SI. 23. V Trstu, v sredo S. junija 1881. Tečaj VL EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ■ v CllillOHti ju tuof I »EDINOST četrt leta I gld. 20 kr. - Posamezne številke ltrt iipravništv — A'aročmnr, reklamacije in ln/erate prejema Upravnlitvo »vla Zonta 5» izhaja vsiko trtdo; cena /A vso leto je 4 gld. 40 kr., /a polu leta 2 ni 11■ po trafikah v Trstu se dobivaj gld. 30 kr., po 8 kr. Č. c. g. g. naročnikom! A' mahi ho konec prvega po/ufetja. Da lomo mogli dosedanje t roške poravnati, prosimo, naj vsak, kdor je i naročnino zaostal, denarje vsaj v 14 dneh (po nakaznici) pošlje. Upravništvo „Edinosti". VABILO. Politično društvo »Edinost« za Primorsko l>o imelo v nedeljo, 26. junija t. 1. po poludan-skej Itožjej službi v Komnu v prostorih g. Švare javni svoj XXV. občni zbor. Dnevni red: 1. O Ijiitlskej Soli; 2. O pogozdovanji Krasa in o sadjoreji; 3. O živinoreji in živinskih zdravnikih; 4. O kraških revah in težavah, posebno pa o bolniških troških, in kako bi bilo mogoče pomagati v tem obziru. Da se tega važnega občnega zbora vdeleže vsi č. č. družabniki in rodoljubje, vabi uljudno ODBOR. Govor gosp. poslanca dr. Vitezica t državnem iboru, dne maja. (Konec.) Zdaj preidem na uvedeni utiii natrt pri učiteljišču v Kopru. O tem predmetu sem govoril v lanskej pro-računskej obravnavi, ker je pa toliko važen, zato ne morem molčali, ampak zopet moram spregovoriti o njem, ker se od lanskega leta nič ni zboljšalo. V prvem razredu se uči izrnoj 13 sedem predmetov v materinem, vsi drugi v nemškem ali italijanskem jeziku. V drugem razredu se uči izmej 14 pet predmetov v materinem, vsi drugi v nemškem jeziku. Celo pedagogika, najvažnejši predmet učiteljem, uči se v jeziku, ki je učencem večidel nerazumljiv. Za Italijane se je vendar dalo toliko izjeme, da se jim pojasnila daj6 v materinem jeziku. Podlistek. Odlomki iz mojega dnevnika. (Spisuju Samovlč.) (Dalje.: Se to popoludne prišli smo do mostica V. Ko se je vse vredilo in straže razpostavile, takoj je naša čvetorica Palčiča k potoku v grmovje gnala, da mu pobarva bele spodnje platnene hlače. Mine nekaj Časa, ko se vrn6, vsi so bili brez plašča, le Palčič ga je moral nositi, da je zakrival spodnje hlače, ker se barvanje ni posebno posrečilo, bodisi, da je bila barva slaba, bodi si, da so delali v prevelikoj naglici, ali da so bili v tej obrti nevešči, s kratka: Palčič je bil kakor Indijan, barva na hlačah je bila iz-dajska, kamor koli so je pritisnol, povsod soje poznalo, ko se je posušilo. Želel je bitke najbolj, ali le zato, da bi se hlač katerega mrtveca prilastil. Bal se je stotnika, ker mu je uže poprej pretil, ako se še vpijani, da ga ne namaže z barvo, ampak z leskovim oljem. Drugi dan je moral Palčič na stražo, nobeden mu ni hotel hlač posoditi; kaj bo zdaj? potuhnol se je, da je bolan; zdravnik, ki je bil pozvan, preišče ga vpričo stotnika. Na stražo I reče stotnik, ne boš lenobe pasel in pa »šnopsa« pil. Kaj je bilo početi? hlač ni, stotnik preži v Palčiča, ki se počasi obira, kakor bi ležal v Ustji. O prasec kranjski I s čem si se namazal? vse spodnje •V tretjem razredu priraste Še narodna ekonomija, tako, da se uči v vsem skupaj 15 predmetov, katerih se ena tretjina predava v materinem, dve tretjini pa v nemškem jeziku. V Četrtem razredu so razen veronauka in materinega jezika uči vse v nemškem jeziku. No strogo zapovedani predmeti, kakor so: petje, muzika, risanje, telovadba, poduČujejo se v nemškem ali italijanskem, ne pa v slovanskem jeziku. Celo v cerkvi se Hrvatje zanemarjajo, ker ne Čuje se ni ene hrvatske pesmi ali propovedi, in pred Bogom bi vendar morali biti vsi enaki. Matura je kakor znano, pismena in ustmona. Pri piBmenej preskušnji so vsa prašanja nemška. Meni ni znano, ali je bil kak ukaz dan, da se sme na prašanja odgovarjati nemški ali v materinem jeziku; a to ini je znano, da se pri tem prav nepristransko ne ravna, ker je Italijanom vedno na voljo dano, odgovarjati v materinem jeziku, ne pa Slovencem in Hrvatom. To velja tudi gledć ustmenega izpita. Take razmere se drugod hvalijo. — Zdrave j pameti ni nič bolj nasprotnega, nego to, da se učiteljski pripravniki vzgojujejo v drugem jeziku, nego v onem, v katerem morajo učiti mladino. Pa tudi zdravju jo zelo nevarno, mladino s toliko predmeti mučiti in trpinčiti v jeziku, kateri jej ni razumljiv. So sicer dve ali tri pri. pravljalnice, v katerih se uči nekoliko predmetov, da se morejo sprejemati učenci v učiteljišča, ali učenci, ki se sprejemajo iz prlpravljalnic, nemški skoraj brati ne znajo In vendar se morajo uia v prvem razredu nekoliko predmetov v nemškem jeziku učiti. V drugem razredu jih zna zelo malo navadne nemške stavke izrekati in vendar si! morajo najvažnISe predmete, kakor pedagogiko i najtežje predmete, kakor kemijo, soni:itolot;ijo (popis človeškega telesa) in mineralogijo v njim nerazumljivem jeziku učiti. Ali so ti predmeti tako nepomenljivi, da jih ni treba umeti, ali so le za to, da se nemški jezik uči ? Če je nem-Stvo glavni namen, naj se omenjeni predmeti izbrišejo iz učnega načrta, i naj se na njihovo mesto postavi nemška slovnica, ali naj se učne ure skrajšajo in uče se ti predmeti v materinem jeziku, ker uverjen sem, da bi se učenci v enej uri na teden več naučili, ako bi se predmeti v materinem jeziku razkladali, nego v 3 ali 4 hlače, plašč, košuljo, vso Imaš umazano! si li barvo kradel? vpraša Jaka. Naglo, obuj hlače i na stražo I Jaz nemain hlač, reče mirno Palčič stotniku, kateri je pri tej priči skoro od tal od-lotel, v sili sem jih pozabil uhut in potem nisem mogel več nazaj, ker smo se morali umaknoti. Flajšmau je takoj bil pripravljen zagovarjati svojega tovariša, stopil je k stotniku po vojaško ga pozdravil in rekel: »Spud avtman,« Palčič in jaz sva otela ves oddeljek, da ga niso prokleti Karabaldini postreljali. On je hotel iti po hlače, pa sem mu jaz branil in ga opomnil, da se tudi brez hlač lahko bojuje: Kedo je to videl? vpraša stotnik, Stupica se oglasi: Jaz! Tesar tudi pristavi: Jaz in Še štirji drugi. Permojdunajl reče FlujŠman: Spud avtman, kder mi štirje »pograjfamo« morajo se oboki podirati. Stotnik se je smljal in Če ni veroval, zdelo se je vendar, da veruje; Palčiču pa je druge hlače dal. Ko je stotnik otšel, reče Flajšman svojim tovarišem: Perinej dunaj! naš Jaka vse veruje. Res je dobil Palčič dru»e hlače, toda bilo so mu za ped prekratke, vse se in ti je smijalo, on pa je bil vesel, daje tako srečno leskovim otšel. Kder je mnogo ljudi skupaj, nahaja se tudi mnogo raznih značajev in različnih menjenj. Imeli smo tudi take, kateri so vsake vrste vražam verovali, tudi najveće neumnosti. »Repnik Ožbot,« tako so ga vsi sploh zvali, znal je mnogo o čarodejstvu, o zeliščih, korenikah in Bog vedi, Vsi ilopiti so pošiljajo Uredništvu »via delle poite 10. p.-; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vreili.osti »<■ ne vnieajo. — fnzerati razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunljo po pogodbi — l-rav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plafiujo /a vsako besedo !ž kr. urah, ako se predmeti razlagajo v jeziku, ki je učencem nerazumljiv. Enako je vrejeno učiteljišče za učiteljice v Gorici, da, reči se sme, da je tam še slabše, ker tam prav za prav ni tečaja za hrvatske učenke, ampak one se morajo poprej italijanskega ali slovenskega jezika učiti, da morejo poduke poslušati. Kako napčno ste te dve učiteljišči vre-jeni, tega pač ni treba dalje razpravljati. Kar se tiče pomanjkanja slovanskih ljudskih šol na Primorskem, o tem se je sklical ^ospo l naučni minister — žal mi je, da njegova prevzvPonost ni pričujoč, ker se moram skllcavati na zadnje njegove govore, i nemam druge prilike, da bi to storil — na obstoječi deželni šolski zakon, po katerem določuje deželni šolski svet o učnem jezik u v Ijmlskej šoli po zaslišanju tistih, ki šolo vzdržujejo. Ta stavek je resničen, a pristaviti je vendar fe, da je v zakonu izrečno določeno, da se mora deželni šolski svit držati obstoječih postavnih določeb in tedaj določbe Člena 19. državnega osnovnega zakona. Lahko pa tudi mlnl-sterstvo na deželni šolski svet, ker je tako sestavljen, tako krepko upliva, da odstrani tako stanje, take razmere, kakoršne so v Istri, Če ima le nekoliko dobre volje. Deželni šoski svit je sestavljen iz deželnega načelnika ali njegovega zastopnika kakor prvosednika, potem iz poročevalca za administrativne zadeve, deželnih šolskih nadzornikov za ljudske in srednje šole, iz enega katoliškega duhovnika in treh udov, vzetih iz učiteljstva ljudskih in srednjih Sol. — Vse to zadnje Imenuje Njegovo veličanstvo cesar na predog ministra za bogočastje in poduk. Ta sestava je gotovo taka, da njegova prevzvišenost, kakor rečeno, nanjo lahko vpliva. Naj se mi h koncu dovoli fe nekoliko opazek glede odgovora, kateri je dal njegova prevzvišenost gospod naučni minister v 148. seji na govor mojega prijatelja, dr. Tonklija. Gospod minister je trdil, oprt na znanje deželnih razmer, da na ponem-čevanje v Istri ni misliti, i da vlada na to res ne misli. Da pri tam obstoječih razmerah na ponem-čenje ni mislili, o tem sem popolnoma prepričan, to sem tudi večkrat v tej vlsokcj zbornici trdil. Kar pa zadeva trditev, da visoka vlada na germanizacijo ne misli, sklepalo bi se uže Iz govorov, katere je njegova prevzvišenost gospod ministerski načelnik večkrat v tej visokej zbor" kaj je v oči radovednim zijalom vse pravil. Če smo kde taborili, vedno mu je misel po glavi rojila, da tako travo najde, katera vse odpre. Vsako vrste travo in zelišča je na svojo puško pritiskal, da bi videl, če kladivo in žele/je odpade, toda na tisoče trav je odtrgal, pa vse ni moglo Železa na puški omajati, tolažil se je s tem, da ni Še prave zeli našel. Tudi je vse travnike prehodil, na vsak korak pazil, kedaj mu podkev od pete odleti, če na tako travo stopi. Nekega dne, ko smo par dni v prijaznej vasi tičali, posvetovala se je čvetorica, kako bi Repnikovega Ožbota osmešila. Ker je večkrat pripovedoval, da ima čižek v svojem gnezdu tako korenino, da ne more človekovo oko gnezda zapaziti, ako ga ne vidi v vodi, sklenoli so lum-paci, da ga s tem osmešijo. Stupica je Sel na daleč okrog, da je neko staro gnezdo našel, potem so ga nesli blizu vode na neko vrbo, da se je vrba v vodi videla. Krčma, v katero so imeli navadno shajališče, bila je za ta smešen prizor izbrana. Flajšman je podučil goste, kaj bo delal, da morajo čisto mirni biti, ko se Repnik vrne in se delati, kakor bi ga ne videli, tudi ako bi katerega vščipnol ali mu pokrivalo vzel. Povedal je vse natanko, kak lahkovernež je in tudi o starem gnezdu na vrbi. Repnik je rad piazuil kozarce v krčmi in ni maral takrat za druščino, da mu ni kedo pomagal piti, sedel je tisto popoludne v krčmi. Flajšman ga zapazi v Krčmi, gre v krčmo in blizu njega sede, da niti govoril ter spravo narodnostij in enakopravnost poudarjal, daje ta trditev tudi resnična. Ali iz naredeb visocega naučnega ministarstva, kakor tudi posebno iz tega, kar se pri deželnem namestništvu v Trstu godi, moramo drugače misliti in verovati, ker se ti organi popolnoma nasprotnih načel drže. Uvedcnje nemškega jezika v hrvatske ljudske šole; napčna vredba učiteljišč v Kopru i Gorici, katero sem zgoraj razložil; zapreko, katere delajo gosposke uvedenju hrvatskega učnega jezika v ljudske šole; manjkanje vsake meščanske in srednje šole s hrvatskim učnim jezikom: vse to so, tako menim, gotovo zadostni dokazi temu, kar sem prav zdaj trdil. Kako pa se ima slovanski element ali slovenski, kakor seje njegova prevzvišenost izrazil, z nemškim in nemški z slovenskim na Primorskem krepiti, za kar se baje vlada prizadeva, to mi je popolnoma nerazumljivo. To je morebiti lepa beseda, nikakor pa ne utrjen dokaz. (Dobro! na desnej.) Gospod minister je tudi rekel, da je Slovanom prosto prilastiti si nemško kulturo. Kde pa je prostost, ako se posreduje i neposrednje silijo, nemški jezik se učiti in če ne morejo v višje razredo, da so primorani učiti se ga v ljudskih šolah. (Čujte! Čujte I na desnej.) Da sedanjega deželnega namestnika v Trstu patriotičui avstrijski čut napolnuje, o tem nI nobeden dvombo izrekel. — Ali tajiti se mora, da kdo, ker je dober Avstrijec, dober domoljub, mora tudi dober deželni namestnik biti. (Dobro t Dobro I na desnej). Ker za dobrega deželnega namestnika gotovo nekoliko več treba; pred vsem znanje deželnega jezika (Dobro I Dobro 1 na desnej), natanko znanje značaja deŽelanov in dežele, potem enako ljubeznjivo ravnanje, enaka dobrohotnost do vseh narodnih plemen (Dobro! ua desnej)-Ali ima njegova prevzvišenost te lastnosti, to se ne more z neovržljivo gotovostjo reči. Nobene dvombe ni o tem, da nič ni zmožen deželnega jezika (Čujte! Čujte! na desnej), jezika, kateri govori velika večina prebivalcev, kakor sem rekel, dve tretjini prebivalcev. Glede druzih dveh potreb so sklicujem na dejanja, katera je navedel gospod poslanec