PoW«lt««i plačana v eotortnl URADNI VE OKRAJA NOVO Mb^.^ :indi m '~r - USjfe: Ji ■Lij -l C J1^iQa Leto III. V Novem mestu, dne 25. novembra 1958 VSEBINA: OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 284. Odredba o določitvi stroškov maloprodaje mlev-skih izdelkov ter peke in prodaje kruha 285. Odlok ObLO Črnomelj o družbenem planu za leto 1958 286. Odlok ObLO Žužemberk o družbenem planu za leto 1958 287. Odlok ObLO Semič o določitvi položajnih plač uslužbencem upravnih oirganov in zavodov občine Semič 288. Odlok ObLO Žužemberk o določitvi položajnih plač uslužbencem upravnih organov in zavodov občine Žužemberk 289. Odlok ObLO Metlika o ustanovitvi sklada za štipendije občine Metlika 290. Odredba ObLO Novo mesto o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 291. Odredba ObLO Žužemberk o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 292. Odredba sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Novo mesto o plačevanju pavšalne skočnim in stroškov osemenjevanja 293. Sklep ObLO Videm-Krško o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in komisij za delo v ljudskem odboru GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 294. Odlok skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu o povračilu stroškov članom skupščine, odborov in komisij okrajnega zavoda za socialno zavarovanje 295. Odlok Skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto o povračilu potnih stroškov zavarovancem in družinskim članom, ki odhajajo iz kraja zaposlitve k zdravniku 296. Odlok skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto o določitvi pavšalnih zneskov pogrebnin 297. Odlok skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje o določitvi višine povračila za stroške oskrbe in nastanitve med bivanjem v drugem kraju 298. Odtok skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto o tablici posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje 299. Bilanca podjetja »Zora« Črnomelj za leto 1957 300. Bilanca podjetja »Toplice« Dolenjske toplice za leto 1957 301. Odločba ObLO Sevnica o vpisu v register finančno samostojnih zavodov 284. Na podlagi 6. točke Odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Ur. 1. FLRJ, št. 39-684/58) je Svet za trgovino pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto na svoji seji dne 16. X. 1958 izdal naslednjo ODREDBO o določitvi stroškov maloprodaje mlevskih izdelkov ter peke in prodaje kruha: I. Določijo se naslednji stroški maloprodaje mlevskih izdelkov ter stroški peke in prodaje kruha: 1. za moko tipa 1100 in druge krušne moke do 4 din pri kg, 2. za moko tipa 400 in druge bele moke do 6 din pri kg, 3. za kruh iz moke tipa 1100 in ostalih krušnih mok: a) v parnih pečeh do 14 din na kg moke; b) v navadnih krušnih pečeh do 16 din na kg moke. 4. Za kruh iz moke tipa 400 in ostalih belih mok: a) v parnih pečeh do 15 din na kg moke, b) v navadnih krušnih pečeh do 17 din na kg moke. 5. Za žemlje in slično pecivo: a) v parnih pečeh do 1,60 din po kosu, b) v navadnih krušnih pečeh do 2,10 din po kosu. 6. Za kifeljce, maslene hlebčke (»kajzarice«), makovke in slično pecivo: a) v parnih pečeh do 2,10 din po kosu, b) v navadnih krušnih pečeh do 2,60 din po kosu. 7. Za maslenke (maslene štruce): a) v parnih pečeh do 10.40 din po kosu, b) v navadnih krušnih pečeh do 11,40 din po kosu, 8. Za štruklje: a) v parnih pečeh do 5,80 din po kosu, b) v navadnih krušnih pečeh do 6,30 din po kosu. II. Novo, oblikovane cene v smislu točke 1. te Odredbe pa ne smejo biti višje za več kot 4 din od cene kg kruha, ki je bila v dotičnem kraju 30. IX. 1958. III. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem vestniku« okraja Novo mesto. Številka: 03/6-7918/1 Datum: 16. X. 1958. Predsednik sveta za trgovino: Predsednik OLO: Jože Unetič Franc Pirkovič 285. Na osnovi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in 10. člena statuta občine Črnomelj, je občinski ljudski odbor na seji obeh zborov dne 25. aprila 1958 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Črnomelj za leto 1958 I. DEL Dosedanji razvoj gospodarstva in smernice za leto 1958 1. poglav j e Družbeni proizvod in narodni dohodek sta bila v preteklem gospodarskem letu prekoračena za 9 %. V planskem letu 1958 pa predvidevamo, da se bo družbeni proizvod dvignil za 23 % proti lanskoletni ocenjeni realizaciji za 39 % napram letu 1956. Predvideni razvoj gospodarstva po posameznih panogah v letu 1958 in primerjavo z leti 1956 in 1957 nam da sledeči pregled družbenega proizvoda: V 000 din Družbeni proizvod Indeks Realizacija Plan 1957 1958 1958 Panoga gospodarstva 1956 1957 1958 1956 1956 1957 Industrija 165941 211195 321789 128 194 152 Kmetijstvo 5131 4160 5200 81 125 114 Gozdarstvo 9110 9500 11965 104 131 126 Gradbeništvo 27310 24000 26162 88 91 109 Trgovina 19594 22336 27420 114 140 123 Gostinstvo 13508 14342 15320 106 104 107 Obrt 23644 29504 35800 125 151 121 Komunala 2922 2270 3200 78 109 141 KZ 39959 39306 40200 99 101 102 Družb, sektor 307119 356613 487056 116 158 136 Kmetijstvo 396568 438060 497555 110 125 114 Gostinstvo 4390 4488 4500 102 103 101 Obrt 12000 12000 12200 100 102 102 Privat. sektor 412958 454548 514255 110 124 113 Gospodarstvo skupaj 720077 811161 1001311 112 139 123 Gibanje narodnega dohodka po posameznih gospodarskih panogah v letu 1958 in v zadnjih letih pa nam kaže naslednja primerjalna tabela: V 000 din Narodni dohodek Indeks Realizacija Orona Plan 1957 1958 1958 Panoga gospodarstva 1956 1957 1958 1956 1956 1957 Industrija 137989 176915 269860 129 196 153 Kmetijstvo 4139 2879 4475 70 108 155 Gozdarstvo 8825 9210 11590 104 131 126 Gradbeništvo 23748 23300 25285 98 106 108 Trgovina 18548 20516 26072 109 140 129 Gostinstvo 12951 13792 14670 106 113 106 Obrt 22122 27954 33926 126 154 121 Komunala 2763 2150 3060 78 111 142 KZ 37920 37096 37794 98 100 102 Družb, sektor 269005 313812 426732 116 158 136 Kmetijstvo 309872 329051 377483 109 122 111 Gostinstvo 4355 4449 4462 102 102 101 Obrt 11100 11100 11300 100 102 102 Privat. sektor 325327 344600 393245 106 121 114 Gospodarstvo skupaj 594332 658412 819977 111 138 124 Kot je razvidno iz tabel, predvidevamo povečanje proizvodov v vseh panogah gospodarstva razen v kmetijstvu privatnega sektorja, kjer računamo s približno isto realizacijo kot v preteklem letu. Po posameznih gospodarskih panogah predvidevamo sledeči razvoj: 2. poglavje Industrija Rudnik rjavega premoga — Kanižarica. Proizvodnja premoga se je gibala v zadnjih letih od 32.270 ton leta 1956, na 33.700 ton v minulem letu ter bo dosegla v letu 1958 predvidoma 39.000 ton. V letu 1957 bi bila proizvodnja večja, če bi je ne onemogočil požar v decembru mesecu. Predvidevamo, da bo mogoče v letu 1958 nakopati 39.000 ton premoga z delno uporabo novega vpadnika, ki še ni dograjen. Vsako večje povečanje proizvodnje v dokončni izgradnji rudnika (predviden je letni izkop 90.000 ton) pa bo postavilo vprašanje zgraditve nove separacije, ker sedanja separacija z veliko težavo in po stalnem popravljanju komaj zmaguje sedanjo proizvodnjo. BELT — Črnomelj. Nedokončana investicijska dela stalno ovirajo proizvodnjo v tem podjetju. Tudi v letu 1958 računamo, da bo obratovalo le s 75 % zmogljivostjo ter proizvedlo 700 ton odlitkov sive litine in 200 ton kovinskih utensilij. Postopoma pa bo zmanjševalo proizvodnjo raznih lesnih izdelkov (pohištvo itd.) ter bo moralo v tej stroki nastopati kot uslužnostno in ne kot proizvodno podjetje. ZORA — lesna industrija — Črnomelj. Letni plan za leto 1957 je izpolnilo podjetje le s 66 %, ker je bilo dva meseca brez potrebne hlodovine in je obrat stal. V letu 1958 predvidevamo zadosten pritok hlo- dovine ter bo podjetje proizvedlo 2000 m3 raznega rezanega lesa, ter 250 m3 žaganih pragov. BELSAD — Črnomelj. Podjetje je v lanskem letu reorganiziralo svoje obratovanje, da sanira izredno slabo finančno stanje iz preteklih poslovnih let. Zmanjšalo je delovno silo, ustavilo izdelovanje nekomercialnih artiklov ter proizvedlo skupno 380 ton sadne predelave s sladkorjem, 2288 hi umetnih alkoholnih pijač ter 43 ton sadne pulpe. Za leto 1958 pa predvidevamo proizvodnjo 4100 hi žganja in umetnih alkoholnih pijač ter 600 ton sadne predelave s sladkorjem, kar je možno izvesti z Obstoječimi kapacitetami in dobro organizacijo dela v podjetju. ZORA — valjčni mlin — Črnomelj. Proizvodnja v tem industrijskem obratu je v veliki meri odvisna od dobre ali slabe žitne letine, zato tudi v planskem letu 1958 predvidevamo le povprečno proizvodnjo 1075 ton raznih mlevskih izdelkov. 3. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1957 znatno povečala v odnosu na leto 1956. Mraz in sneg v maju je znižal pridelek le pri žitih, sadju in grozdju, medtem ko je bil pridelek okopa vin — krompir, koruza, pesa itd. najboljši v zadnjih 10 letih. Zelo slab je bil pridelek sadja. Zaradi snega in suše je bil tudi pridelek sena znatno manjši. Izredno lepo pa je bil obrodil krompir. Pridelek glavnih kultur je bil naslednji: Posevek leto 1956 leto 1957 indeks 1957/1956 pšenica 11,8 13 110,2 ječmen 12 12,3 102,5 koruza 14 18 128,5 krompir 108,1 125,9 116,4 seno 29 25 86,2 Vrednost proizvodnje po cenah iz leta 1956 je bila letu 1957 naslednja: Posevek leto 1956 leto 1957 Indeks 1957/1956 žita 112,675 154,881 137,4 indust. rastline 1,022 1,982 193,9 vrtnine 57,241 79,105 138,2 krmne rastline 73,363 74,655 101,7 seno 55,028 74,631 135,6 sadje 10,048 4,880 48,4 grozdje 52,225 75,285 144,1 živinorej a 202,850 208,517 102,8 Skupaj 546,488 673,936 119,4 Povečanje vrednosti rastlinske proizvodnje je rezultat večje uporabe umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in uporabe kvalitetnega semena. Pri površini 6,694 ha obdelovalne zemlje je bilo v letu 1956 uporabljeno 377,5 ton umetnih gnojil ali 56 kg na 1 ha obdelovalne zemlje. V letu 1957 je bilo uporabljenih 578,95 ton umetnih gnojil, ali 86 kg na ha obdelovalne zemlje. Nabavljeno je bilo 2530 kg semenske pšenice sorte virgilka in salto in 34.500 kg semenskega krompirja sorte merkur. Uporaba reprodukcijskega materiala je bila razmeroma nizka. Živinoreja V preteklem letu je bil pridelek krme zaradi neugodnih vremenskih razmer razmeroma slab, z izjemo okopavin, katerih pridelek se je znatno povečal. Zaradi slabšega pridelka sena in povečanja odkupnih cen, se je število govedi zmanjšalo za kakih 400 glav. Mlečnost krav se je povečala za 40 litrov po molznici. Prevelik je bil odkup mlade živine in telet, kar bo vplivalo na nižji prirastek in proizvodnjo še v naslednjih letih. Letni prirastek na popisno govedo je 66 kg, skupni prirastek pa se je leta 1957 v odnosu na leto 1956 zmanjšal skupno za 300 mtc. Plodnost krav znaša skupno 32 % in je pod okrajnim povprečjem. Omenjeni pokazatelji nam narekujejo, da bomo morali preprečiti klanje telet, izboljšati krmno osnovo in smotrno uvajati selekcijo živine. Živinorejski odseki pri kmetijskih zadrugah se niso ukvarjali s problemi živinoreje, njihovo delo ni vplivalo na povečanje živinorejske proizvodnje. Molzna kontrola ni bila uvedena, d asi je bil izveden popis krav za molzno kontrolo. Zaradi povečanja krmnih rastlin in ugodne cene se je znatno povečala reja mesnatih prašičev. Doseženi so bili naslednji tržni presežki: KZ Mesarije 1956 1957 1956 1957 kg kg kg kg prašiči 29.089 71.746 27.968 20.089 govedo 214.695 42.508 156.573 166.275 teleta 4.633 32.052 39.902 32.250 jajca-(k.) 356.324 248.521 krompir 131.026 164.200 jabolka 41.787 — Sadjarstvo in vinogradništvo Zaradi majske slane in snega je bil pridelek sadja v vseh nižjih področjih uničen 100%. Pridelek grozdja — šmarnice v nižinskih področjih 50%, medtem ko pridelek grozdja žlahtne trte v višjih področjih ni bil zmanjšan. V letu 1956-1957 smo začeli z načrtno obnovo strnjenih nasadov. Obnovljenih je bilo 18 ha višnjevih nasadov, 5 ha orehovih, 3 ha hruškovih in 2 ha ribezovega nasada. Akcija zatiranja ameriškega kaparja se je v odnosu na leto 1956 izboljšala: od 37,660 sadnih dreves je bilo poškropljenih 22.200, očiščenih pa 18.500. Porabljeno je bilo 1700 kg zaščitnih sredstev. Pridelek sadja in grozdja: v 000 din jablane Pridelek 21.800 dreves 20 kg 4360 mtc Vrednost 15 skupno 6.540 hruške 3850 dreves 16 kg 616 mtc 12 754 češplje 17.400 dreves 6 kg 1042 mtc 18 1.872 orehi 3100 dreves 11 kg 341 mtc 100 3.400 češnje 1400 dreves 16 kg 224 mtc 20 440 breskve 2100 dreves 7 kg 147 mtc 25 375 skupaj 13.381 Vrednost pridelka: 1956 1957 mtc v 000 din mtc v 000 din jablane 2600 3.900 1370 2.055 hruške 620 744 70 84 češplje 750 1.350 20 36 breskve 340 850 170 425 orehi 320 3.200 220 2.200 . češnje 20 40 40 88 Skupaj 10.084 4.888 Grozdje: 1956 1957 mtc v 000 din mtc v 000 din žlahtne trte 11,050 44.200 16.740 66,960 samorodnica 3,330 8.325 3.330 8.325 Skupaj 52.525 75.285 Kmetijska posestva Kmetijsko posestvo »Okljuk — Mavrlen« se razvija v napreden socialistični obrat. V letu 1956/1957 je obnovilo 20 ha strnjenih nasadov. Ti nasadi so kažipot k obnovi sadjarstva pri nas. Posestvo je pričelo z rejo ovac. Nabavilo je 100 plemenskih ovac solčavske pasme. Stalež ovac bo posestvo povečalo na 500 glav in tako izkoristilo hleve ter košenice na Mavr-lenu. Zaradi izboljšanja kvalitete volne pa predvideva nabavo ovnov merinske pasme. Razvoj kmetijstva v letu 1958 Resolucija o perspektivnem razvoju kmetijstva nam je nakazala smer za napredek kmetijstva, zlasti za krepitev družbenih odnosov in uvajanje socialistične kooperacije zaradi povečanja kmetijske proizvodnje. Vsa družbena sredstva, ki so namenjena napredku kmetijstva, je treba uporabljati le v obliki kooperacije. Kmetijske zadruge morajo postati glavni nosilec preobrazbe kmetijstva. Narodni dohodek — kmetijstvo: 1956 1957 1958 57/56 58/56 58/57 državni 4139 2879 4475 70 108 155 privatni 309972 339051 377983 109 122 111 skupaj 314111 341930 382458 109 122 112 Družbeni proizvod — kmetijstvo: 1956 1957 1958 57/56 58/56 58/57 državni 5131 4160 5200 81 101 125 privatni 396568 438060 497555 110 125 114 skupaj 401699 442220 502755 110 125 114 Predvidena vrednost proizvodnje v 000 din: 1957 1958 58/56 58/57 žita 154881 175768 154 116 ind. rastline 1982 2958 289 149 vrtnine 79105 80125 139 101 krmne rastline 74655 80107 109 107 seno .74631 79898 145 107 sadje 4888 13381 133 190 grozdje 75285 77500 149 103 živinoreja 208517 217390 107 104 skupaj 673944 727127 141 108 Predvideno povečanje proizvodnje v povprečju: 1957 1958 58/57 pšenica 13 14,2 109 ječmen 12,3 13 105,6 koruza 18 12,5 119 krompir 125,9 132 , 105 detelje 46,7 48,8 104,5 seno 29 32,2 111 Organizirana proizvodnja (kooperacija bo zajela 18 %) v letu 1958: splošno kooperacija kooperacija Posevek q/ha q/ha ha 1956 1958 pšenica 11,8 28,1 172 ječmen 12 24,2 41 koruza 14 44,6 120 lan 9 30 17 hmelj — — 5,6 oljna repica — 10,4 5 krompir 108,1 191 42 travne detelje — 64 54 koruza sil. 174,7 292 16 pitnik 132,5 181 52 travniki 29,2 49,8 178 skupaj 702,6 KZ KZ KZ KZ KZ Posevek Cernomolj ' linica Dragatuž Adleiiči Stari trg ha ha ha ha ha pšenica 57 35 45 25 10 ječmen 13 8 10 7 3 koruza 40 30 25 18 7 lan 4 3 3 5 2 hmelj 5,6 — — — oljna repica 3 — 2 — — krompir 10 8 15 6 3 travne detelje 15 12 10 12 5 koruza sil. 5 3 5 2 1 pitnik 15 13 10 10 4 travniki 60 38 40 30 10 skupaj 227,6 150 165 115 45 Uporaba gnojil v q v letu 1958: kooperacija ostali pšenica 1376 540 ječmen 287 134 koruza 900 662 lan 85 — hmelj 112 — oljna repica 25 — krompir 336 310 detelje 270 176 korujza sil. 356 76 travniki 890 656 skupaj 4637 2554 skupno 7191 Uporaba gnojil v q po kmetijskih zadrugah: KZ kooperacija ostalo Črnomelj 1433 '820 Dragatuš 1040 600 Vinica 945 450 Adlešiči 725 550 Stari trg 284 128 Uporaba semen za organizirano proizvodnjo1 v q po KZ: Črnomelj Vinica Dragatui Posevek kooper Adleiiči Stari trg pšenica 275 91 56 72 40 16 ječmen 62 20 12 15 10,5 4,5 koruza 48 16 12 10 7,2 2,8 lan 7 1,6 1,2 1,2 2 2,1 hmelj 2800 2800 — — — — oljna repic. 1 0,60 — 0,40 — — krompir 1050 250 200 375 150 75 trav. det. meš. 5,4 1,5 1,2 — 1,2 0,5 pitnik 128 37 32 24,6 24,6 9,8 potnik, str. 52 15 13 10 10 4 Sortiment. Od žit so predvidene sledeče sorte: pšenica — salto, virgilka, ječmen — paragis rani- oves — flemingstroue, koruza — viskonzin 355 A. Pri krompirju je predvidena sorta merkur. Pri uporabi semen je obvezna 5 letna zamenjava, pri krompirju pa 4 letna. Pri koruzi je vsako leto zamenjava (hibridi). Uporaba mehanizacije za kooperacijo: trakt, oranje ha 202 Črnomelj 120 Vinica Dragatuš Adlešiči Stari trg — 82 — — trakt, kultiv. 