Slovensiemu ijudsf vul Slovenci sino si v zvezi s svojimi srbo-lirvats iiffii brati zgradili syojo narodno državo, v kateri sflio dosegli svojo iskreno zaželjeno neodvisnost od ttnjui nasilnikov ia popolno narodno suverenost. JNa iaslni zemlji snio postali samostojni gospodarji. Tujec nam ne bo več rezal političnega kruha. Sami borno odlocevali nad seboj in nad svojo usodo, sami kovali ^vojo sreie. 2e dve leti imaoio zajedniški domnai>e u g o s 1 o v a 11 s k: e d r ž a v c T a d o m š • .» i u r s j e n. ZavladaJi gp nad njim Ijudje, ki nima'jc nobenega smisla za naeela krščanskega reda. Polasiile so se ga stranke in struje, ki jim ni prj srcu ue krliet ne obrtnik iic delaveo, marveč samo velekapitahst. bankir, izvozničar in oderuh. Vse r.aše gos,odarsko življenje je usužnjeno velekapitalu. Vsaka ^užnosf rodi nezadovoljstvo. kntero se .is3 že polastilo iirotib plasti našega naroda. D r ž a v o u r e d i t i, uvavnati, v 1 a d a t i i n upravljati mora ttsti cinitelj, ^ki tvori drža\o in to je 1 j u d s t v o. Narod je 'država i n država j e narod, Na temelju samoodločbe ljudstva in narodne siiverenosti iina naš celokupni narod |)ravico in dolžnost, da državi da t e m e 1 j n i d r * " ¦»¦ r» i z a k o n ali u s t a v o. KaEšna bodi naša ust%ya. Ustava mora biti izraz volje celokupitga našega naroda, izgrajena na trdnem ienielju enakopravnosti za vsa plemena, vse stanove in poedince. Ravnopravnost in ravnodolžnost si mo rata biti soodnosni; kjer tega ni, tam ni pravica dona. Narod noče države, ki bi bila svojina enega plefflona ali enega stanu ali kake skupine privilegira iii'i Ijucli. Ljudstvo je izvir suverenosti, zato pa hoče »o svojo suverenost tudi \ ustavi zasigurati zoper sa»ovladstvo, kapitalizem, militarizern in preveliko mo6 siradniSlva- Nositelj vrhovne oblasti, zakonodavna zastopsi »•a Arojaštvo in uprava morajo biti izvršilci narodove in Ijudske volje ler služiti splošni dobrobiti tjudslva •n vseh sloiev. Za zakonodavna zastopstva raora biti Jjudstvu zasigurana splošna, tajna, onaka in propor.ionalna volilna pravica za moške in ženske. Vsera državljariom morajo biti zajamčene vse državljanske i ravice: euakost pred zakonom, osebna svoboda, verska svoboda. svoboda govora, tiska, združevanja in j.borovanja. Strošk, „., .ojaštvo se naj znižajo kolikor naj reč mogoCe. \'ojaštvo naj ne zavzema tako izjeinnega tpoložaja. da bi bila kaka država uad državo, marvef; mor;i. biti pod nadzorstvom parlamenta. Vojaki aaj odslužijo svojo vojaško službo, kolikor je le mo ftoče v domačem krajU. Vojaška služba naj se zmanjSa dc najtiižji; dobe. ki je mogoča, istotako število vojaiUTa. Pravi socialni duh <\aša zakonodaja mora biti prešinjena s pravim socialniin duhom. Vsak državljan naj se zaveda svoje dolžnosti do dela, katero mu daje pravico za uživanje sadov tega dcla. Višji in premožnejši sloji naj ne pozabiio svojih dolžnosti do družbe in posameznih stanov, zlasti do delavskih stanov. P r on e b a 1 i mora vsako izkorišfievaDje kmeta in jrj e 1 a v e a v korist posameznikov, kateri živijo od plodov tujega dela in truda ter z žulji krneta in de lavca nakopičujejo ogromna premoženja. Delavec naj i* deležen