dr. Tonkli, katera so se sicer tajila, a ne spodbila, kakor tudi na sodbo, katero je izrekel zoper je Repnik, ki je rad na uho ulekel, slišal skrivno pogovore. Flajšman reče Stupici poluglasno: Permejdunaj! dans sem pa srečen, šel sem za vodo, kar iz neke vrbe čižek sfrfra. Jaz gledam, bi li gnezdo zagledal, a ne morem ga opazili. Uže sem hotel otiti, a ne vem kako, pogledam še v vodo in kar zapazim rujavo stvar na vrbi in res, zapazil sem gnezdo. Ker se pa tako gnezdo sme le o solnčnorh zahodu vzeti, pustil sem ga, da ga pozneje vzamem in da ne bodo ljudje zijali, da vojak na vrbo pleza. Štnpica je bil na videz ves vesel in se mu je takoj v pomaganje ponudil, ko mu je Flajšman natanko popisal vrbo, kde raste in da ima okrog debla trto privezano. Flajšmau mu odgovori: Zdaj si še nekoliko jezik opereva, pozneje pa pojdeva po gnezdo. Repniku to ni dalo miru, bil je v zadregi, kako bi se hitro iz krčme zmuznol po gnezdo. Zvrnol je na en dušek pijačo v grlo, ter se i/, krčme zgubil. Mej tem časom so pa naši glumači goste na smešni prizor pripravljali, ko Repnik prinese gnezdo pod plaščem v krčmo in bo mislil, da ga nobeden ne vidi. Ni dolgo trajalo, kar zapazijo Repnika, ki dolge korake meri proti krčmi. Dva častniku sta se živo na ulici pogovarjala, Repnik ju po vo-jaŠkej navadi pozdravi, toda v pogovoru zamišljena ga nista zapazila, da ju je pozdravil. Ko je mimo nju šel, ozrl seje nazaj, čega morda gledata, pa sta le dalje govorila, mej tem pa se je spotaknol nad dvema otrokoma, ki sta se E Dl N O S 1. sedanjo deželno vlado nek voditelj italijanske sfrankr in-katero spiti tudi jaz omenil v tej vi-sokcj zbornici dne tlmamja t. 1., ko sem stavi! interpelacijo, na katero, žal, št; nisem dobil od-govora. (Čujte! na desnej). V tej interpelaciji sem navedel stavek zelo velike važnosti, zato ga tudi tukaj navajam (Ćujte! na desnej), sestavek, ki j«- bil v pisanju, priloženemu mojej interpelaciji. —Ta stavek se glasi (bere): »Danes je odprta pot glavno ognjišče Slovanstva — govori se o političnem okraju Vo-loski — uničiti. Treba je poslužili se slepote sedanje vlade, ne čakati, ampak porabiti v korist vse okoliuosti do skrajno meje.« (Čujte! na desnoj.) Ostrejša, uničivalniša sodba sc pač ne more zoper kako vlado izreči. Te sodbo niso izrekli Slovani, ampak pestovana italijanska stranka Vlada lahko vsklikne: »Kt tu Brnte 1« •n mi Slovani jej lahko zakličemo: »Da, nehva-ležnost je plačilo svetal A tega nismo mi krivi, zadosti smo te svarili!« Skrajni Čas je zares, da se sedanjej politiki na Primorskem slovo da in druga pota nastopijo. Po razpravah njegove prevzvišenosti gospoda ministra za bogočaslje in poduk se, Jal, tega vendar ni nadejati, Vidcant consulosl Jaz sem storil svojo dolžnost. (Dobro I na desnej.) Okrajno kmetijsko društvo v Postojni. Dnu 20. maja sc je sešlo na poziv gosp. II. Dolenca okoli 80 najpremožuejših in najintoli-gentnejših pihških posestnikov v Postojni; in oni so se zodinili v osnovi kaj potrebnega »kmetijskega okrajnega društva na Pivki,« s središčem v Postojni. Po besedah g. R. Dolenca pri shodu, in po njegovih prejšnjih obširnih doličnih spisih v »Novicah« bode glavni namen društva ta, da sc na Pivki prodajanje sena kolikor le mogoče omeji, živinoreja povzdigne, kmcllško tehnična obilnija, kakor izdelovanje sladkorja, konopne-nega prediva Itd. uvede. Ako novo društvo svoj namen doseže, in nad tem ni pri pravi enor-žiji vrlih Rivčanov niti dvomiti, Trst si sme gratulirati, kajti njegovo prebivalstvo bo dobivalo prav v tem društvu mogočnega producenta dobrega, nepokvarjenega mleka in masla; njegova trgovina pa bližnega producenta kaj važnega trgovinskega blaga kakor masla, sira, ko-nopnlne, sladkorja in gotovo tudi flnega zimskega frišnega in suhega sadja. Nekaterim Trža-čunem, osnovanje in prospevanje tega novega društva res da ne bode po godu, kajti dosti zdaj obstoječih mlekarij olcolo Trsta ali pa v Trstu samem bode moralo prestati, ker se seno vsled veliko manjšega dovažanja jako podraži. Nezadovoljni bodo iz istega vzroka tudi vsi drugi seno potrebujoči, kakor: posestniki konj, gostilničarji itd. Vendar nas vsi ti uzlio drugostranski veliki koristi društva nikakor od gorke želje njegovega ustanovljenja in vsestransko povodnega prospevanja odvračati ne smejo, kajti vedno je bilo in bode, da večjim podvzetjem, ednako interesne manjšino v žrtev pripadejo, to pa vedno v občno korist in ne škodo občinstvu. Da, iz trgovinskega stališča opazovano, dozdeva sc nam novo v osnovi zapopadeno »okrajno kmetijsko pivško društvo« tako eminentne važnosti, bodi si glede aprovizlje Trsta, ali pa njegovo splošne trgovine; da bi si upali trditi, da je baš naloga igrala na cesti in skoro čez nju pal, misleč: ubožica, saj me nista videla. Stisnol je Še bolj staro gnezdo pod plajščem in zavil naravnost v krčmo. Ko je prišel do krčme, komandira! je FlajŠman: »pozor!« vsak se mora navadno vesti in Rog obvaruj, nasmijati se ali celo v Kepnika gledati. Vrata se odpro in pogumno stopi v gostilno neumni Repnik, prva pot je bila k mizi, kder so Flajšman, Stupica in drugi lumpaci sedeli. Ozre se okrog sobe, nihče se zanj ne meni, postoji malo, pa zopet ukrene proti mizi, poleg katere so civilisti sedeli; tudi ti se niso menili zanj, ampak imeli so svoje pogovore in šale mej saboj. Vse je napeto Čakalo, kaj se zgodi, pogledovali ga skrivaj, on pa staro gnezdo stiskal, da je kar šumelo pod plajščem. Zdaj je stopil k FlajŠmanovej mizi in vzame čašo vina Stupici ter inu ga izpije, na kar Stupica nekako namuzano reče: Ti trobenta, zmotil si se, izpil si moje vino; FlajŠman se je tako krepko pridušil, daje še Repnik široke usta odprl in kazal velike umazane zobe skoro konjskim podobne, od samega čika. Potem izpile vino Flajšmanu, ta se ozre in zareži na Stupico: Permejdunaj! ako mi še enkrat vino izpiješ, tako ti pritisnem, da boš mislil, da je strop nate pal. Stupica se izgovarja in priduša, da je Flajšman obe časi izpil, pa da se opravičiti hoče, skoro sta se na videz zgrabila. Repnik je svoja usta še širji odprl, rekli so njegovim ustam navadno »krušna skrinja,« ker je strašansko ko- in dolžnost naše trgovi nske kamere, na!e mestu srenje sploh, /a to skrbeti, da se društvo res ustanovi, in kr. pko napreduje. In za to bodem o o svojem času še govorili, kajti kakor smo si oni strani, — prežalostne ra/inere pivških kmetovalcev prcdol.ro poznavši, — popolnoma zavestni, da bode osnova društva, pov/dijja žl-vinoreje dosli efektivnega dana na stala; lako smo si ludi na drugi liani zavHeni velikega pomena kmelijško jako produktivnega hrbtišča takega trgovskega mesta, kakor )•■ prav Trsi, In kmetiško jako produktivno hrbtišče zadohl Trst pa prav po osnovi, in zaželjciiem pro.pe-vanji omenjenega društva. Za danes toliko o tej zadevi, kakor reč,no z trdno obljubo, dane izpustimo predmeta izpred oči, marveč da ga bo limo vedno z največjo zanimivostjo spremljali, in v naeijouabio ekonomičnim smislu gorko podpirali. Dopisi. 