202 120 — 82 — — trakt, košnja 92 55 — 37 — — strojna setev 171 80 21 70 — — Spomladi leta 1958 ho zasejan:h 5 ha hmeljnih nasadov v obliki zakupa. V jeseni 1958 pa 20 ha v obliki kooperacije. Zgraditi je treba sušilnico za hmelj s površino 48 m2. Zato so potrebna sledeča sredstva: v 000 din predračun, vrednost hmeljni nasadi 5 ha posojilo lastna udeležba zakup hmeljni nasadi 20 ha 5,312 2,787 2,525 kooperacija sušilnica za hmelj 24,000 14,400 9.600 48 m2 11,728 5,648 5,684 Skupaj 41,040 22,871 17,809 Naviti je treba sledeče stroje: Vrsta stroja vrednost invest. kredit lastna udeležba 1 mlatilnico 400.000 280.000 120.000 1 trier 120.000 84.000 36.000 1 motorno škropilnico 300.000 210.000 90.000 4 sejalnike 4 sortirnike 400.000 280.000 120.000 za krompir 200.000 140.000 60.000 Skupaj 1,420.000 994.000 426.000 V letu 1958 se naj preorje 100 ha steljnikov v obliki kooperacije, 300 ha steljnikov pa izven kooperacije. Na tem zemljišču b» formiran socialistični obrat. Za kultiviranje teh steljnikov je potrebno 120,000.000 din. Program za leto 1958 zajema 18% glavnih posevkov v kooperaciji. Tako bo do.konca leta 1961 zajeto' 72 % površin v organizirani proizvodnji. Kmetijska proizvodnja se bo povečala za 70 %. Živinoreja Za naše področje je predvidena sledeča rajonir zacija: govedo — sivorjave pasme prašiči — bela žlahtna in polžlahtna pasma kokošereja — štajerska pasma ovčereja — solčavska pasma. Pri govedu opažamo padec številčnega stanja. Vzrok sp delno ugodne cene živine na trgu in preveliko klanje telet. Porast številčnega stanja pa je predviden pri p,raš’’čih. Vzrok porasta številčnega stanja pri prašičih je zelo ugodna cena prašičev in povečanje krmnih rastlin, zlasti krompirja in koruze. Porast prašičev bi bil znatno večji, če bi ne primanjkovalo pujskov. Na območju Dragatuša, Gribelj in Črnomlja je treba organizirati vzrejne centre. Pri vzreji prašičev se bomo usmerili le na rejo pršutarjev. S povečanjem števila pujskov im reje pršutarjev bomo rešili vprašanje uporabe večjega pridelka krompirja in koruze ter mleka v hribovite)ših krajih! Tu bomo na|bavili posnemailnike; kajti polno mastno mleko še zdaleč mi ekonomično dajati prašičem. Za mlekarske obrate ali organiziran odkup mleka pa tu ni pogojev. Pri govedoreji se bomo usmerili v hribovitih področjih pretežno na rejo govedi mesnega tipa, v dolinah mlečnega tipa. Preprečili bomo klanje telet dobrih plemenskih krav. Umetno osemenjevanje govedi bo zajelo 70% krav in telic. Ker je predviden 72% porast rastlinski proizvodnje, se bo vzporedno s to večala tudi živalska proizvodnja. Organizirati moramo gradnjo silosov in se posluževati siliranja v zemeljskih silosih. Na kra-škem področju, zlasti Adlešičev, bomo smotrno uvajali rejo ovac solčavske pasme. V kokošereji bomo uvajali le štajersko pasmo, ki je izrazito pašna in najprimernejša za rejo na našem področju. Fizični pokazatelji števila živine: Obseg organizirane proizvodne po KZ: KZ goveda teleta q q me« prašiči q perutnina q jajca v 000 Črnomelj — 300 — — Vinica — 100 — — Dragatuš — — — 150 — — Adlešiči — — — 50 — — Stari trg Investicije v živinoreji: vrsta 1955 1956 1957 1958 indeks 58-57 konji 523 563 ’— 530 —- perutnina 22416 23950 24000 23100 86 goveda 7833 8340 7933 6883 86 goveda KG — 36 43 31 72 od tega krav 2603 2610 2620 2600 99 KG — 24 18 13 72 prašiči vsi 5194 4640 4504 5530 122 plem. svinje 440 540 790 595 75 Goveda — prirastek prireje: leto povpr. prir. na glavo skup. prir. od tega odraslo teleta % plod. prireja tele 1956 66 kg 5504 — — 62 1620 1957 66 kg 5235 4263 970 62 1626 1958 Indeks 77 kg 5999 4850 450 65 1691 58/57 120 kg 101 113 49 105 104 Predvidena je nabava: 50. plem. ovac po 3000 — 150.000 30. plem. svinj po 15.000 — 450.000 5. plem. ovnov po 5000 — 25.000 4. plem. biki po 100.000 — 400.000 15. plem. merjascev po 15.000 — 225.000 Dotiranje osemenjevalne postaje Črnomelj 700.000 Skupaj 1,950.000 SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO V letu 1958 je treba obnoviti: Vrsta nasada proračunska skupna proračun. ha vsota po ha vsota orehi 10 50.000 500.000 višnje 11,5 100.000 1,500.000 skupaj 21,5 2,000.000 Proizvodnja mleka: Od tega: leto kg število krav ostali skupaj molznost proizvod, mleka hi za konzum prodajo 1956 24 2568 2610 1120 29230 — — 1957 18 2602 2620 1160 30392 17030 13100 1958 Indeks 13 2587 2600 1920 31720 18720 13000 58/57 72 99 99 105 101 109 99 Prašiči — proizvodnja: leto štev. goved domači zakol prodaja q q 1956 1863 4330 910 1957 1863 4330 950 1958 1863 4330 1300 Indeks 58/57 137 J! 11 « ii orehov ha predračun vsota ha ii -s 5 višenj ha predračun: vsota ha skupna pi računska ' Črnomelj — — — — — — Dragatuš — — — 6,5 100.000 650.000 Adlešiči 4 50.000 200.000 5 100.000 500:000 Vinica 6 50.000 300.000 Stari trg — — — — — — Pripraviti je elaborate za obnovo: višnje 24 ha a 100.000 ................. 2,400.000 hruške 4 ha a 250.000 ................. 1,000.000 orehi 20 ha a 50.000 ................. 1,000.000 breške 2 ha a 600.000 1,200.000 Perutnina — proizvodnja: leto štev. perutnine živa teža q število nesnic število jajc v 000 1957 24360 360 19200 1766 1958 Indeks 23100 392 18480 1755 58/57 96 109 96 96 Nesnostni prirastek: leto nesnost prirastek 1957 92 1,6 1958 95 1,6 Indeks 58/57 103 100 Od tega naj bi obnovile KZ: višnje hruške orehi breskve Črnomelj 12 ha 4 ha ha 2 ha Vinica — — 12 ha — Dragatuš 6 ha — — — Adlešiči 6 ha — 8 ha — Stari trg — — — — V letu 1958 bo izvršena asanacija 25% starih nasadov (posekane bodo suhe, pol suhe, rakove in od škodljivcev in bolezni močno napadene jablane, ostale pa pognojene). Asanacijo bodo organizirale kmetijske zadruge. Občinski ljudski dbor bo sprejel odlok o načrtni obnovi sadovnjakov in vinogradov. S tem odlokom bodo določeni pogoji za obnovo nasadov, določene -bodo sorte po trsnem in sadnem izboru. Prav tako bo občinski ljudski odbor sprejel odlok o obveznem skupnem zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni. Za izvedbo teh akcij so odgovorne kmetijske zadruge. Na področju občine nimamo ugodnih leg za obnovo vinogradov, zato ne predvidevamo načrtne obnove. Prozvodnja sadja. K o 1 i č i n a „ Vre dno S t Vrsta S O co in £ co 3 rt m "S c CO m K » £ 2 2 OS TJ CD »■n JE CD os 2 2 jabolka t. 260 137 436 15 3900 2055 6540 hruške t. 62 7 62 12 744 84 754 češplje t. 75 2 104 18 1350 36 1872 breskve t. 34 17 15 25 850 425 375 orehi t. 32 22 34 100 3200 2200 3400 črešnje t. 2 4 22 — — — — višnje t. marelice t. 0,5 1 — — — 25 50 Sadje skupaj Žlahtna trta 1105 1674 1655 10084 44200 4888 66960 13381 66200 hibridi 333 333 452 8325 8325 11300 Grozdje skupaj 52525 75285 77500 KMETIJSKE INVESTICIJE V letu 1957 so1 bile vložene v kmetijstvo nasled- nje investicije: KG Okljuk za obnovo nasadov . . . 642.000 din KPZ Črnomelj za nabavo traktorja . 2,274.000 din Kmetijska zadruga Črnomelj za gnoj- nične jame......................... 240.000 din Kmetijska zadruga Dragatuš za gnojni čne jame.......................... 200.000 din Skupaj . . . 3,356.000 din Poleg strokovnega kadra je predviden še organizacijski kader — organizatorji proizvodnje na vasi. To je kader z nižjo strokovno izobrazbo (absolventi nižje kmetijske šole in KGŠ). Ta kader bo specializiran po panogah (za živinorejo, sadjarstvo itd.), Njegova naloga bo izvajanje kooperacije neposredno s kmetovalci. Njihovo' delo bo nadzoroval strokovni kader. Ti strokovnjaki bodo nagrajeni in stimulirani ž udeležbo v kooperaciji. V ta namen bo na kmetijski solil na Grmu dvomesečni tečaj s pričetkom meseca maja. Število organizacijskega kadra po letih: leto 1958 leto 1961 za org. poljedelske proizvodnje 6 10 živinoreje 2 6 sadjarstvo, vinogradništvo' 2 4 traktoristi 4 10 skupaj 14 30 Razdelitev kadra po kmetijskih zadrugah: KZ I Dl 5 1 I i 58—61 58—61 58—61 58—61 58—61 58—61 Črnomelj — 11111 122312 Vinica 11—1 — 112—1 Adlešiči-----------11—1 — 112—1 Dragatuš----------1111 111213 Stari trg------------2---------— 1 1 1------- KPZ Črnomelj 3 3 — 2---------------------- — 2 3 Kmetijske zadruge naj bi poskrbele za strokovni kader tako, da bi dajale v ta namen štipendije. Za izvedbo tega programa bodo skrbele kmetijske zadruge s sodelovanjem kmetijske proizvajalne zveze. 