eistega dobička industrijskib podjetij. Najvažnejša in splbšno koristna industrijska podjetja in rudniki ifd. na] se podržavijo. Zemlja mora v glav- 5 j-ravo urejenje na§e države je avtonomistično. AvUh nem biti last tistega, ki jo obdeluje, to je: kmeta. V ! nomijo — samoupravo za Slovenijo zahtevamo. Slotom smislu se naj izvede agrarna reiorma praviCno, | \ enija, kakor tudi druge pokrajine naj imajo svojo načelno in dosledno; pri tem se tnorajo jemati v ob- | \lado, ki bo odgovorna pokrajinskemu zboru. Poleg zir posebne razmere v poedinili pokrajinah. Glede | upravne oblasti naj imajo pokrajine fudi zakonodavzeflalje se mora stvoriti posebno kmetsko pravo. Usta- ? no oblast v okvirju skupi^h in sploSnili zakonov, x novijo se naj kmetske zborniee kot stanovsko zastop- | "rolikor zakonodavna oblast ni izrecno pridržana ostvo kmetov in njiiovih zadev. Ti stanovski prekstavniki kmeta naj vzamejo v svoje roke izvedbo agrariie reforme in razdelitev veleposestev, ne pa kakor doslej strankarji — demokratje in socialisti —, ki zasledujejo strankarsko sebične namene. Kmet mora od svojih pridelkov imeti glavni dobifiek, ne pa preku peo in veletrgovec. Zato mora država najizdatnejše podt<irati kmetsko zadružništvo in sicer ne samo denarne, inarveč tudi prodajalne in nakupovalne za druge. Z duhom socialne pfavicnosti mora tudi biti prešinjena. Naša davdua polmka. lodnjemu parlamentn. Razmerje države do Cerkve. Cerkev kot popolna m saraostojna dmžb"8 naflnaravnega izvora je in mora biti v svojem področja neodvisna od države. kakor je država v svojem podro^ju neodvisna od cerkve. Med cerkvijo in državo niora vladati prijateljsko r a z m e r j e. .Tako oosta obe najbolje dosegli svoj cilj in nameii v j..»id tcr gmotni in duševni napredek državljanov. Slvari. ki se tičejo eerkve in države, na,i se uredijo s pogodho s sv. Stolico. Sporazumno s škofi ;u S".. Stolioo naj se tudi uredi samouprava katoliško cerkve. M \seh šolah mora ostali veronauk. Odio..-rio obsc.aoHJ vsako zmanjšanje verskega pouka in v6r.sko-nra\ae vzfeoje. Za,sebne šole, osnovano oi . f.rskiii a"i r6,do^niških organizacij, imajo pravo do obstanku, država se jim ne sme protiviti, marveč jih mora podo.vui^ Vsa Ijudska izobrazba bodi prešinjena z narodaimia krščanskim duhom. Kar zahtevamo za katoliško cerkev, zahtevamo tudi za druge veroizpovedi. Za zmago našin n&tel. Na§a nafiela so istinito nirodna ln resnično s o c i a 1 n a, ker so iskreno krščanska. Naši uasprotniki od demokraiov preko takozvanih samo.stojnih do soeialnih demokratov fn komunistov pa jili jjsu.iejo kot klerikalna. Voditelj demokratov in skrbni duševni o«5e samostojnih — dr. Žerjav — je med naS narod vrgel izzivalni klic: Klerikalizem je treba zatreti! Preganjali ga bomo, dokler ga ne preženemo iz Socialno krivično je, ue se davCna bremena v najveeji raeri navaljujejo na ramena delavskih slo- jftv. Kmet je dandanašnji že tako obremenjen z raz - nimi davki in davščinami, bodisi neposrednimi bodi- si posrednimi, da je njegova gospodarska bodocnost težko ogrožena. Njegovo upanje temni vedno bolj in bolj, ko vidi in Cuti, da mu naredba linančnega mi- nislra skoraj vsak mesec naloži