1' Trftlll, dne 31. maja. Mnogo je v Trstu dobrodelnih društev, mej katerimi je najmlajše in največo pozornost nase obrača: »Delavsko podporno društvo,« katero pri vseh zaprekah od strani nekih čudnih patronov dobro napreduje in zmagava. To društvo ima v Trstu največjo prihodnost in tudi je mej slo. venskim življem najvažneje. Nekaterim kukavicam, ki so bile dojene z slovenskim mlekoin, pa to društvo ni po volji, intrigiraju na skrivnem, ko krti lijejo, da bi spodrili in prcglodall kore-nike, iz. katerih raste zdravi sad, toda povsod si krhajo zobe in rivce, tavajo za voglom hiš, lovč društvene ude ter jih nagovarjajo, naj vstopijo v neko drugo društvo, katero baje snujejo. Pri vsem podjetji pa imajo to vrste ljudje smolo, napihujejo se kakor žaba v basni, pa vse brez vspeha, žaba ostane le Žaba. Kako pošteni so ti ljudje, priča tudi to, da so mej delalce v fa-brikah raznesli laž, da jo dunajska vlada prepovedala delalskemu društvu blagoslovenje društveno zastave na binkoštno nedeljo, ker se jo lo blagoslovenje odložilo iz posebno važnega uzroka, katerega danes iz višjega obzira ne moremo še objaviti. Kakšni ljudje so pri tej priviliglranej gardi, vidi se uže iz tega, da vsi hočejo biti »presidenti«, kakor pri zidanji neke hiše Furlani, ki so vsi mojstri hoteli biti in ni nobeden hotel nameta nosili. Zineš raznih značajev je tu vkup pisano pomešana, eden je učenjak, zna skoraj toliko jezikov, da bi se mu lahko Mezofanti reklo, ako bi lo malo večji bil, drugi je zopet okajen z juristično ajdovico, v vsakem lasu ima kak g. zavit, predrzen kakor kavka, žlobodrav kakor papiga. Tudi visokih inžinirjev ne manjka, kajti prah, katerega pometa tak inžener v risalnici, gotovo je cvet in kedor se ga nasrka uže je inženir; ako se Še kdo pridruži, ki vedno predlaga in sicer tako, da na dan 1000 predlogov stavi, potem se ve da mora človeška modrost spat iti. Še drugi v skrivno stvar posvečeni so vmes, ki zrak čislijo, da bedarija ne more epidemična postati. Nečem danes slikati takih, ker nemam tako umazanih barv. Vse dobromisleče slovenske delalce v Trstu in okolici pa moram svariti, naj se nikar one vrste ljudem ne dajo na limanlce loviti, ker je naravno, da društvo, katero je v Trstu proti našemu narodnemu društvu obrneno, da bi mu škodovalo, ne more obstati, zato ne, ker se Lahi misa zmlel, in usta skoro nikdar niso pranovala. Zdaj gre k mizi, pri katerej so sedeli domačini, in tam enake skušnje dela, vso se mu dobro sponese, Če prav skoraj nobeden ni mogel smeha vzdrževati. Repnik stopi k Stupici in ga za lase cukne; ta se obrne k Flajšmanu rekoč: Ri se rad zopet tepel? Flajšman ga zagotavlja, da se moti in šaljivo pristavi, da ga je mogla plemonteška velikanska uš vgrlznotl, pa misli, da ga on za lase čuka. Take stvari so se ponavljale dolgo časa, kar Flajšman vstane, užge lulo in mogočno sem ter tja po sobi hodi, pa vselej Repniku, ko ga sreča, v obraz plune. Stupica vstane od mize in se pridruži Flajšmanu, dela se kakor hi imel poper v grlu In obdeluje Še hujše Rep-nika, občinstvo se je za nosove držalo, nekateri so so pod mizo skrili in — dokipela je stvar do vrha. — Repnik seže pod plašč po ruto, zdaj pa mu gnezdo na tla pade. — Repnik hoče hitro gnezdo prijeti, a Flajšman stopil nanje, Stupica ga hitro pobere in Repnik steče k vratom, p.i jih v naglici ni mogel odpreti, kape, čake, klobuki vse je vanj letelo, Flajšman ga je hudo ošteval, da mu je gnezdo z vrbe vzel. Ko jo Repnik skoz vrata smuknol i šel spat ter se polegel homeričen smeh, prinesel je krčmar vina našim glumačem, civilni gospodje so plačali, kolikor so mogli piti vojaki. Gnezdo jo krčmar za spomin na primerno mesto obesil, daje včasih razlagal šalo o njem. ene vpisujejo v slovensko društvo, toliko rene-gatov in i/dajic pa mej nami ni, da bi mogli vspeSno naskočiti na naš narod. Tudi pred i let / sc j>- snovalo slovensko društvo na takej pod. logi, da bi bilo slovenski okoliški živel v lahonske ruke spravilo, pa naše občinstvo, katero pozna svoje vodje, ni poslušalo sladkih besed rene-gatov in društvo se še ustanoviti ni moglo-Slov.uski delalci v Trstu, oklenite se tedaj *I)e-talskega podpornega drultca,« ker le ono z vami dobro misli, kar vam uže lo razodeva, da ga prvi ua'-i rojaki podpirajo ter domaći časniki pohvalno o njem govore. Nebojecif. iz Keroškejrn ± junija. Srce mora boleti pravega sina majke Slave, ako se ogleda in prepriča o slabem stanji koroških Slovencev. Stopimo le prek Ljubega v Rožno ali Zijlsko dolino, in nagovorimo pravega koroškega Slovenca, to se ve da slovenski, kak bode odgovor? Vsaka druga beseda bode nemška, če ne — vse nemško, kajti Slovenci na Koroškem se uŽe večidel sramujejo svojega lastnega jezika. In k i kaj'/ Odgovor je kratek; germanizirant so, In jih še germanizujejo. Narodnega probujenja, zavesti in narodnih šol jim manjka. Pardoni »Saj ljudske šole imajo, in te morajo biti slovenske na spodnjem Koroškem, ker je tretjina ondotnih prebivalcev slovenskega rodu,« tako bi mi marsikdo odgovoril. Da, to je istina, ali žalibog, da so ljudske šole v rokah takih učiteljev, kateri delajo sami, kakor se jim ljubi. Tako sem se nekedaj sešel z nekim učiteljem to vrste; hotel sein pozvedeti od njega, kako Slovenci na Koroškem napredujejo, a zelo sem naletel, kajti ubogi človek je bil strašansk — nemški liberalec, kakor gad je po konci skočil, koje čul besedo »Slovenen in Karnten« od mene, ni hotel nič znati o njih, trde, da »windischer« ali »Slovene« je čisto kaj druzega, in nazaduje pristavil: »Und iibrigens germani/.ire ich die Windischen fest.