4. poglavje DOTOK SREDSTEV V OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD (v letu 1957) V tem letu je bilo v kmetijskem skladu 3,733.000 din, cd tega je bilo dodeljeno za investicije v kmetijstvu 3,120.000 din. V letu 1958 bo deblokiramh 40% sredstev kmetijskega investicijskega sklada iz leta 1957 v znesku 1,324.000 din. Ta sredstva se bodo uporabljala izključno kot lastna udeležba pri splošnem investicijskem natečaju. Kmetijski investicijski sklad za leto 1958 bo blokiran 100%, KADRI Za izvedbo programa je neobhodno potreben strokovni in organizacijski kader. Predvideni strokovni kader: leto 1958 leto 1961 agronomi 3 4 tehniki 4 7 11 Obrt V družbenem sektorju predvidevamo v letu 1958 porast obrtne proizvodnje in storitev za 21% v primeri z letom 1957. Na osnovi ukrepov, ki so bili pod-vzeti za izboljšanje življenjskega standarda, bo večje povpraševanje tudi po obrtnih proizvodih in storitvah. Z povečanjem obrtnih kapacitet bomo uspeli, da bo proizvodov dovolj in s tem preprečili dvig cen. Kot prejšnja leta, bo tudi letos večina obrtnih obratov pavšalno obdavčena. Pri pavšalni obdavčitvi bomo upoštevali zmogljivost obrata in s tem omogočili posamezni delavnici hitrejši napredek. Na osnovi analiz je ugotovljeno, da na terenu deluje precej šušmarjev, zato bo potrebno z ustanavljanjem novih obrtnih delavnic družbenega sektorja vključiti šušmarje v te obrate. V tem letu bo treba začeti graditi, mizarsko delavnico na Vinici, razširiti podjetje »KOVINAR« in mizarsko delavnico ter čimprej razširiti, šiviljsko delavnico s konfekcijo, pri Klavnici in mesnici v Črnomlju pa urediti obrat za specialne mesne izdelke. Skupaj 7 Z ustanavljanjem novih obrtnih delavnic, se postavljajo v ospredje načrti, denar in kadri, zato je potrebno leto prvenstveno: a) izdelati načrte in, v kolikor bodo dodeljena sredstva, začeti z gradnjo čevljarske delavnice v Črnomlju in izdelati načrte za ostale obrtne dejavnosti. b) Ker je ustanovljena šola za upravnike obrtnih delavnic, moramo poskrbeti, da gre v šolo vsaj nekaj upravnikov. Vajence pa je treba usmerjati predvsem v tiste stroke, ki jih največ primanjkuje (urarji, mehaniki, teracerji, zidarji). 5. poglavje Trgovina in gostinstvo S povečanjem industrijske proizvodnje in povečanjem kupne moči prebivalstva, posebno zaradi povečanja plač, se predvideva porast prometa v trgovini v letu 1958 za 23 %, v gostinstvu pa za 7%. Kmetijske zadruge se v tem letu v glavnem ne bodo več ukvarjale s trgovino, zato bo potrebno, da bosta obe trgovski podjetji prevzeli trgovine in to predvsem v Črnomlju, Dragatušu in Vinici. Splošno trgovsko podjetje Črnomelj mora na Vinici čimprej urediti novi lokal, do čim se naj bi v Črnomlju odprlo nekaj lokalov in to predvsem s specializiranimi artikli. Da bi ob držah ceno, predvsem tistim artiklom, ki jih proizvajamo doma, na območju občine, je treba organizirati čimboljšo odkupno mrežo brez posrednikov. Gostinska podjetja, tako v družbenem kot v privatnem sektorju, so pavšalizirana. Ker je v Črnomlju še vedno odprto vprašanje tujskih sob, je treba izprazniti in opremiti sobe v stavbi, ki je last Badovinca, in ki so zavzete po> stalnih gostih. Ker pa tudi s tem težava glede prenočišč ne ho do kraja rešena, je treba letos izdelati načrt za hotel. Prav tako letos je treba urediti kopališč na Vinici in v Črnomlju. Na Mirni gori nadaljevati z ureditvijo sob in napeljavo vode ter popraviti pot od Planine do koče. Za izboljšanje .zvez pokreniti vse, da bi se s pomočjo direkcije PTT vzpostavila zveza Ljubljana—■ Žužemberk—Črnomelj in nazaj, ter s Sap-Turist birojem za vzpostavitev zveze Črnomelj—Kočevje— Ljubljana. 6. poglavje Komunalna in stanovanjska dejavnost V tem letu je treba čimprej urediti, da se priključi novi vodovod na obstoječe omrežje in nadaljevati z deli pri vodovodu (Kočevje—»BELT«— Črnomelj). Ker ni več sredstev za nadaljevanje vodovoda proti Gor. Paki, se letos s tem delom ne bo nadaljevalo. Ker so tudi za druge dejavnosti letos zelo nizka sredstva, bo treba predvsem poskrbeti za manjše asanacije vodnjakov in nadaljevati dela na Gričku pri Črnomlju. S sredstvi, ki so predvidena za popravilo poti v znesku 1,951.000 din (del je blokiran), popraviti predvsem glavne ceste, s pomočjo sredstev iz gozdnega sklada pa gozdne poti. Za elektrifikacijo je predvideno', da dobimo 3,700.000 din in se naj s temi sredstvi elektrificira vasi v okolici Adlešičev, Črnomlja in Poljanske doline. Čeprav je stanovanjsko vprašanje eno najtežjih, imamo samo 22 milijonov v skladu, s katerimi naj se zgradi šeststanovanjski blok v Črnomlju in odkupil stanovanjska hiša od čevljarskega podjetja PLANINA Črnomelj. Za ureditev pokopališč, ki so v zelo slabem stanju, so delno predvidena sredstva v proračunu in naj se bi uredila predvsem grobišča v Črnomlju, na Vinici in v Bojancih, kjer je pokopanih največ borcev. Ves gornji del mesta je brez kanalizacije, zato je treba izdelati načrte in po možnosti že v tem letu začeti z deli. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ČRNOMELJ ZA LETO 1958 7. poglavje Amortizacija Opekama Kanižarica plačuje 70 % amortizacije, ki je predpisana z zveznimi predpisi. 8. poglavje Obresti na osnovna sredstva Komunalna podjetja in obrti plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev in sklada obratnih sredstev po obrestni meri 6 %. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 4 %. 9. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 1958 dopolnilni proračunski) prispevek iz osebnega ido-hodka v višini 10.% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Ne glede na določbe prvega odstavka tega po- glavja plačujejo: Rudnik rjavega premoga Kanižarica ... 5 % Tovarna BELT Črnomelj..................7 % Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj . 5 % Splošno trgovsko podjetje Črnomelj . . . 5 % Trgovsko podjetje POTROŠNIK Črnomelj . 5 % Oproščeni pa so: Kmetijsko posestvo »Okljuk-Mavrlen«, podjetje TOBAK Črnomelj, Občinski ljudski odbor Črnomelj in vsa pavšalizirana podjetja. 10. poglavje Prispevek iz dohodka kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug Kmetijske organizacije in, kmetijske zadruge plačujejo od dela dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka, 30 % v občinski investicijski sklad, 70 % pa v svpj sklad osnovnih sredstev. 11. poglavje Zemljarina Kmetijskemu posestvu »Okljuk« se odstopi tisti del zemljarine, fkiii pripada občinskemu ljudskemu odboru. 12. poglavje Občinske doklade na dohodnino 1. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku. V letu 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva: 10 % katastrskega dohodka od zemljišča za sledeče vasi: Onomelj, Vojna vas, Loka, Kočevje in Švibnik. 9 % za vasi: Blatnik, Dobliče, Jerneja vas, Jel-ševnik, Dragovanja vas, Kvasica, Tušev dol, Zajčji vrh, Dolnja in Gornja Paka, Otavec, Sela pri Otavcu, Mihelja vas, Ručetna vas, Petrova vas, Lokve, Čudno selo, Dolenja vas, Cerkvišče, Griblje, Dragatuš, Obrh in Sela pri Dragatušu. 8 % za vse ostale vasi. Občinska doklada na kmečko dohodnino nad 4 % gre v celoti v občinski proračun. 2. V letu 1958 se predpisuje občinska doklada od dohodka ostalih poklicev in premoženja. Stopnja občinske doklade na dohodek, od ostalih poklicev in premoženja je proporcionalna in se odmerja po ugotovljeni davčni osnovi, in sicer v višini 7 %. Občinska doklada od ostalih poklicev in premoženja je dohodek občinskega proračuna. 13. poglavje Proračunski prispevek iz skladov V proračun občine se odvede 10 % od sredstev investicijskega in cestnega sklada, ki so v letu 1958 razpoložljiva, brez obveznosti vračila. 14. poglavje Skladi Občinski investicijski sklad V občinski investicijski sklad se stekajo sledeča sredstva: 42 % obveznih doklad na kmečko dohodnino, 40 % prispevka za splošne družbene potrebe, ki pripadajo OLO in ObLO, 30 % prispevka za splošne družbene potrebe kmetijskih zadrug in organizacij, 40 % prispevka iz dohodka pavšaliziranih gospo*-darskih organizacij, 45 % taks na kmetijske stroje, hibridne vinograde in živinske potne liste, 20 % zemljarine KZ in ostali dohodki, ki se ste-kajo po posebnih predpisih v ta sklad. 2. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš V občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka: 90 % prispevkov za stanovanjske sklade, ki se plačujejo po zveznih predpisih anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada del amortizacije in dohodki, od prodaje stanovanjskih hiš ostali dohodki, ki se poi posebnih predpisih stekajo v ta sklad. Sredstva tega sklada se bodo porabila za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Občinski cestni sklad V občinski cestni sklad se stekajo sledeča sredstva: 30 % taks na vprežna vozila prometni davek od prevozov zasebnih lastnikov cestnih vozil dohodki od prodane trave in sadja z drevja, z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za gra-njo, obnovo in vzdrževanje občinskih cest. 15. poglavje Proračunska sredstva in sredstva skladov občine Črnomelj V letu 1958 bo občinski ljudski odbor Črnomelj razpolagal s skupnimi sredstvi za finansiraje proračunskih izdatkov v višini 135,230.