Dopisi. Od Save. (Srenjske reči.) Bil je pred leti, in je še zdaj živahen prepir o tem, ali so za občane velike občine boljše, alj manjše. Ti, ki velike občine zagovarjajo, trdijo, da take velike skupine ležje in bolj ceno svoja mnoga obeinska opravila opravljajo, kakor pa male. To se deloma res ne da tajiti. Ti pa, ki so za majhne obeine, (med njimi gre posebno M. Hertnana omenjati,) pravijo, na.j se ,,izročeni delokrog" občinam spet odvzame in gosposkam nazaj da, ostala ob6. opravila pa bodo prebivalci roalib obfjn veliko bolj zvesto, pravično in ce- nejše opravljali, kakor dosedaj. Mislim. da mora M Hermanu vsak pameten človek pritrditi. To skušamo mi kaj živo v naši veliki Loški občini, ki spada med največje na Štajarskem; kajti šteje blizo 3.200 duš, se razširja čez tri fare: Sirsko, Loško in Razborško in ima na južni meji, ob Savi, okoli 4'/2 ure dolgosti. In tu se prikaže prva neprilika velikih občin. Županski sedež je zdaj v Loki, kjer je tudi najbolj primeren, ali mnogi občani imajo do tje do poltretje ure daleč, in to je za kmeta, ki ima pri županstvu več opravil, velika zamuda. No to bi še ne djalo toliko, ali nabaja se pri nas, kakor skoraj povsod pri velikih občinah, več strankarskih krivic, ki so v malib občinah nemogoče. Na primer: odborniki so vzeti večjidel iz sredine, namreč iz Loške fare, na meje občine se pa ubogo malo ozirajo, tako da je na pr. Razborška fara, ki ima v Loški občini vendar-le okoli 450 duš — toraj že za majh.no občino — zastopana po enem samem odborniku. Ravno tako je pri šolab in pri obč. cestab. Za Loško, posebno pa še za Zidanmostno šolo se hvalevredDO skrbi, in se posebno pri zadnji nobeden gold. ne štedi, da je šola z učili dobro preskrbljena; dočim se jim pri drugib treb šolah, Širski, Razborški in Lokavški že vsak krajcar smili, in nimajo nič srca zanje. Občinske ceste in mostove po Sirji, Razborji in Lokavcu popravlja, kdor jib ravno potrebuje, za cestarja pa je solnce na nebu, ka,teremu ni treba nič platiti. In kakor da bi še vsega tega dosti ne bilo, boče zdaj Zidanmost še županski sedež na-se potegniti, kakor je že tudi popotno vsprejetišfie Locanom prevzel. Tje pa imajo vshodni mejaši skoraj 3 ure daleč. Tega bi nam še manjkalo, da bi Zidanmostni — veri in Slovencem enako sovražni — liberalci z dosedaj verno in. pošteno slovensko občino komandirali! Ker v tem slučaju Ločanom samim voda v grlo teče, zato bodo pač morali, iri sicer že nekaj časa pred obc. volitvo. ki bode bojda že nabelo soboto, se z Lokavčani in Razborjani lepo sporazumeti, da pridejo v prav obilnem številu k volitvi in volijo samo take odbornike, ki so dobri kristjani in Slovenci, vsem občanom, pa tudi toliko prebrisani in možati, da se od šest v prvem razredu voljenib liberalcev (katerih volitev konservativci zabraniti ne morejo) ne bodo dali strahovati, in pa da nikdar iz Zidanegamosta, župana ne volijo. Iz Šmartna y Rožni dolini. (Razne novice.) Smrdljivih. osepnic ali koz smo se, bvala Bogu, za zdaj srečno otresli. Mnogo strabii napravil nam je pa stekel pes, ki je 14 dni po novem letu par šolarjev ogrizel. Dne 15. marcija umrl je eden teh omilovanja vrednih otrok za neko budo davico in za neznanimi krči, ki so ga blizo 30 ur lomili. Raztelesenje mrliča je pokazalo, da fant ni imel davice ali angine, ampak da je za pesjo steklino moral končati svoje 131etno življenje. Ker učenjaki trdijo, da izmed 20 od steklih psov vgriznjenih ljudi komaj eden steče, smemo upati, da drugim enako vgriznjenim otrokom ne bo to nič škodilo. Vsekako pa je treba še bolj strogo preganjati stekle psove. —¦ Naš novi župan Brežnik začel je, kakor smo pričakovali. občinsko cesto črez Langer popravljati. Le škoda. da doslej ni našel vsestranske podpore. Z združenimi močmi dalo se bo veliko, če ne vse storiti. Toraj le ne pešati! — Pred I71eti zgubila je neka tukajšnja posestnica gredoč na sejem 75 gold. Dala je svojo zgubo preklicevati pri raznih cerkvah, a vse zastonj. Letos dobila je pa ne le svoj denar, ampak še 50 gld. (4°/n) obresti od te glavnice, ker tisti, ki je bil denar našel, pa zatajil, naročil