« Tedaj si prisoja taka reva pravico ravnati, kakor se mu ljubi, ali morebiti ima gotove uzroke; Če bo dobro germanizlral, utegne avanziratl in še više vspeti, kajti pod-učitelj še nI veliko, pa ima vendar predrznost narodu materini jezik ruvati. Ali ni to v nebo vpijoč greh? Kde so pri teh razmerah tisti ši-rokonstni nemški kričači, ki upijejo, da se nemški jezik iz Avstrije izpodrlra? Naj le na Koroško gredo, pa bodo videli, kako se cepi hočeš ali nočeš v slovensko srce »velika nemška kultura;« zaradi tega je tudi Koroška, posebno spodnja, v zelo slabem stanji, ljudje ti ne gevore ni nemški ni slovenski, ampak takozvani »kauderwelsch «. Pa tudi ni čudo, da se tako godi, saj so koroški Slovenci prepuščeni sami svojej osodi; saj ne-majo nijednega narodnega poslanca v državnem zboru, In zakaj ne? Ker se je pri zadnjih volitvah silovito proti njim agitiralo, in ker se sami zelo malo ali celo nič ne brigajo za svojo narodnost. Ali bi se v tem oziru ne mogli drugI slovenski državni poslanci bolje poganjati za uboge nesrečne koroške Slovence? Podajmo jim roko drugi Slovenci, vzdramimo jih iz njihovega spanja, spodbujajmo jih k svetim narodnim stvarem! Cas je še, ne prepustimo jih malomarno pogubnej osodi, In vsakemu ubogemu liberalnemu uči-teljčku, da sme ravnati v šoli, kakor mu je volja. Ne čakajmo več, zdaj ali nlkdarl Zakaj bi se ne poprijel! skupnega slovenskega programa, in se ne dali v milom slovenskem jeziku izobra- Drugi dan sc Repnik nI upal na dan, ali moral je priti na luč, vse ga je gledalo, drug druzemu so ga kazali. Vso noč se je neki Repniku sanjalo, kako jo denarnice odpiral in cekine grabil, pa ko se je prebudil, ni bilo ni gnezda ni cekinov. Hud je bil na Flajšmana da mu je gnezdo odnesel, jezil so jesam na se da je šel v krčmo, saj jo uže pri častnikih in otrocih dovolj skusil moč korenine, ki je v gnezdu tičala. »Jaz bi bil lahko denarja imel, kolikor bi hotel,« tako je drugim govoril, »da nisem bil tako neumen, pa vsaj vem, da nisem za to,« vendar pa jo sklenol Izvedeti, kde je gnezdo, da ga Flajšmanu vzame. Ker pa je bataljon povelje dobil za othod, bil je Repnik ves vesel, da bode vsaj prosteje dihal, ker tam se mu je vsak otrok smijal, če ga je le ugledal. Na odhodu je zvedel tudi stotnik o tej Šali, pozval je Stupico in ga vprašal, kako se je stvar godila, kar mu je vso natanko povedal. Flajšman pristopi k stotniku ter mu reče, da ima Repnik v telečnjaku še eno gnezdo. Častniki so slutili, da na počitku zopet kaka komedija na vrsto pride in res je tako bilo. — Stupica je namreč Repniku pomagal telečnjak oprtati, pa mu je pri tej priliki zabasal staro vrabčevo gnezdo pod pokrov. Ko smo se za nekaj časa ustavili, vsak je iz telečnjaka vzel čedne cunje in si premenil obuvalo. Vse oči so bile na Repnika obrnene, kaj z gnezdom počne. Ko pokrov telečnjaku odpre, zagleda gnezdo in takoj ™ ■■ » ževati in napredovati? Torej le urno na delo in v to nam Rog pnanzil x. Kalug, 98. majnika 1881. Zalog z svojo lepo lego in prijaznimi ljudmi se je tako prikupil Ljubljančanom, da se jih sedaj večkrat posebno pa vsako nedeljo obilno shaja tam, kder se t ledenim, ječmenovim sokom dušo privežejo, prodno se odpravijo na bližnji lo poln ure oddaljeni »Stari grad«, ali kakor so ga popolnoma po krivem in brez, vsa cega pomena krslili nekatari, ki so nemško im« »Osterberg« slišali, za Ostri vrh. Tisti vrh kamor jo v sedanjih dneh tako prijetno korakati, še toliko t j i oster, kakor pri vas v Trstu vaš bošket, pač pak stoji tamkaj gori gozdarskega, Čuvaja poslopje, ki so opira na star zid bivšega gradu grofa Altomsovega, ki je bil menda v francoski vojski razsvut in ki je bil zidan čez celi sedanji grič, od kodar se ti razprostira neznano lepa posavska ravnina, ki ti kaže prav prav pred obrazom ustja kamniške Bistrice in pa Ljubljanice v krasno zeleno Savo. Zadej na severu pa mogočni še z belim snegom pokriti goli vrhovi kamniških planin, dalje proti sever-n9m zahodu kriška grajščina, posestvo barona Apfalterja, Mengiš, Domžale, kder se izdelujejo v tovarnah lični slamniki, na zahodu Ljubljana, ki tako rekoč kar pogrnena pred taboj leži, kamor na dober »rešpetlin« lahko na uro pogledaš k svetemu Petru. Tukaj sem na ta »Stari grad« te laj zahajajo radi naši Ljubljančani, in bogami, uže koj zjutraj ob četrt na šest se odpelješ mešancem do Zaloga za celih 13 krajcarjev in hajd na hrib. (Je pa zjutraj rad doma kavo piješ, pa še pokosi doma in te pa potem ob četrt na dve, nekaj minut popred pošta za 23 krajcerjev semkaj pripelje. Smeš se ves.'lili Zelenega gozda do poznega večera, kajti stoprv ob 9 uri na večer zapiska zopet mešanec proti Ljubljani. Tistim pa, ki bi hoteli vročo ljubezen le hladit venkaj hoditi, svetoval bi sekundarni vlak, ki se okoli tričetrti na šest popoludne iz Ljubljane odpelje, kajti tako dobro pivo se dobi tukaj, da mu v Ljubljani skorej ne najdeš enacega. Še tri četrti uro dalje od »Starega grada« odpre se ti oska dolina »Gostince«, kder ti stoji ob kraju žuborečega potoka klopotajoČ mlin, v kterem ti z dobrim rudečim dolenjcem pla-vooka in rudečelična Marjanica kaj ljubeznjivo postreže. Radoslav. IX Skednje, 27. maja. (Konec). Posestniki so prisiljeni po svojih županih postavljati si posebne poljske iutaje, to se ve da na svoje troške, kakor da no bi nobenih davkov plačevali tržaškemu mestu. Odkod pa se bode jemala plača? Velika je sitnost, ki jo Imajo župani z iztlrjatvo, ker čuvaji stanejo do IGO goldinarjev. Pa še bi se vso prebilo, ako bi so posestnikom dajala pravica. — Kako ravna slavna policija z onimi, ktero poljski Čuvaji pri tatvini zasačijo, naj kažejo ti lo izgledi. Pred dvema letoma sta ujela dva moža dva mesarska paglavca, ktera sta ukradla blizu 10 kilov grozdja; pripeljala sta ju k županu, in ta ju izroči javni straži, straža pa policijskomu komlsarljatu pri sv. Jakobu. Komisar ju je zaprl od dveh do šestih popoludne, potem ju jo izpustil ter bla-godušno jim a podaril polovico plena!! — Drug slučaj. Županstvo ima navado dajati po noči čuvajem pomoč, in glejte, nek večer pozno v zatisne pokrovač, oziraje se, ga li kedo vidi ali ne. Ker ga pa ni nobeden gledal, mislil si jo Flajšman se je skesal in mu gnezdo nazaj prinesel, ker v drugih rokah nema več moči. Namenil si je, da ga hoče pri prvej priliki skusiti, pa zlobni ljudje so mu vse upanje uničili, začeli so se po travniku cukati, tolečnjake drug v druzega za šalo lučati in tudi Repnikovemu telečjaku niso prizanesli. Nekdo ga visoko v zrak vrže, gnezdo pri tej priliki izpade, vse je kakor na komando vkup drlo gledat čudodelno gnezdo. Repnika so skoraj udušili, krohot in smeh se je valovito razlegal po vsem bataljonu. Štupica si je roke s črnilom namazal in mej šalo Repnika obimčkal ter ga tako očrnil, da je bil, kakor zamuroc. Nato so gnali Repnika k luži