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: V 000 din 1. Dohodnina kmečkih gospodarstev 26.240 2. Doklade na kmečko dohodnino . 10.270 3. Dohodnina ostalih poklicev in premoženja................... 4.800 4. Doklade na dohodnino ostalih poklicev in premoženj.................. 860 5. Prometni davek privatnikov . . 6.200 6. Prometni davek od vina in žganja 25.000 7. Lokalni prometni davek . . . 3.420 8. Prometni davek na maloprodajo 5.000 9. Lokalne takse............... 950 10. Dohodki uradov in zavodov . . 1.800 11. Ostali proračunski dohodki . . 2.100 12. Zemljarina.................. 500 13. Proračunski prispevek od osebnega dohodka iz gospodarstva . 27.120 14. Proračunski prispevek od osebnega dohodka izven gospodarstva 10.320 15. Proračunski prispevek od osebnega dohodka pavšal is tov . . . 1.700 16. Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka....... 2.572 17. 10 % prispevek iz investicijskega cestnega sklada.............. 237 18. Dotacija OLO.............. 6.141 Skupaj dinarjev . . . 135.230 2. Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: V 000 din 1. Prosveta in kultura.............. 43.530 2. Socialno skrbstvo................. 7.663 3. Zdravstvena zaščita............... 9.510 4. Državna uprava................... 26.067 5. Komunalna dejavnost.............. 25.770 6. Dotacije , j......................10.590 7. Obveznosti od posojil in jamščine 1.600 8. Proračunska rezerva in obveznosti 10.500 Skupaj dinarjev . . . 135.230 3. V letu 1958 bodo razpoložljiva sredstva občinskih skladov znašala: v 000 din Občinski investicijski sklad .... 12.051 Občinski cestni sklad.................1.997 Občinski stanovanjski sklad .... 23.033 16. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Predsednik ObLO: Janez Žunič OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD Prenosi sredstev iz leta 1957: V 000 din Neizkoriščena sredstva...........4.061 Sproščena blokacija iz leta 1957 . . 3.990 Skupaj . . . 8.051 8.051 Dohodki v letu 1958: Del dohodka za splošne družbene potrebe......................5.700 42 % obveznih doklad na kmečko dohodnino ..........................2.730 45 % taks na kmetijske stroje, hibridne vinograde in živinske potne liste................... 940 Del zemljarine................... 60 Obresti od osnovnih sredstev gostiln in dela trgovine.............. 50 Anuitete......................... 500 Dotacija iz proračuna...........4.000 Skupaj dohodki v letu 1958 . . 13.980 Blokiramo 100 % (brez dotacij) . 9.980 Skupaj razpoložljiva sredstva v letu 1958 ....................... 12.051 OBČINSKI CESTNI SKLAD Prenosi sredstev iz leta 1957: v 000 din Neizkoriščena sredstva........... 92 Sproščena blokacija iz leta 1957 . . . 347 Skupaj . . . 439 439 Dohodki v letu 1958: 30 % taks na vprežna vozila .... 930 Prometni davek od prevozov zasebnih lastnikov cestnih vozil 500 Dotacija iz proračuna 700 Skupaj . . . 2.130 Blokirano 40 % (brez, dotacij) . . . 572 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 . . 1.558 Skupaj razpoložljiva sredstva v letu 1958 1.997 OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ Prenosi sredstev iz leta 1957: v 000 din Neizkoriščena sredstva.................2.260 Sproščena blokacija iz leta 1957 . . 2.652 4.912 Dohodki v letu 1958: 90 % prispevkov za stanovanjski sklad............................ 22.961 Dohodki od prodaje stanovanjskih hiš in najemnin................... 1.200 Skupaj dohodki v letu 1958 . . 24.161 Blokacija 25 %.....................6.040 Razpoložljiva sredstva iz 1. 1958 18.121 Skupaj razpoložljiva sredstva v letu 1958 . . ................... 23.033 286. Na osnovi 8. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi repubilifškimi predpisi (Uradni list LRS, št. 26-33/56) in 3. točke 26. člena statuta občine Žužemberk, je sprejel ljudski odbor občine Žužemberk na seji občinskega ljudskega odbora in zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 ODLOK o družbenem planu občine Žužemberk za leto 1958 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Žužemberk za leto 1958 I. DEL PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 in OSNOVNE NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1958 1. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek sta se v letu 1957 gibala po oceni nad realizacijo v letu 1956, kar prikazujeta spodnji razpredelnici. Iz njiju je razvidno tudi predvideno gibanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letu 1958. Družbeni proizvod Indeks Panoga gospodarstva Realizacija 1956 01957 Plan 1958 1957 1956 1958 1956 1958 1957 Kmetijstvo 168.201 187.044 212.448 m 126 114 Kmet. zadr. 25.727 21.402 15.000 84 58 62 Trgovina 980 1.100 8.100 112 827 736 Gostinstvo 2.176 2.580 3.500 119 160 135 Obrt 21.798 22.230 22.700 102 102 105 Skupaj 218.882 234.356 261.748 107 119 111 Od tega družb. sekt. 37.136 33.882 39.421 91 102 116 Narodni dohodek Indeks Panoga gospodarstva Realizacija 1956 °iC9jn7a Plan 1958 1957 1956 1958 1956 1958 1957 Kmetijstvo 131.566 144.952 161.596 110 123 m Kmet. zadr. 20.582 17.122 12.000 84 58 62 Trgovina 880 990 7.290 112 827 736 Gostinstvo 1.958 2.322 3.078 118 157 132 Obrt 17.438 17.784 18.107 102 103 102 Skupaj 172.424 183.170 202.071 106 117 110 Iz navedenih razpredelnic je razvidno, da se bosta družbeni proizvod in narodni dohodek za leto 1958 po naših predvidevanjih dvignila v primeri z letom 1957 za 11 %, oziroma 17 % proti letu 1956. Na prebivalca se bo po tem predvidevanju dvignil družbeni proizvod od 37.173 din v letu 1957 na 41.335 din v letu 1958. Po istem predvidevanju se bo narodni dohodek v letu 1958 dvignil na prebivalca od 29.076 din v letu 1957 na 33.630 din v letu 1958. 2. poglavje Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1957 dvignila Proti letu 1956 za 11 % in to na račun povečanja proizvodnje v vseh panogah kmetijstva, razen v sadjarstvu in vinogradništvu, kar je posledica večje in samostojnejše uporabe umetnih gnojil, kakor tudi večje količinske uporabe priznanega semena krom- pirja in ostalih semen pri setvi. Predvidoma se bo vrednost ustvarjenega družbenega proizvoda v letu 1958 gibala nad ustvarjeno vrednostjo v letu 1957 in bo dosežen proti letu 1956 indeks 126, proti letu 1957 pa 114%. Kakor bo iz nadaljnjih prikazovanj razvidno, bodo v letu 1958 vložena večja sredstva v kmetijstvo od strani proizvajalcev z deležem kmetijskih zadrug in s posojilom iz sredstev zadružne hranilnice in investicijske banke za kreditiranje kmetijstva. Vse vlaganje v kmetijstvo:, ki boi nastalo s pomočjo posojil iz družbenih sredstev, bo vezano na kooperacijo med kmetom zadružnikom in kmetijskimi zadrugami. Kooperacija je edina oblika dela med zadrugami in kmetom zadružnikom. Že v letu 1957 smo začeli z organizirano proizvodnjo:, ki so jo razvijale kmetijske zadruge, tako v pogledu pogodbenega pridelovanja krompirja in pogodbenega pitanja živine — govedi in prašičev. V letu 1958 bo organizirana proizvodnja razširjena v poljedelstvu, trav-ništvu, živinoreji in sadjarstvu Gibanje družbenega proizvoda po posameznih panogah kmetijske proizvodnje v letu 1958 s primerjavo z letom 1957 je razvidno iz spodnje razpredelnice: v 000 din Dosežena vrednost proizvodnje skupina kultur 1957 1958 indeks 1957/58 žita 50.227 55.563 110 industrijske rastline 1.848 2.845 146 vrtnine 51.501. 51.427 99,8 krmne rastline 34.328 37.182 109 njiv. posevki skupno 138.004 147.017 106 seno 30.524 33.890 111 sadje 51 4.427 868 grozdje 3.075 12.275 400,5 živinoreja 136.711 143.556 101 Poljedelstvo. Medtem, ko je v letu 1957 na-rastla potrošnja umetniji gnojil le na področjih kmetijskih zadrug Žužemberk in Dvor in je pri vseh zadrugah naraste! interes zadružnikov za setev priznanih semen, je bilo v letu 1957 premalo pobude kmetijskih zadrug, da bi razvijale in oskrbovale kmetijsko proizvodnjo. Tudi odkupna politika kmetijskih zadrug ni bila vedno kos vsem vprašanjem v zvezi s povečanjem nekaterih presežkov. Nepravilna je bila odkupna politika, ker zadruge niso poskrbele, da bi odkupile vse tržne presežke. Tako v letu 1957 niso bili odkupljeni tržni presežki zelja pa tudi ne krompirja. Zadruge tudi niso oskrbele, da bi ti tržni presežki prišli na trg v. predelani obliki. V letu 1958 predvidevamo organizirano proizvodnjo na 402 ha njiv in travnikov ali na 339 ha njivskih površin in 63 ha travniških površin, kar predstavlja 16 % teh površin na območju občine Žužemberk. Z nadaljnjo večjo uporabo umetnih gnojil po ha za posamezno kulturo s setvijo priznanega semena na večjih površinah ter z večjo uporabo zaščitnih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni ter plevelov upamo, da bo zagotovljena večja proizvodnja v letu 1958. Pridelek po ha v letu 1958 v odnosu na realiziran pridelek po ha 1957 je razviden iz razpredelnice: ha pridelek mtc indeks kultura dosežen plan v 1958 v 1. 