nove ali večje da - jatve. Davčna zakonodaja bo temu usodnemu nared - barstfu morala napr.aviti konec to^ davčna bremena jio načelu enakopravnosti in enakodolžnosti razdeliti na vse pokrajine, na vsa plemena in vse stanove. V večji meri se morajo k obdavčenju pritegniti premož- aejši sloji. TTpelje se naj postopni dohodninski davek. D a v eksenajnavali na vojnedobic- k ajr ] e, ki so doslej našii preveliko milost v očeh ii- nanftnih oblast, na b a n k i r j e, p r e k u p c e, v e- Ietrgovce in razonovrstneoderuhe. Prost od davka mora ostati gotovi najmanjši [ .rugoslaviie. Kalcor spričujejo tisti demokratski listi, J e t n i d o h o d e k, ki se pa ne sme odmeriti nižje, } ki so odkritosrčnejši nego nekateri slovenski, porne- nego 10.000 K. Zemljiški davek naj se kolikor najvcč ] nja klfirikalizom isto kakor dosledno izvedeno katoli- , gko svetovno naziranje. Tako mora vsakemu pamet| nemu in poštenemu človeku biti jasno, komu pravza| prav velja boj, ki ga pri nas vodi raeščaiisko-liberalMi smo na stališču jedinstvene in jake države, od katere priSakujemo in zahtevamo, da osvobodi na- še rojake na Koroškem, GoriškeŽ ia v Primorju, ki .so pod tujinskim jarmom Nemca ali Italijana. Mi se teh krajev nikdar ne bonio odrekli, ternveč jih bonio vedno smatrali za svoje, s prevaro in nasiljem odtr- gane od nas. Namen naše države je, da vse Sloven- ce in Srbo-Hrvate zbere in ohrani v svojem okrilju v i.vobodi in bratstvu. Ta svoj cilj bo naša država do- segla tem lažje in tem prejo. ^im iafja. Za jakost je potrebna jedinstvenost. Jediiistvena država pa po našem mnenju ni istovetna s centra-listicno vladano državo. Vso zakonodavno in izvršno oblast P° . > državo ne ojaCiti; ampak osla - j ge in srca našega E biu. Centralizem ne sodi v sedanjo dobo, v katen vo- j , , . , , o» di žozlo ideja demokracije — Ijudovlade, dočim pome- !iua»TDOaOcn zrnanjša. Samouprava na Kmetje in delavci, ki vam so pri srca naša sveta verska načela, v boj za našo stranko! Z naše zemlje ne sme izginiti naša krščanska atranka, izginiti pa mora vsaka proti- in brezverska stranka, bodisi 8ocijali8ti5no-komunistična, bodisi liberalna. I z giniti mora straaka oaih hiitavcev, kateri se imenajejo samostojne kmete, pa jih liberalni demokratje rodijo na vrvici kakor komedijant medveda. Nasa načela so do3lej bila zmasfovita med eentralizirati =¦- osredotočiti v iieogradu po našem i slovenski« narodom, ker o zajeta fz globine dnprepričaniu pomen.ia državo ne oja6iti; ampak osla - j fiA in arca naše?a naroda. Zmagati morajo o s t i. Če bi nspele oakane nja centralizem vlado uradništva nad Ijndstvom. Ceniraiizem ne sodi za našo državo, ki je sestavljena iz pokrajin s tako raznolikim prebivalstvom in različni- našib napprotnikov, bi to bilanesreča za narod in škoda za pravilno ureditev države. Nesrečabi to bila zlasti za slovenskega ktneta, ki bi bil iz- rni razmeranu. Centralizem, kakor gn zamišlja derao- '' Qan v rofee g.Ospodarskih izkoriščevdcev in ka- kratska stranka in njej pridružena takozvana Samo- ff nitaiisti<(nih odftrnhov stojna kmetijska stranka in sooialisli razne baže, po- !! PltalI8tlčDltl oderufiov. • nienja za naše kraje prevlast manjšine