ter ga tam umivali, ali porodni Palčič je vrgel velik pločasti kamen v lužo in vse poškropil. Trobentar je zatrobil in korakali smo dalje, sprijaznili se in vse pozabili, ker je Palčić nekod »našel« dobrega »šnopsa« polno čutaro, celo stotnik je trdil, da to ni navadni »šnops,« ampak bolje vrste. Palčič pa je ostal pri svojej besedi i ponavljal, da je sicer navadni, utegne pa zato biti boljše, ker ga je kupil, ko ni bilo zraven krčmarja. (Dulje prihodnjič,) EDINOST noći pri maha drhal prav sumljivih ljudi po ce>ti, namenjena pognati se po njivah. Domača patrola jih hoče / h'po odvrnoti, a drzno se jej upro, in to z raznim pretenjom, En mož od patrole pa ni dal ustrašiti, nego s palico mahne po najhujšem mej nasprotniki. Ta g bi. in razen tega 8226 gld. za obleko, odejo iri orodje, i/ posebnih ustanov pa 17<>Ti gld. Juhe se je razdelilo 805.401» skledio, ali 225U na dan, za kar se je izdalo 10.851 gld. Konci leta 1880 je bilo v zalogi 501.356 gld. ftloven*kn Malica v Ljubljani je razpirala tajnikovo službo z letno plačo 000 gld. za tri leta. Prošnje se imajo vložili do konca tega meseca. *<»«lela ilcl Inn liinl <11 TrleMe pod tem naslovom prinašajo večkrat lokalni laški li li kake vrstice iz katerih se vidi, da hi dosedanji predsednik nek. M. Sabaz, še rad na predsedniškem stolu ostal. Ker nam je omenjenega Stb.-a »Citlalino« ko slovenskega agitatorja na vrat obešal, moramo povedati, da naš narod ne potrebuje agitorjev Sabcovo vrste, Cittadino naj ga le drugam speča, ml ga nočemo v našo sredo. Morskega volka so videli ribiči mej Milami in Llojdovo ladijedelnico; bil je jako velik, naj bode to v svarilo onim, ki se v odprtem morji kopljejo, da to opustć. Porodni soilnlja v Trstu je v soboto 4. t. m. obsodila K. Sari niča na smrt, ker je svojo lastno mater zaklal. Truplo iiirlvciru človeka so izvlekli minoli ponedelek blizu Skednje iz morja. Ril je nek 00 letni KraSovec. Opekel se Je 13 letni fant minoli četrtek pri »v. M. Majdalenl gorenji. Stal je pri Ognju, pa ga je vrglo in jo v žrjavieo pa opečen je tako, da utegne umreti. Vinogradi okrog Trsta in po Krasu kakor tudi v Istri letos veliko obečajo; Rog obvaruj nesreče, da so ubogim ljudem stanje nekoliko zlajŠa. IMusllove plsanke. risanke In računice v slovenskem jeziku nam so bile zadnje dni na ogled poslane. Pregledovali smo jih z veliko pozornostjo in reči moramo, da so povsem prav izvrstne. Tudi v št. 12(3 »Slov. Nar.» jih g. Ton6 Rrezovnik v dolgem dopisu jako hvali in uredništvo samo potrjuje, da je po njegovom mnenji g. dopisnikova pohvala popolnem zaslužena. Mi smo prepričani, da jim to hvale no olročo nikdo, kdor jih v roko dobi, zato pa jih g. g. g. učiteljem gorko priporočamo. Poslano. Velečestili gospod Gaipar Kastelic, nadŽupan in posestnik v Materiji. S tem preklicujem prostovoljno vse, kar sem pisal proti Vam v št. 289 tSlovenskega Naroda, od 1. 1880 In obžalujem zel6, da sem se dal k temu zapeljati po gosp. Romualdu Ziipančič-u iz Materije. Pri tej priliki javljam tudi, da sem Vas vselej čislal ko poštenega in značajnoga moža, kateri ne moro izvrševati takih dejanj, kakorš-njih sem Vas dolžil v »Slovenskem Narodu« Št. 282 od leta 1880. Štefan ŠiškovIC s. r. Dr. Biiiak s. r. Dr. Torrlbolo s. v. Poslano. Gospod Štefan Šiškovit, Materija. Ker sto vi preklicali tožbo proti meni zarad članka v .Edinosti, št. 2 t. I. preklicujem tudi jaz tožbo proti Vam zarad poslanega v •Slov. Narodu, dnć 9. decembra 1880 št. 289 in preklicujem tudi, kolikor to Vašo osobo zadeva, trditev da ste nevarni, ker som so iz Vaše izpovedi v Vašem preklicu prepričal, da Vaše Ime je bilo le zborabljeno. V Trstu, 31. maja 1881. G. Kastelic. Tržno poročilo. Kava — v dobrem obrajtu, cena jo trdna ni utegne še poskočili, ker je tudi v Ameriki poskočila. — Rio velja denes od gl. 51—7G, Cejlon plan t gl. 100—130, Santos gl. 09—80, Java gl. 79—80, Porloricco gl. 92—110. Olje — navadno jedilno brez spremembe, fino namizno jo postalo draže za 1% in so ceno jako trdne. Denes velja jedilno gl. 38—41, namizno gl. 52-62, bombažno gl. 32—37. Sadje — brez spremembe, ceno zadnje. Riž — mlahova kupčija, zarad česar so cene jako šibke, posebno pa indiškemu rižu. Donos velja ital. riž gl. 16—21.50, Rangoon gl. 13-13.75- Mast in špeh — brez spremembe, cene so zadnjič naznanjene, utegnejo pa sopet kaj poskočiti. Petrolje — poskočilo z.» 27, ker je vse blago v trdnih rokah, utegne pa sopet pasti, ker se pričakuje te dni ena ladija petrolija; denes j.- cena petrolija gl. I0.5O, za kesneje d.d»e gl. 10.75. DomaČi pridelki — Fižol kupi se lehko po vsaki ceni. — Maslo domaČe dobro gl. 9f»—100, slive gld. 15—16, koruza gl. (150—0.60, pšenica gld. 12—12.50, seno gl. 1.30—1.70. Dražbe. V (Jorit-i s«' prostovoljno na družbi prodajo posestva k. z-iidjUcn-Ka kredita, renjena '-JH.uiJOgld. M. junija, i :, julija, t >. avgusta '••< !>. do I». ure. V 1'cstH posestvo Josipu Milica i/ Prošeka, cenieiio :uo g|,l. |;j. junija, II.julija, ID. avgusta od 9. do 12. uro. V Pazinu posestvu Tomaža Ivlčlča iz Tinjana, cenjena 22:1» gld. 13. junija, l:i, julija i:i. avgusta, od ilo 1*2. ure, V Pazinu posestva Mihe Maz/.illi*, trgovca, ce-njava H07 gld. 17. junija 10. julija 17. avgusta od 9. do li. ure. V Pa/inu posestva Franje Ilrušiču cenjena 17.1 gld. I">. junija, l."> julija, 10. avguata od 9. do 13 ur*. Podjetja. Pri pomorski oblasti v Rovinju bo 4. julija javnu družba /a tlak. mej /ele/niško' postajo in morjem v Vllunovl; urorueun je gld, V plavnej eolniji v Trutu bode II. t. in. dopo-ludue l!.H) vreč eukva na javnej družbi prodanih. V malem Lo.4inu Im. 25. junija zidanje preluke na gori (larbe pri lumošncin pomorskem uradu oddano. Proračun lo:so gld. Pri pomurski vladi v Trstu se 12 julija po dražbi odda delo za popravljanja bregov v Skednji proračun Hi*J gld. Natečaj. Služba okrajnega e. k. zdravnika je za Primorsko razpisana. Prosil.;! morajo prošnje z spričevali o znanji jezikov do 20. juniju 1.1, pri trfalkvm nuniestništvu v ložiti. Listnica uredništva. Nekoliko dopisov smo morali za prihodnji lisi. odložiti. - Č. g, p. A. Š. Prav radi bi ustregli Vašej žulji, ali mislimo, da nagemu listu ne bi to ugajalo in skoraj gotovo bi zbudili hudo i nevspeSnn polemiko. Tu slvur bi s.