Kaj vse ljudje jedo   s.k
PIPP^Jf v lanskem letniku Zvončka (štev. 4) smo priobčili kratck scstavek j^^^^^l o najrazličnejših čudnih jedilih, ki jih uživajo ljudje. V nasled-||«pBgiga|| ujem pa hočemo našteti našim čitateljem še marsikatere druge stvari, s katerimi so si Ijudje polnili svoje želodce, in pogledati malu, kaj  vse tudi šc dandanes jedo.
Človek si za hrano poišče na zemlji to, kar mu zemlja nudi na polju, na travniku ali v gozdu, pa najsibodo to rastline ali pa živaii. Razne deželc pa imajo različno rodovitnost in različno podnebje in zato rodi zemlja teh krajev čisto dragaČne poljske rastline in živali. Znano pa je, da uživa. človek najrajši to, na kar se je bil navadil, dočim sc mu jedila, ki jih ni vajen, kaj rada zagnusijo.
Spomnimo se na ogromne množine ptičev, posebno kosov, slavčkov in vrabccv, ki so jih stari Rimljani tako visoko Čislali pri svojih pojedinah. In zakaj tudi njihovo meso ne bi bilo užitno? Saj imajo ptice. ki se hranijo od poljskih in vrtnih pridelkov, vse lepo belo in mchko meso. Seveda, čc bi jih uživali Ijudje po vsej naši zemlji, potem bi danes ne pel noben slavček več v naših grmovjih. Rimljani so pa tudi zelo visoko cenili jezike papig, ki so jih silno dra^o plačevali. Papigja juha pa slovi šc dandanes kot prvo-vrstna predjed.
Domauini v vročih krajih jedo meso slonov, levov, tigrov in drugih živali z isto slastjo kakor jemo mi govedino, teletino ali svinjino. Ponekod na Kitajskem  uživajo cclo podgane  in  miši.
Omenili smo pravkar, da so Rimljani silno drago placevali jezike papig. Keki zapravljivi rimski meščan z imenom Apicij je napisal prvo kuharsko knjigo in v njcj najdemo kot najslastnejšo posebnost omenjene jezike ptice »flamingo«. Jezikc teh rožnatih ptic z dolgimi nogami so čislali imenitniki Šc do 18. stoletja, to pa zaradi nekega mastnega dcla jezika ob jezičjem korenu. Starorimski cesar Heliogobal je posebno rad jedel možgane ptiča no.ja. Znano je iz zgodovine. da so za neko tako pojedino zaradi možgan pobili nad 600 nojev! Nojevega mcsa stari Rimljani niso marali, jedo ga pa zelo vetiko dandaties v Perziji. Jako dobro pa so plaČevali Rimljani nojeva in pavova jajca; saj tudi zaleže eno nojevo za deset do pctnajst kokošjih jajc.
20
Pavovega mcsa niso nikjer ccnili, čeprav so ga nekateri Ijudje še rajši uživali kakor fazane. Mlade pavc so jako radi jedli na Angleškem. Sploh jedo v tej dežcli jcdila, ki bi našim želodcem prav nič ne prijala.
2erjavovcga mesa n. pr. Nemci ne bi mogli za nobeno ceno uživati, na Angleškem so pa imeli nekdaj to meso često cclo na kraljevski mizi.
Labodje meso so Rimljani radi uživali, skoraj tako kakor mi gosi, ki pa zopet njim niso bile po volji. Na Angltrškem veasih ni bilo iracnitne p<>-jcdine brez lahodje pečcnkc; tutti na Danskcm, Svedskem in Norveškem so cenili njih meso, zlasti mlada labodja prsa. Zgodovinar grof Herberstein, ki je 1. 1515. napisal znamcnito knjigo o tedanji Rusiji, pripovedujc, da so prinesli  pri neki  slovesni  priliki  na  carjevo  mizo  tudi  tri  pečene  labodc.
V  vsaki dežcli pa jedo najrajši to, kar imajo doma. V sevemih deželah uživajo   meso  oslov,  v   Kanadi  jedo  sove,   Italijani   imajo   radi   srake,   na Francoskem pa tudi krokarjev in vran ne zaničujejo in jih imajo še rajsi kakor  golobe.  V  nekaterih   krajih  vzhodne   Evrope  se   tudi  netopirjev  ne branijo, ki imajo baje kurjemu mesu podobno belo meso. V vročih deželah uživajo opičje meso, ki ima. kakor zatrjujejo tisti, ki so ga poskusili, baje tak okus kakor naš kozličck; drugjc pa smatrajo zopet martinČke za naj-veejo sladčico. Tudi krokodil ima prav užitno mcso.
Domači zajci ali kunci pri nas niso posebno priljubljena jed. So pa kraji, kjcr jih jedo prav radi, posebno na Angleskem in Francoskem jih znajo pripraviti na najrazličnejše okusnc načine. Oslovsko meso so v sta-rih časih cclo zdravniki  priporočali  kot zelo zdravilno.
Pasje in mačje meso mi preziramo; vedno pa ni bilo tako. Pri starih. Grkih so uživali pasje meso tudi na najbolj imenitnili pojcdinah, mačje nicso pa uživajo še ttancs skoro po vseh južnih deželah.
Neki angkški raziskovalcc se je lotil prouČevanja živalskega sveta s posebnim ozirom na užitnost njegovega mesa in je dognal tole:
Meso mladih antilop smatra za najbolj nežno in okusno, kar ga je kdaj jedel: Bizonova teletina je mnogo boljša nego naša, zebrovo meso jc slastnejše od konjskej»a; bobrovina ima pa podobcn okus kakor mcso do-mačih zajcev. meso medvedov in jazbecev je pa tudi zelo slastno.
Orjaške želve so bile nckoč zclo priljubljcna jed in z njimi so si nekoc ladje ob GalapaŠkih otokih in ob otoku Mavriciju na daljnih oceanskih potovanjjh obnavljalc svoje zaloge živil. Danes teh želv že skoraj ni vcč. Kačje meso se nam zdi nekaj ncmogočega v naŠih kuhinjah, toda naj-demo ga ne sarao v cksotičnih dcželahy temveč tudi v civiliziranih pokra-jinah, na Burgundskem in v dolini Rodana. V Nc\v Yorku pa ni meso velikih kušcarjev nič nenavadnega. Polži in žabe, vsaj žabji kraki, pa spa-dajo marsikje (tudi pri nas) med običajna živila. Meso plazilcev in dvoŽivk (kač, kuščarjcv, želv in žab) ima po izjavi tega raziskovalca enak okus kakor mlada piščeta in diši kakor sveže meso.
Med ptiči veljajo jastrcbi in orli za ncužitne kakor stari levi in tigri; kakaduji pa so po okusu zelo podobni fazarmm. Meso ptic, ki se hranijo z ribami, ima ncprijeten duh po ribjem olju; toda tu duh sl* da odpraviti. čc zakopljemo ptico za 24 ur v zemljo.
Sicer je pa okus nckaj čisto svojega. Tako trdi ravnatelj nekega žtval-skcga vrta, da so vse živali užitne, kar jc dognal na ta nacin, cla je poskusil meso vsuh živali.
V  splošnem bi morda res mogli trditi, da je meso vsch  živali užitno, seveda čc je primerno pripravljeno.   Užitne so celo žuželke, saj  so posu-šene in zmlete kobilice ponekod prav običajna jed.