nad večino, !! Slovenski kmetje! Sloveaska kmets- in' bi bil vsled tega stalni vir nezadovoljnosti. Edino ((kazvezavam je bila najzvestejša in najpogumnejša boriteljica, ki vam je zvesto stala ob atrani nekdaj pred vojno, v bridkih časih vojne in v težki dobi po voj- ¦ ni. Kar vam je bila v preteklosti, t o v a m b o tadi v prihodnjosti v nezmanjšaui, mar* več v pamnoženi meri, ker se bo število rjenih poslancev močno pomnožilo z z&stopniki bratskega nann tarratskega kmeta, ki se mnogoštevil • no zbira pod zastavo Jjudske stranke. Kdor torej iz kmetskih vrst zataji zastavo SIgv. kmetske zveze ter gre msd njsne protivnike, ta slabi. kmetski upliv ter je rasprotnik kmetskega staau in izdajica ujegovih pravic in koristi. SlorensM kmetje, vinlesrji, dclavci, obrtniki, pod zastavo Kmetske zfeze in Ljndske strauke! Komur jeprisrca, daohranirao to, kar je med mašim narodom dobro, lepo i a plemenito, naj v o 1 i n a še kandidate! Kdor pa hoče, da to, kar s ponoiom imennjemo slovenstro, izgiae ter se razblini, naj voli de>tokratsko aii samostojno ali sociali3tišnol Kdor hoč«, da bo Slovenija i m «la srtjo samoupraro, svojo vlado, odgovofnc od Ijadstra izvoljenem n pokrajinskem« z b • r n, t a. a a j vaI i 2 n a m i ! Kdor pa hcče, da bo naša ^samouprava" f ponižana do moči ia obiasti nekdaLJih okrajmh f zastopov in da bo v ostalem cad Ijudstvons vla- | dal nradnik, ki je neodgovoren Ijudstvu in odvisen samo od svojih predstojnikov, služečih tej ali drngi strank, naj voli z naširai nasprotniki. Kdor visoko ceni naše verske svetinje ter hoče, da bo tndi javno življenje prešinjeno s krščanskim dnhoin, kdor hoče krščansko šolo, ta naj reli kandidate kmetske in ljudske stranke ! K<ior pa hože, da liberalisem in socialna demokracija cerkev vkleneta v spone, da se zakonska zveza oropa njeikega z.akrameatalnega značaja, da se razkristjani šol in vpa ljadska vzgoja, naj voli na«protne kandidate!' Kdor hoče, da se v naši državi vposftavi krščanski socialni red, da pošteno Jelo dobi poštauo plačilo, da se inorejo kmet, obrtnik in delavec od tega, kar pridelajo ali izdei&jo, dostojno preživeti, kdor hofie poravnavo med interesi poedimih stanov, kdor boče krepko obrambo n a š i h kmetskih in d e 1 a tskih slojev pred preveliko in neupravičeao d a v 5 n o obremenitvijo, ta naj nakloui svojo krogljico naši k a n didat ni li sti ! Kon ur pa je prav, da kapitalistiCni rnogotci še dslje izkorišdajo kmetske ia deiavske sloje; kdor se strinja s tem, da izvozničarjetn cvetejo rožice in da se raznl med- in povojni dobičkarji in kapitalistični oderubi na vso moc odtegajejo opravičenema obdačenjn; kdor je za hnjskanje enega stann zcper dragegas za razredm boj in za socialao revolocijo; skratka, ifdor hoče Kaš narad obraniti v sužnosti kapitalizma ali pa ga vreči v žrelo revolucionarnega komunizma, ta naj vrže svojo krogljico v skrinjico katere izmed nasprotniških strank! Slorenski možje in mladenidi, 28. nov^mber je blizu! Vii nt, plan, da sijajno zmaga lusa slovenska, kmctska in ljudskastranka! Vi smete Toliti, torej tudi morate roliti! V Mariboru, sredi novembra 1920. Vodstvo Siovenske kmetske zveze in Slovenske HtidsKe stvanke-