* najlažje i gotovo tudi mjboljšo v ../vomi'. dognala. Zanimivo je v duiiuihijULr vilki «Kil .n priobčen hmerat: «GlUk«-Anzeigrf« od Samuela Ildkseher sen. v Huniburgi. Ta hiša jes s vojim natančnim izplačevanjem tukaj in v okolici pridobljenih zneskov na tako dobrem glasu, da opozorimo vsakega Že na tem inesLu na njeno današnjo naznanilo. _ Iftuiinjftkn liorasa dne 3f. maja. Enotni dri dolg v bankovcih 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 « JJ5 «' Zlata renta ; ......94 « 00« 1800 državni zajem . . . . « _ , Delnice narodne banke . . , &'J5 ■ _ « Kreditne delnice.....« ro « London 10 lir sterlin .... 116 «. ot> « Srebro.........—C_ , Napoleoni ...............9 . 291/, C. kr. cekini..............5 . 53 « 100 državnih mark.....50 « 95 « Kopališče v Trstu nadzorovano po Dr. P. Gorzalini, via Gelsi £t. 12. \Acquedotto). Kopel v kadeh; »tudenčnica, topla 111 mrzla. Mineralna voda (žveplo, železo, arsen i k itd. slap, parna kopel ilu. Cena in vse drugo se poizvć vsaki dan pri kopallščnem vratarju. (6—4) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo (KT eden goldinar, t^J dobi sc Originalni Singer-jev šivalni stroj, In to brez povišanja ceno. Poroštvo Me «laj<* za pol l«>i, poduk na domu brezplačno. G. NEIDLINGER, goneralni agont V Trstu, Corso, palača Modeilo. Sivaii/te za Singerjeve šivalne stroje komad Ji Itr. in tucat 30 kr. wm Auerovo ■ najboljše barvilo za lase za hleskuslo, rvjavo in črno edino najbolj&e na kontinentu, s porn&trotil, da se povrne zneark, barva v /.V minutah in stal/to, da se barva pri umiranju ne odmira. Patent za Avslro-rgersko. Cena zu karton tekočina za iirohelkasto i gld. — za črno ali rvjaru M gld. — z natančnim naznanilom, kako so Ima rabiti !i0 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppilzinovo« najbolj&e sredstvo :a ohranjenie hoie /.oper pridin, reh,ia-lizem, kiine spu66aje, stare 111 nore rane, otekline, kukor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 3(1 kr. v gotovini ali s povzetjem, r. ovitkom :i0 kr. več. Mnogo tnri&al ležt nu razgled pri M. Hrdlička, «\ k. priv. vlustnik na Dunajl, Wleden, Hauptstrasse It. 36, kamor naj sc pošiljajo rsa uuroiHla. (24—2) EDINOST. Ravnanje z vinom so djansko ući v noro izdani knjigi z recepti, ktera obsega,- navod k pozlihleiiju kislega, pustega natornega vina, napravljaiije vina brez grozdja; vina iz drožij (i: 100 /ilroc iOOO litem s pristavkom popolnoma zdravih trnovi za ceno domaČo pijačo, in fina \iria v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijači is sudu, vinskega očeta, ocetnre esence, fganja, ruma, likeru, sadnih izlečkov, drožij, dišat, zdravilnih spiri-t Dini h balzamov, tajila, in nad IOOO trgovinskih stvari, klere dajejo več ko I'«17» dobička, — • .'ena .1 gl. — Naručuje se z gotovini denarjem ali postnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, \Vien, \Vieden, Hauptstr. Nr. JIO, I. Stock 34. (24-Kt) Šoln za harmonike k samoučbi. Priljubljeno in za najboljše pri/nun« »šide« k samoučbi pri •» in :t vrstnih harmonikah, pa tudi pri hruinatlčnih trivrstnih — za .strokovnjak.! s poHijbnitn naStovilkanjein in z dodatkom najlepših in priljubnejiih »kladeb, ponujajo prijateljem tega godbonega orodja ne samo priliko, se igranja na harmoniki brez učitelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do najviše stopinje spolniti, — kar mnogo zelo pohvalnih spnierat potrdnje. — Cena'i vrstne šole s 25 skladbami I gld., vrstne s 40 skladbami 2 gld., vrstne hroinatične s 30 skladbami 3 gld. 1'oleg tega se dobiva mnogo najnovejših in lepših skladeb, kakor: marši, polhe, ralcerji, kidrii/e, Č trdni i itd , vs.ika posebej. Kdor kupi harmoniko z dvema vrstama za 10 gld., ali s tremi za 20 gld. ali više dobi »Šolo« v nagrado. Harmonike podpisanega so posebno trpežne in po novo zboljšanem načinu izdelane, tako da Ne vsaka skladba more pravilneje igrati Vse naroČite na »Šole« in na harmonike, pa tudi vsake baŽe popravke hitro oskrbuje in najcenejše računi Jan z Homole, izddelavui* harmonik in spisatelj najboljših »šol« za harmonike v satnoučbo. ('I—1) Wi«den, Hauptstraise Nr. 69. Wiei». Na slo (isoč ljudi ve hvalo za lepe, goste lase edino obstojeeej c, kili kr. ogersko Izključljlvo prlvillglranej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grlnte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej pristnej poinadi iz štajerskih planinskih zelišč, ali orehor iz. c. k. in kr. ogerski i/.ključljlvo privillgirane fabrike M. A. Herdlioka Na O u naj i. tVieden, Hauptstraise, S t, 36. To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno in bradno nisi, ki pri pra-viliiej rabi in s prideto /tornadu štajerskih ple ninskih zehia ali orehovim lzlečkom uŽe v kratkem času celo na najbulj golih krnjili naprari /jnste lase prejšnje barve! Mnogo mladih inoz ve hvalo za lepe W ve brade in oje j esenri ;a lasno in bradno rast, C'e lasje le Izpadejo, vpliva uŽe v osmih dneh, pri grintali užu po Irikruluej rali. Prar hiČ Škod- ^iSMRuN. fo w; sivim, celo /liro in najboljše snežnobellni la- barriln :a lase \ selil d nje popol- »Api/ipihinnU Jrjrafdi \ nonia črno svit* (brez primeša- flc® aL^! \ lobo. Pri ru.li-nega svinca) ki ^Kgi lasnih barvili barva v vseh fe&jjttr . .^^SN priporočam po-barrah rriin-ri'- W«uBjk sebnosvoj »Kop- jaro ali sritlo- pitzinal,« pri- rujaro r IIi mi- slno, dvojno HUtnh pod porošt- močno poinado i/, orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v pab'icah, kakor tudi najbolj moja olja iz oreiio-vega izlečka za barvanjem lasno rast. Moja cet. in kralj, ogertka izključljivo priv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh prinierljajlh bolne lasne korenike popolnoma in v najkrajšem času zagotarlja do naj-poznejše tlarosti zelo gosto lase, vpliva jiruv prijetno na Ijlnrnn knžo, brani od vsake giiitičue in revmatične glaro-boli In odpravlja vse kožne nesnage. Itesufcu je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma l>re: Imide ali plešaste, uže od enega do treh mesece r, v primeri tedaj v neverjetno kratkem e isn, le/io in gosto /mino brado, ali goste polne lase. Zadeni j tiče ninoge zahralnice so razshrljene. Naročila naj se pošiljkoglarnej zalogi in kr. ogerski Uklj. priv. esence za lasno hi bradno rast Marije Ane Herdlička c. k. in kr. ogersk. izklj. poscstnici privilegija Wieden, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik: 1 velika alabastrova steklenica dvojno močne esence /a lasno in bradno rast 3 gl. fil kr, 1 majhna..........2 » — « 1 alabastrova steklenica pristno nomade iz štajerskih planinskih zelišč 1 » ;M} m 1 alabastrova steklenica pristne po-maile orehovega izlečka za obnovljenje las.............2 » — » Pristno lasno barvilo »Koppltzlnal« za rodeče, črne, mjave, ali svitlorujave št. 1 (plavo) št. 3 (rumeno) obe steklenici s pladnjenia in krtačama velja 1 < - » 1 steklenica olja orehovega Izlečka za poiiovljeiije las........1 « — » Potmula orehovega izlečka kosmetik v palčicah..........