovršiti d^lo. V komisiji so trije mohamedanci in trije kristjani, a poslednji so taki, da je gotovo, da bo v komisiji prevladal mohamedanski vpliv. Vsekako bodo morale le evropske velesile vmes poseči in to energično. Če se bo hotelo, da se reforme izvrše -— Turški vladi so dogodki v Armeniji že tako spodkopali tla, da je bil sultan prisiljen novo ministerstvo imenovati. Toda tudi od novega ministerstva se ni ničesar dobrega nadejati. Halil Eifaad je postal novi veliki vezir, to je predsednik ministerstvu. Star je nad 60 let, ne zna nobenega druzega jezika nego tur-ščino, je nasprotnik vsakih retorm in vsake evropske kulture. Svojo odločnost proti kristjanom je že opetovano pokazal. Ostali ministri niso nič boljši. Imenovanje takega ministerstva je naravnosten udarec v obraz evropskim velesilam, posebno Angliji, ki zahtevajo reforme v Armeniji. — Inozemski poslaniki so se posvetovali o korakih, katere bi bilo storiti, da se naredi konec krvavim homatijam in sporočili svojim vladam, da more jedino vojaška intervencija evropskih velesil narediti konec sedanjim neznosnim razmeram na Turškem — Dočiin so se s početka za dogodke v Turčiji brigali le Anglija, Francija in Eusija, pridružili so se v tem še druge velevlasti, ki so podpisale berolinski dogovor, namreč Avstrija, Nemčija in Italija. Boje se namreč poslednje najbrže, da bi se armensko vprašanje ne razmetalo njim v škodo. Vse svoje interese hočejo tudi te varovati v orijentu. Bog si ga vedi, kaj se bo izcimilo iz vseh teh homatij. Brezdvomno je pa dolžnost vseh evropskih velesil, da če drugače ni, s silo primorajo Turčijo do spolnitve obljub, storjenih v berolinskem dogovoru. Bati se je pa, da bi evropske velesile z ozirorn na nasprotne si interese, ne zabredle vsled nesrečne Turčije še v kako vojno. Vredna pač Turčija ni toliko, da bi se zaradi nje vnela svetovna vojska.