je bil baje svojim dedičem na smrtni postelji, da morajo lastnici povrniti denar. Ker tega niso storili takoj, povrnili so njej sedaj tudi obresti, kakor so se med seboj pogodili. Naj bi si vendar 1 judje dali dopovedati, da je vsekako ložje, bližajega varovati škode, kakor je storjeno poravnati. Vsem bralcem želimo veselo alelujo! Iz Bučkovec pri Malinedelji. Ker me g. ,,brambovec," ki se je postavil mojim be sedam, oziroma dopisu, od dae 20. febr. t. 1. v 11. št. ,,Slov. Gospod." kakor jež lisici v bran, poziva na objavo dobrot, ki jih je dosedanji naš župan g. Kocpfek po naši obeini razlival, moram mu povedati le ob kratkem to-le. Ker oa sploh dobrega, da bi mogli biti ponosni na lepi naš kraj, ne zna ali noče pisati, opustil bi tudi lahko reči, katere nikakor ne delajo ne županu, ne obeinam časti. Nelepo je pa itak po nmenji g. ,,brambovca" za celo našo občino, ako je res uaš župan tak, kakor ga slika, ker ,je bil trikrat zapored voljen za župana. Ako ni nikomur ugajal, čemu ga pa potem volimo, in to še trikrat? Ne mara zato. da ima g. ,,brambovec" priložuost kak članek napisati?Da je volitva ovržena, to rad potrjujem g. ,,brambovcu", in je to sitnobo naredil volilcem, ki so neoesa vžetežko i-akali, g. župan, ker se je nepostavni voiitvi postavil v bran! Moram pa še danes pr.znati, da se je dopisavcu pod neko drugo ,,krono" godila britka krivica, ki še mu sedaj kosti otrese, ako pomisli na preteklost. Hvaležen pa bodem g. ,,brambovcu"in vsem sovolilcem, ako bodo dobro premislili, koga volijo, da ne bodemo iineli pozneje ,,intrig,-* ter z veseljem pozdravil novoga župana, ako bode ne samo v besedi, ampak tudi v djanji ,,mož pravice" ter nepr^stranski sodnik! Konečno naj oraenim še, da se g. dopisnik ,,brambovec" v osobi dojiisovalca vara, ali pa natolcuje, ker ,,Slovenus-u" ni nobena reč iz Kuršinec, kakor tudi nobena druga glede gg. duhovnikov znaua, tudi je irael in ima malo časa ia priložiiosti z gg. duhovniki občevati. Radi pičlega časa vsaj toliko kot v pojasnilo danes zadostuje ! Slovenus. Iz Slatine. (Šulvereinska šola.) Slatinski nemaniči beračijo med ljudstvom podpise za šolo nemškega protiverskega šulvereina. Da kak podpis vlovijo, pravijo: Le podpiši le, saj ne bo treba nič plačati za šolo. To je pa debela laž. Četirje učitelji, drva, popravila in drugi letni stroški tudi pri tisti šoli ne bodo zastonj. Plačal pa jih drugi nihče ne bo, kakor davkoplačilec iz svojega žepa Kje je nadalje zagotovljeno, da bo šulverein dal zastonj šolo v porabo? Iz Rogatca slišimo, da mu morajo poleg letnih stroškov še lepo najemščino za šolo plaievati. Zatoraj kmetje, kateri mislite, da imate že dosti plaoil, pokažite vsakemu, ki berači podpise za šulvereinsko šolo, pot, od koder je prišel; kateri ste pa nevede podpisali, zberite se in prekličite svoje podpise. Naj imajo Slatinčani iii njihovi lizuni tisto šolo ia naj jo plačujejo sami, če imajo s čem. Da ni zaupati Slatničanom, lahko se ravno zopet prepričate. Poglejte mimogrede nad prodajalnico znanega kričača. Tam od nekaj dui ne berete več: Matthaus LiJschnigg, ampak Johann Loschnigg. Zakaj se je Matevž v Janeza spremenil? Zato, ker Matevž na svoje ime ne dobi niti šivanke več na zaupanje ter more le na Janezovo še dalje kupčevati. Tujci toraj slatinskim šulvereinerjem niti za počen groš blaga ne zaupajo več, vi domačini pa jim zaupajte svoje otroke. Iz Slatine. (Dve nesreči.) Na pustno noč je zgorela v Temniku nad Slatino prej Martinčeva, zdaj Perkovičeva hiša. Nekdo je podžgal. K sreči je bil gospodar zavarovan, pa ofar, Gaberaekov Tonč, ni bil in ta je zgubil vse, kar je imel, do zadnje trohe. Zbudila sta se mož in žena še le, ko je od severne strani že skoro do postelje prigorelo. On je še letel na dilje po slanino, pa ravno, ko stopi po lestvi gori, vsiplje se streha na-nj iu je zdaj bojda ves opečen. Siromak je vredea vsega usmiljenja. Druga nesreča: v Cerovci je nanagloina umrla Ana Ogrizek, po domače Krešžlja, vdova. Zvečer je šla zdrava spat in na Matijevo so jo našli ob petih v jutro mrtvo v postelji. Bog ji bodi milostljiv!