—» 50 » NaroČila iz inozemstva ali domaČih dežel se proti poliljatvi ali po povzet ji ročno in, naglo vrle. Zavitek 30 kr. već. Latteria Nlilanese 11 Vin deli*Acrjneclotto 11 V otm itjt iii pr> 'Sinr se p.iš.ija y- .k dan iz Latteria Hilancse l\r lk. Bohrir»|jer, Milius ct Co. v Milanu sv. / i mleko, k >k >r tudi najfinejše milansko surovo maslo nuj boljš« vrste n i prodaj. I.lti r mleka velja Ki kr. Kozarec » .. 5 » Naročnikom s,' mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročila se za zdaj spr> j majo v prostoru (lil— 11 Vin deli*Accjiiodotto 11. Novo /.boljšimi francoski Tatnbourir- vezni stroj. (//KOr Bonnaz.) Plisse in Ounfrir- stroji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-štanju. Gust. Lintner, Wien Mariahilferstrasse 117. (10-2) S'ut Važno vsakemu! Ker je na kant prišla velika tovarna za britansko srebro, se Ih> zavolj velikih dolgov in splošnega iz-prazneuja pr.istorov vsa velikanska zaloga razprodala za 75 odstotkov pod cono tedaj skoraj zastonj. Cela inizna oprava iz britanskega srebra, kije prej slala 28 gl., dobi se zdaj za 8 gl. tur se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi: li miznih nož iz britanskega srebra z ostrino z jekla li vilic iz. britanskega srebra, težke in Une sorte, li težkih ŽUčlc iz britanskega srebra, li najllČnejili Žllčic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnlca iz britanskega srebra, fet-j »ttpl, zaslesenju potem pri bramorjih. blednici, pomanjkanju krvi in pri okrevanju po polufosforo-kislem npneno - železnem S J H U P U lekarniČarja dul. Herbabny na Dunaju. To zdravilo se razodeva s tetn, da bolniku začne jed dobro dišati i da se zadohi mirno spanje ter se okrepi vsled pomnožene krvi, trudnostin ponočno potenje pri-m-lia-vata, kakor tudi kašelj vsled manj gostega ih-za In celijo se s poapnenjem bolni pljučni deli. Mnogo Zdravniških spričal in zahvalnih pisem, kakor tudi natanjčen poduk se nahaja v knjižici dr. Sohweizerja, ki je priložena vsakej steklenici. Pohvalno pismo. Gospodu lekarnlčarju J. Herbabny na Dunaj«. Dolgo časa sem bila tako slaba, da sem večkrat omedlela. Poskusila sem Vaš polu fosfor kisli apneno-teletni sirup in prav kmalu ml'je :eh odleglo. Okrepela sem ter dobila veselje do jedi in k malu sem popolnoma ozdravela. Potem pa je zbolela moja 17letna hčerka hi no Izreku slavnih dunajskih zdravnikov je obolel levi del pljuč. K malu potem jo je napadla še huda pliučnlza, katero je, hvala Bogu, ugodno prebila, ali vse moči Živenja so pri mojej hčerki opešale in bilo se ie najhujšega bati. Ker jo mene V«S apneno-leliini tirvp o:drnril, zato sem ga tudi svojej hčeri dajala In lahko trdim t najboljšo restjn, dti je le on mojemu detetu Hrenje ohranil in oslabljeno MOfi heenja zomI utrdil. Ti vidni vspehi Vaše do-brodejne Iznašbe me nagibajo da Vam visoko spoštovani gospod, izrekam živo zahvalo v svojem in v imenu moje hčerke. Nama j* dal Vaš apntno-leleini sirup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi vsem tistim, ki imajo enake bolezni. Hitzlng, pri Dunaju. FinI Rainer, okrajnega komisarja vdova, Cena 1 steklenlza 1 gld. 25 kr, po pošti 20 k r. več za zavoj H Prosimo, naj se izrečno zahteva anneuo-tekzni sirup od Julija Herbabng in naj se gleda na zgoraj natisneno, od gosposke rpitano rarstceno marko, mora biti na rsnkej steklenici. Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica »zur Barmherzigkeit« J. Herbabny, Neubau Kaiserstrasse, 90. Zaloge; Carlo Zanetti, lekarnica via nuova27; Na Reki: M. Scarpa lekernlcar ; v Gorici: G. Cri-stofoletti lekarničar; v Ljubljani: J. Swoboda, Jul. Trnkotzev lekarničar; v Pulji: A. \VaBserinann lekarničar. (12-10) Pain-Expell©r se sidrom ^ je izvrstno donače zdravilo. Kdor je ta koristen pomoček, n. pr. zoper [•rutin, revinatizein trganje po udih, revm. zoUi-IhjI itd. le samo enkrat rabil, radovoljno ga dulje priporoča. To je pomenljivo za vrednost • Paln-Expeller»-ja, in le tej okoljšini je prijii-sovatl, da se je brez vsega hvalisanja po vsej Avstriji velikansko razširil. Dobiva se v steklenicah po lo in 70 kr. v lekarni G. B. Foraboschi v Trstu, in v vseh znamenitih lekarnah cesarstva. U-l) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesnlke vse H vrst, IMinovi motori OTTOVI, popolnejša in boi] ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni stroji. SCHHABL & C. V Trstu via Carititia IT. (12-8) ca aJ "c5 s ME n '-S « •H TZ £ U 5 - CJ c i % ca o a> c c cl .S < .i a N »O r—t t! £ Oi U! S) «3 O) s S3* a 5 2 § ~ v o -iS -s •2.1 Ć5" s | Q a K Posestnikom opekarnic. f Priporočam svoje stroje, parne ročne ali s konji gonili, k najeenejSeinu izdelovanju vsakovrstniii opek za zid in streho cevi itd. v/lasti svoje I Nepretrgoma delajoče ročne tlačilnice za opeko, ktere nasproti drugim načinom izdelovanja dajejo veliki prid in znamenito pribrainbo. Potrebujejo v postrežbo dveh ljudi k dovršenju 4000 ličnih opek, in so posebno primerne k napravi hodnega tlaka na ulicah in v vezali, nezgorljhih, apnenih in cemento-peUenih pMč, opek is žlindre itd., kakor tudi k tlačenju na pol suhih prej upodobljenih plošč. —Načrti brezplačno. (3-1) -1 • V. . ^ i.*—"" Louis Jager, fabrikant strojev Eljrenfeld-Koln a, Rh. Ed. Musil-ove pisanke in risanke [ Dunaj, Tuchlauben 6. I. Ravuokar je izšla nova izdaja Musilovih pisank in risank s podobami V slovenskem jeziku, in bile so z visokim c. kr. ministerskim odlokom od 1 9. februarja 1881 Št. 1393 za ljudske in meščanske Sole dovoljeno in pri- f poročene. Musilove pisanke se dobivajo načrtane na 30 načinov. 1' )lu*llovt* nov« rKanlio % priloženimi nalogami za risanje J obsegajo Klcdeče Sle v. t na risanki Št. 1 razgledni poduk, • ' « 2 podobe obrtniškega orodja, načrte grbov, itd. \ . « 3 in 4 izglede vsake baže, kinč. « 0 Nalogo za risanje s prosto roko. Cena Musilovih pisank in risank: lisanka v navadni velikosti, po 8 listov: 2 kr.; 100 pisank 1 gld. j 50 kr*, ena risanka, po 8 listov: 3 kr.; 100 risank 2 gld. ) C^* Izgledi zastonj in s prosto pošto. "C® <2-1) i "l , 0 I I '1 « « « « « « ena pi Lastnik društvo »EDINOST.« — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC. Tisk. F. Huala v Trstu.