1957 !. 1958 1957 pšenica 11,6 12,1 104 ječmen 11,8 12,8 108 koruza 14,8 18,3 123 krompir 139 142 102 detelja 34,8 36,9 106 seno 15,6 18,8 120 V organizirani proizvodnji predvidevamo v letu 1958 znatno večje proizvodne 1 uspehe, ka*r prika- zujejo spodnji podatki: Pridelek kultura V.M“ po ha v mtc plan za leto 1958 1958 1956 v kooperaciji 1956 pšenica 9,2 21,2 230 ječmen 9,3 18,6 200 koruza 13,2 36,4 275 lan 18,7 40 214 krompir 96,7 t 198 t 205 detelja 26 49,9 192 koruza silažna — 296 — pitnik silažni 167 174 104 travniško seno 21,4 39,2 183 V organizirani proizvodnji se bo predvidoma porabilo 2145 mtc umetnih gnojil in se bo trosilo povprečno na ha njivskih površin 447 kg umetnih gnojil, na ha travniških površin pa 500.kg, medtem ko bo na ostalih površinah travnikov in njiv, na katerih v letu 1958 še ne bo organizirane proizvodnje, porabljeno skupno* le 1244 mtc ali povprečno na 61 kg ha. Skupno bo porabljenih umetnih gnojil v organizirani proizvodnji in v ostali proizvodnji 3389 mtc. Po teh predvidevanjih bo v letu 1958 porabljenih eno tretjino več umetnih gnojil, kakor pa je bilo porabljenih v letu 1957. Prav tako se bo dvignila količina uporabe semena, predsvem z organizirano proizvodnjo (priznanega semena). Organizirana proizvodnja v poljedelstvu in trav-ništvu se bo odvijala pri vseh kmetijskih zadrugah na sledečih površinah: na območju KZ vrsta posevka skupna površina ha Žužemberk Dvo, Hinje Sela Šumberk pšenica 56 20 20 — 16 ječmen 24 10 10 — 4 koruza 60 20 25 5 10 lan 32 10 10 4 8 krompir 60 20 25 5 10 detelja 85 25 25 25 10 koruza silažna 7 , — 7 — — pitnik silažni 15 5 • 5 3 2 travniško seno 63 20 22 9 12 Skupaj 402 130 149 51 72 Za organizirano proizvodnjo je potrebno za posamezne vrste posevka sledeče količine umetnih gnojil in semena: vrsta posevka umetna gnojila seme v v tonah kg pšenica 33,6 9.000 ječmen 14,4 3.900 koruza 36 2.400 lan 16 4.200 krompir 363 150.000 travniške detelje 24,5 900 koruza za silažo 4,2 500 pitnik 6 1.200 travniki 31,5 — Skupaj 220,5 172.100 Program poljedelstva kmetijskih zadrug v letu 1958 daje poudarek izboljšanju krmne baze, povečanju površin pod deteljišči, boljšemu gnojenju krmnim rastlinam itd., na novo pa uvaja gojitev zdravilnih zelišč na poskusnih parcelicah pri vsaki zadrugi na 0.20 ha. Ta program je uvod v izvajanje perspektivnega plana 1957/61. Za poljedelstvo bo v letu 1958 upoštevan naslednji izbor: od pšenice bomo sejali sorte saltp in vergilko, od ječmena peragis melior, oves sorto flemigstreue, koruzo hibridno sorto viskon-zin 270, od domačih metliško trdiniko in dolenjsko hitrico, od krompirja bo prevladovala sorta merkur, ki ustreza za živinorejsko področje. Za žito predvidevamo v bodoče 5-letno zamenjavo semena, to se pravi, da bi bila v letu 1958 zamenjana ena petina semena žit, nadalje predvidevamo pri krompirju 4-letno zamenjavo semena, takp da bi v letu 1958 zamenjali že eno petino semena krompirja. Pri koruzi predvidevamo vsakoletno zamenjavo semena. Z redno zamenjavo semena in z izbiro sortimenta, ki za to področje najbolj ustreza, nam bo možno v povezavi s pravilnim in zadostnim gnojenjem ter Z zaščito rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli doseči maksimalne donose v poljedelstvu. Za travništvo velja v letu 1958 naloga gnojenja travniških površin, s čemer bomo dosegli večjo količino pridelka, s pravočasno košnjo pa pospravili kvalitetnejšo krmo. Mehanizacija poljedelstva in travni št v a. V letu 1957 ne beležimo napredka v mehanizaciji poljedelstva in travništva, medtem ko bodo v letu 195'8 nabavljeni naslednji stroji. vrsta stroja število cena kredit lastna trier 1 200.000 120.000 sredstva 80.000 motorne škrop. 3 1,200.000 720.000 480.000 enoosni traktorji 2 1,000.000 700.000 300.000 sejalniki 3 240.000 168.000 72.000 Skupno 2,640.000 1,708.000 932.000 Za nabavo strojev bodo koriščena investicijska sredstva odroma posojila iz republiških ali zveznih sredstev v znesku 1,708.000 din, medtem ko bodo lastna sredstva znašala 932.000 din. Skupna investicija za nabavo strojev za leto 1958 bo predvidoma znašala 2,640.000 din. Nadalje bodo vložene investicije v ureditev silosnih prostorov s skupno kapaciteto 780 m3, kar predstavlja vrednost investicije 3,120.000 din 6^% teh sredstev predstavlja lastna udeležba v znesku 1,872.000 din, medtem ko bodo za razliko 40%, to je v znesku 1,284.000 din, najeta posojila i,z republiških ali zveznih sredstvih. Nadalje predvidevamo investicije pri gradnji gnojničnih jam za skupino kapaciteto 160 m3, kar predstavlja investivije v znesku 640.000 dinarjev, ki bodo krite z lastno udeležbo 60% ali 384.000 din in z najetjem posojila iz republiških ali zveznih sredstev v znesku 256.000 din. V celoti bo investirano za pospeševanje kmetijstva 6,400.000 din. Živinoreja izkazuje v letu 1957 isto količinsko vrednost proizvodnje kot v letu 1956. Da ni večje količinske proizvodnje je vzrok v tem, da je bil tekom leta močno znižan fond zaradi pomanjkanja krme in da je bil zaklan mnogo višji odstotek telet kot v prejšnjem letu. Padec števila živine je občuten in znaša okrog 480 glav. Kljub boljši molznosti je proizvodnja mleka ostala približno na isti ravni kot v letu 1956, to pa zaradi manjšega števila krav. Vrednost proizvodnje prašičereje je ostala na isti višini, ker tudi prodaja prašičev ni bila dosti večja kot v letu 1956. Razlika je le v tem, da je v letu 1957 šla večina prodaje prašičev preko KZ. Za leto 1958 izkazuje živinoreja povečanje za 5 % v primeri z letom 1957. Povečanje odpade na prirastek goveda, mlečnost in na prirastek prašičev. Zaradi klanja telet v manjšem obsegu kot v letu 1957 vrednost ne naraste vzporedno s količino teže, ker imajo teleta mnogo višjo ceno, kot jih pa računamo pri vzreji v hlevu. Živinorejska proizvodnja je količinsko in vrednostno z ozir. na cene iz leta 1956 sledeča: v 000 din proizvod količina Vrednost 1957 1958 J 1957 1958 1958 1958 1957 1957 govedo mtc 2.136 2.549 119 24.350 29.058 119 teleta 510 250 49 7.345 3.625 49 mleko hi 10.605 10.950 103 2.120 21.900 103 perutnina v 000 kom 181 202 112 3.620 4.040 112 jajc 892 903 112 9.812 9.933 112 prašiči zakol. 2.600 2.600 100 41.600 41.600 100 prašiči prod. 1.710 2.000 117 28.724 33.400 116 Številčno stanje živine je: vrsta živine 1955 1957 1958 govedo skupaj 3.735 3.780 3.294 krave 1.503 1.515 1,500 prašiči skupaj 3.275 2.845 3.540 plemenske svinje 46 75 120 perutnina 11.651 12.100 13.310 Število živine za leto 1955 je po stanju popisa za leto 1957, za 1958 pa na osnovi cenitve pri posameznikih na posameznih področjih. Prirastek in prireja goveda: E 3 t s 5 o JV prirastek skupaj v prirastek po glavi ■K J ■is* •s- • II 1956 2783 — 70 66 1000 1957 2646 510 70 66 990 1958 3294 250 '85 69 1035 Prirastek izkazuje indeks v primeri z letom 1956 118, 1957 12. Prirastek se poveča zaradi boljše prehrane in predvsem zaradi zmanjšanja klanja števila telet. Plodnost se poveča zaradi uvedbe umetnega osemenjevanja in stalnega pregleda krav in telic plemenic. Proizvodnja mleka v , Število leto |(rav molznost hi: proizvodnja damača 1 poraba j "1 reprodukcija 1956 1.503 1.200 18.120 — 1957 1.515 1.260 19.089 10.605 8.184 1958 1.500 1.300 19.500 10.950 8.550 Indeksi molznosti izkazujejo: 1957/56 105, 1958/56 108, 1958/57 103. Prašičereja, prirastek v mtc: leto Štev. krneč, gospodarstev £ prodaja pujskov 1956 1.400 2.600 1.703 696 1957 1.400 2.600 1.720 600 1958 1.400 2.600 2.000 830 Indeksi prireje pujskov izkazujejo: 1958/56 119, 1958/57 138. Prireja mesa v govedoreji in prašičereji je možna z dosego večje proizvodnje koruze, krompirja in detelje ter ostalih krmnih rastlin. Za leto 1958 je važno, da bomo razširili vzrejo mlade živine. V perutninarstvu se bo povečala nesnost od 92 jajc na kokoš v letu 1957 na 95 jajc v letu 1958. Prirastek žive teže bo povečan od popisnega števila od 1,5 kg na 1,7 kg. Važen ukrep za zboljšanje v govedoreji bo umetno osemenjevanje, kajti zmanjšala se bo jalovost in spolna okužitev plemenic zaradi stalnega pregleda plemenic in kontrole nad kvaliteto semena najboljših bi lip v za oplemenjevanj e. Iz strniščnih posevkov bomo izločili setev repe, kar bomo nadomestili s setvijo silažne koruze in kolerabe, ki ima večjo hranilno vrednost. V letu 1958 bomo začeli izvajati razmejitve med gozdnimi in kmetijskimi površinami in urejevati pašnike na območju Suhe krajine. Na območju občine Žužemberk bomo organizirali pašno skupnost pri KZ Žužemberk na območju k. o. Vel. Liplje. V prašičereji bomo posvetili vso skrb širjenju bele plemenske svinje in vzreji 900 bekonov, in sicer na območju KZ Žužemberk 300, Dvor 350, Hinje 100, Sela-Šumberk 150. Kmetijski zadrugi Žužemberk in Dvor se bosta vključili v zvezno tekmovanje v vzreji prašičev. Na območju teh dveh KZ bomo koncu leta 1958 imeli približno 70 plemenskih svinj bele pasme. Na območju občine Žužemberk bo uvedena pavšalna skočnina in bodo izločeni vsi biki razen dveh, ki bosta imela določene plemenilne kroge in to na območju Sela-Šumberka za sosednje vasi in Podlipe za sosednje vasi. Na vseh ostalih področjih bo uvedeno umetno osemenjevanje. Sedež umetne osemenjevalnice bo v Žužemberku, medtem ko bo umetna osemenjevalnica spadala pod živinorejski odsek KZ Dvor. Sadjarstvo in vinogradništv.o. Vrednost sadjarske in vinogradniške proizvodnje predstavlja komaj 2 do 4 % celotne kmetijske proizvodnje in zato dober ah slab pridelek mnogo ne vpliva na končno stanje bruto kmetijske proizvodnje. Pridelek sadja je v letu 1957 v celoti propadel zaradi snega in slane, ravno tako pa je bil prizadet pridelek samorodnice za 34 %, tako da je znašal pridelek grozdja 16 mtc po ha. Spomladi leta 1957 je bilo poškropljenih 8000 sadnih dreves z uporabo 1280 kg škropiva. Ker smo v letošnjem letu zaostali pri čiščenju in škropljenju sadnega drevja bomo akcijo škropljenja na jesen in zimsko čiščenje organizirali tako, da bomo presegli število oškropljenih dreves v letu 1957 za 30 %. V zvezi s tem bo izdana uredba za zatiranje sadnih škodljivcev na območju občine za kaparja, škrlup itd. V letu 1957 sro kmetijske zadruge razpolagale z 8 prevoznimi škropilnicami. V letu 1958 pa bomo nabavili še 2 motorni škropilnici, 2 prevozni škropilnici in več nahrbtnih škropilnic, ki -bodo hkrati služile za zatiranje koloradskega hrošča. Vrednost sadjarske in vinogradniške proizvodnje izkazuje povečanj/e proti letu 1957 s 400 % z ozirom na popolni izpad proizvodnje v letu 1957 in slabšega pridelka grozdja. Pridelki sadja znašajo po drevesu 16 kg jabolk, 12 kg hrušk, 9 kg orehov in 41 dkg grozdja na trs. Za boljšo sadjarsko proizvodnjo bodo kmetijske zadruge organizirale asanacijo sadovnjakov, in sicer 15 % sadnega drevja z gnojenjem, čiščenjem in škropljenjem. Po zakonu o racionalnem izkoriščanju zemljišč morajo komisije predpisati izvršitev ukrepov, ki so potrebni za dvig proizvodnje. V letu 1958 bo obnovljenih 6 ha sadovnjakov proti 3 ha obnovljenih v letu 1957. Vinogradništvo ne predstavlja tržne proizvodnje, ker je to nevinorodno področje in zato niso predvideni nobeni ukrepi za obnovo. V letu 1957 niso bila potrebna sredstva za investicije v sadjarstvu, medtem ko za leto 1958 predvidevamo sledeče potrebe investicij za sadjarstvo: 1. Za obnovo 6 ha sadovnjakov 1,400.000 din, od tega lastnih sredstev KZ 560.000 din, nadalje nabava 2 motornih škropilnic za 540.000; z udeležbo kme- tijske zadruge 216.000 din, za obnovo 5 ha jablan spomladi leta 1959 bomo potrebovali investicije v znesku 600.000 din. Vseh sredstev za investicije v sadjarstvu bo vloženih 1,780.000 din. Za sprovajanje nalog v kmetijski proizvodnji, za c-rganizacijo proizvodnje in ostalih nalog, ki izhajajo iz kooperacije, je potrebno pri kmetijskih zadrugah zaposliti in usposobiti sledeče število kmetijskega kadra: 1. za organizatorje poljedelstva 2 kmetijska gospodarska pomočnika, 2. za organizacijo živinoreje 3 kmetijske gospodarske pomočnike, 3. za organizacijo sadjarstva in vinogradništva 3 sadjarske pomočnike. 3. poglavje Gozdarstvo V gozdarski politiki bomo tudi v letu 1958 skrbeh za čimvečjo letno proizvodnjo tako glede koli-kosti in glede kakovosti prirastka. V letu 1958 bomo izvršili razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči na območju k. o. Hinje, Žvirče, Sela-Hinje in Vel. Lipje. Sečnja v letu 1958 bo znašala v privatnih gozdovih na površini 5990 ha 14.476 prm, v gozdovih splošnega ljudskega premoženja pod upravo kmetijskega gozdarskega posestva Novo mesto 9431 prm na površini 2780 ha. Skupaj bo izvršena sečnja v letu 1958 znašala 21.481 prm. V letu 1957 je bil letni posek v privatnih gozgovih znatno nižji, to je za 8500 prm. Večji posek narekuje večja komunalna dejavnost, pri kateri bo sodelovalo prebivalstvo s prostovoljnim delom, denarnimi in materialnimi prispevki, predvsem z lesom. To se nanaša na elektrifikacijo Ajdovca, Križa, na pripravljalna dela pri elektrifikaciji Suhe krajine in na gradnjo vodovoda Suha krajina. Kljub povečanemu planu poseka ne bomo prekoračili letnega prirastka, ki znaša v privatnih gozdovih 14.376 prm, v gozdovih splošnega ljudskega premoženja pa 9444 prm, to je skupno 23.820 prm. V gozdovih Splošnega ljudskega premoženja je predviden celo večji letni prirastek, kakor pa znaša sečni plan za leto 1958. V bodoče bo treba zaščititi z nižjim planom sečnje v privatnih gozdovih, kajti prirastek v privatnih gozdovih je manjši kakor v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, pa tudi zaloge privatnih gozdov so izpod normalne lesne zaloge. V gozdarstvo bodo vložene v letu 1958 naslednje investicije. 1. v gozdove splošnega ljudskega premoženja: a) za gojitev gozdov 2,080.000 b) za varstvo gozdov 299.396 c) za urejanje gozdov 52.370 č) za komunikacije 1,230.400 Skupaj 3,662.166 V gozdove privatnega sektorja: 1. ,za gojitev gozdov 1,110.300 2. za varstvo gozdov 47.000 3. za urejanje gozdov 667.000 4. za komunikacije 464.000 Skupaj 2,288.300 Celotnih investicij v- gozdove občine Žužemberk bo torej vloženih 5,950.466 din. Investicija je manjša kakor je bilo v letu 1957 zaradi nižje gozdne takse. 4. poglavje Trgovina V letu 1958 predvidevamo porast prometa z industrijskim blagom predvsem zaradi boljše izbire blaga, kar bo posledica ločitve trgovin od kmetijskih zadrug. V letu 1957 je poslovala le ena samostojna trgovina na območju občine, medtem ko je bila ostala trgovinska dejavnost priključena kmetijskim zadrugam. Navedena samostojna trgovina je dosegla v letu 1957 kakor tudi v letu 1956 manjši promet kakor katera koli trgovina, ki je bila priključena kmetijski zadrugi. V letu 1958 bomo ločili trgovine od kmetijskih zadrug Žužemberk in na Dvoru ter proti koncu leta v Hinjah. Ker spričo opreme obstoječih trgovinskih lokalov in pomanjkanja skladišč trgovine ne morejo nuditi solidno postrežbo niti zadostiti sanitarnim predpisom, so potrebne za trgovino investicije. Nobena od obstoječih trgovin pa ne bo pri tej razdrobljenosti z ozirom na pogoje za natečaj uspela za sredstva iz republiških ali zveznih virov dobiti posojila. Zato je nujno potrebno trgovine združiti v trgovsko podjetje, kar bomo tudi v letu 1958 izvršili. Tako bomo uspeli v letu 1959 ali pa morda že v letu 1958 iti na natečaj za opremo trgovin in ureditev skladišč, rešili pa bomo tudi problem razdrobljenega kadra in zmanjšali materialne stroške trgovinske dejavnosti. Iz primerjave družbenega proizvoda in narodnega dohodka med letom 1957 in 1958 je razvidno povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka trgovine za 727 %, proti letu 1956 pa za 636 %. Večji družbeni proizvod bo posledica tudi boljše izbire blaga in zaposlitve delavstva v obratu' pletiljstva. 5. poglavje Gostinstvo Na območju občine Žužemberk je v letu 1957 poslovalo 8 gostinskih obratov. Od tega 1 obrat v kolektivnem upravljanju, ostali obrati pa so privatnega sektorja. Med letom je bil ukinjen en gostinski obrat privatnega sektorja, na novo odprt pa prav tako en gostinski obrat privatnega sektorja. Največji promet dosega obrat v kolektivnem upravljanju — gostišče v Žužemberku. Le-ta je v letu 1957 vidno napredoval in dosegel proti letu 1956 indeks 170. V letu 1958 bo obrat dosegel indeks proti letu 1957 130. V letu 1957 ni bilo v gostinskih obratih posebnih investicij. V letu 1958 bodo gostinski obrati vložili manjše investicije, da bodo zadostili predpisom sanitarij. Večina obratov bo investicije krila iz lastnih sredstev, medtem ko bo za obrat v Žužemberku zagotovila občina sredstva iz lastnega investicijskega sklada za ureditev sanitarij v znesku 200.000 din. V letu 1958 bosta ustanovljena 2 gostinska obrata: en privatni, eden pa v kolektivnem upravljanju. 6. poglavje Obrt V letu 1957 se obrt ni razvijala kot je bilo pričakovati. Število obrtnih obratov v letu 1957 je padlo od 45 na 44. Razvoj sta zabeležila socialistična obrata Mizarstvo Dvor in Remont Žužemberk, vendar o normalnih odnosih lahko govorimo le v Mizarstvu Dvor, ki mu je poleg večje zaposlitve delavstva uspelo zvišati tudi delovno storilnost za 9% in dvigniti promet po zaposlenem delavcu, medtem ko je podjetje Remont dvignilo promet z večjo zaposlitvijo, ni pa dvignilo delovne storilnosti. Pregled gibanja obrti v letu 1957 in predvideno gibanje števila obrtnih obratov v letu 1958 prikazuje razpredelnica: Stroka stanje 1957 število obrtnih obratov od tega privat. social. predvideva se za 1.1958 število obrtnih obratov od tega privat. social. Mizarska Kovaška KI j učavničarska Čevljarska Kolarska Šiviljska Pletiljska Sedlarska Briv. frizerska Pekarska Mesarska Mlinarska Žagarska Krojaška 5 4 1 5 4 1 1 1 — 4 2 2 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 2 2 — 1 — 1 11 11 — 1 — 1 6 6 — 5 4 1 5 4 1 1 1 — 4 3 1 2 2 — 3 3 — 1 1 — 1 1 — 1 1 — 2 2 — 1 — 1 11 11 — 1 — 1 6 6 — Kakor je iz razpredelnice razvidno, predvidevamo pridobitev treh novih obrtnih obratov v letu 1958. Nadalje predvidevamo povečanje zaposlitve in dvig proizvodnosti (dela v socialističnih Obratih. S tem pričakujemo tudi dvig družbenega proizvoda v obrti. Zidarsko podjetje Remont Žužemberk ima v letu 1958 boljše pogoje zaradi boljšega kadra, kar v letu 1957 ni imelo-, in je tudi glavna ovira za napredek in razvoj podjetja. V letu 1958 bo podjetje Remont med drugim uredilo poljsko opekamo za zidno opeko s kapaciteto 50.000 kosov. Podjetje bo potrebovalo večja obratna sredstva, ki si jih bo zagotovilo pri komunalni banki Novo mesto. Za večino del v letu 1958 ima podjetje že sklenjene pogodbe. Mizarsko podjetje Dvor bo v letu 1958 dvignilo družbeni proizvod za 30 %. Tudi to podjetje ima za leto 1958 že sklenjene pogodbe in bo potrebovalo večji obratni kredit, da ne bo imelo ovir zaradi nizkih zalog materiala, na katetre je pogosto naletelo v letu 1957. Tudi to podjetje je zaprosilo za posojilo pri komunalni banki Novo mesto. V letu 1958 bo ostala problematična obrtna delavnica šiviljstva, čeprav predvidevamo izdajo dveh obrtnih dovoljenj za to stroko, če ne bo ustanovljen socialistični obrat šiviljstva. Svet za brt in industrijo naj to prouči in podvzema v povezavi y Zavodom za pospeševanje obrti potrebne ukrepe. V letu 1958 bo zgrajena kovaška delavnica na Dvoru s tremi ognjišči. Investitor bo kmetijska zadruga Dvor, ker bo delavnica še nadalje izdelovala kmetijsko orodje. Načrti in program za to delavnic® so že naročeni pri Zavodu za pospeševanje obrti. Sredstva za gradnjo te kovačnice v znesku 3,000.000 din bo Kmetijska zadruga Dvor najela kot investicijsko posojilo iz investicijske banke. VII. poglavje Investicije V letu 1957 sp bile predvidene v družbenem planu v glavnem sledeče investicije: a) dograditev suhokranjskega vodovoda, b) dograditev lokalnega vodovoda v Žužemberku, c) elektrifikacija področji bivše občine Hinje ter krajevnih odborov Ajdovec in Malo Lipje. Od teh se je uresničil le del gradnje elektrifikacije v Ajdovcu, medtem ko je bil suhokranjski vodovod v podaljšku izpeljan od vasi Žvirče v Prevole, medtem ko je bila elektrifikacija vasi Zafa-ra izvedena izven plana.'Prav tako je bil izven plana zgrajen mos čez bajer pri Dvoru in škarpa- oporni zid pri žagi na Dvoru. V letu 1958 predvidevamo pripravo načrta za gradnjo lokalnega vodovoda v Žužemberku, za kar bomo najeli sredstva iz okrajnih virov v znesku 3,000.000 din, s čimer bodo izvedena tudi pripravljalna dela za gradnjo v letu 1959. Do jeseni leta 1958 bo dograjen daljnovod 'za elektrifikacijo Ajdovca, medtem ko bodo za elektrifikacijo suhe krajine pripravljeni načrti in zgrajena 2 transformatorja. Za postavitev transformatorjev bo prispeval OLO iz svojih sredstev 7,000.000 din. Za nadaljevanje gradnje vodovoda Suhe krajine ni predvidenih sredstev od republike. V letu 1958 se bo nadaljevala gradnja ceste Ajdovec-Brezova reber, pri čemer pričakujemo vsaj 50% lastnih del prebivalcev, medtem ko bo ostala sredstva za to delo prispevala gozdarsko lesna poslovna zvetza Novo mesto. Gradnja ceste je nujno potrebna zaradi boljše povezave z železniško postajo Straža in Novo mesto. Prav tako se bo gradila v letu 1958 cesta Podšum-berk- Radohova vas, ki bo v Biču povezana z avto cesto. Cesta bo dograjena že v letošnjem letu, prav tako bo dograjen nadvoz za povezavo z avto cesto v Biču. Sredstva za gradnjo te ceste so zagotovljena iz gozdnega sklada OLO Novo mesto, del pa iz občinskega cestnega sklada, v kolikor bi bil presežen plan tega sklada za leto 1958. Sredstva za gradnjo nadvoza so zagotovljena iz republiških oziroma zveznih virov, ker je gradnja nadvoza povezana z gradnjo avto ceste L j ubij ana-Br egana Nadalje bo dovršena v letu 1958 gradnja stanovanjske stavbe v Žužemberku do prve faze, in sicer bo stavba spravljena pod streho. Del sredstev bo zajamčenih v proračunu občinskega ljudskega odbora, druga pa bomo najeli kot posojilo iz stanovanjskega sklada. Nadalje bo preurejen zadružni dom v Žužemberku za potrebe obrata pletiljstva, za kar je sklenjen dogovor med KZ Žužemberk in občino za zamenjavo sedanje stavbe občine Žužemberk za zadružni donu Sredstva za preureditev zadružnega doma so zagotovljena iz okrajnih virov in občinskega investicijskega Sklada. V letu 1958 se bo začelo urejevati kanalizacijo v Žužemberku in Elektrificirati vasi Dolnji in Gornji Križ, Vrh in Vrhovo pri Križu. V letu 1958 bodo dograjeni trije gasilski domovi, od katerih sta bila dva v gradnji že v letu 1957, to je v Budganji vasi, Logu in na Sela-Šumberku, kjer bodjo začeli z gradnjo v letu 1958. Del sredstev bodo vaščan ni prispevali z delom in materialom, del sredstev pa bo občinski ljudski odboir zagotovil v svojem proračunu. V letu 1958 se bo gradila tudi konjačija v Žužemberku, za kar so zagotovljena sredstva iz kmetijskega sklada OLO Novo mesto. Z ozirom na veliikte potrebe stanovanj v Žužemberku bo dograjeno dvoje družinskih stanovanj v Žužemberku. II DEL Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana za leto 1958 Za gospodarki razvoj, ki je predviden po družbenem planu občine Žužemberk za leto 1958, in z ekonomskimi ukrepi zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana, predpisuje občinski ljudski odbor Žužemberk še naslednje ekonomske ukrepe: VIII. poglavje Občinske doklade na dohodek od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja. 1. V letu 1958 se predpisuje občinska doklada na dohodek od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja. 2. Stopnja občinske doklade na dohodek od kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katasterskem dohodku. V letu 1958 znaša stopnja doklade na dohodek od kmetijstva: 12% katasterskega dohodka za vasi Žužemberk, Stranska vas, Prapreče, Zafara, Cvibelj, Dvor, Stavča vas, Sadinja vas, Trebča vas, Mačkovec in Podlipo; 9% katasterskega dohodka za ostalo področje občine. Dohodek od občinske doklade na dohodek od kjne-tijstva do višini 4% katasterskega dohodka se steka v občinski proračun in občinski investicijski sklad po določilih zveznega družbenega Diana za leto 1958, razlika nad 4% katasterskega dohodka pa je v celoti dohodek občinskega proračuna. 3. Stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja je proporcionalna in se odmerja po ugotovljeni davčni osnovi Za leto 1958 znaša stopnja občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja: 6% ugotovljene davčne osnove za sledeče obrti: mizarji, kolarji, kovači, čevljarji, krojači, šivilje, pletilje, brivci in frizerji, mlinarji, peki, ključavničarji, sedlarji in dimnikarji; 10% od davčne osnove za vse ostale poklice-zavezance, samostojnih poklicev in premoženja. Neglede na gornja določila, se v letu 1958 ne predpisuje občinska doklada na dohodek obrti, samostojnih poklicev in premoženja za tiste obrtne obrate, ki ne bodo v letu 1958 presegli 25.000 din čistega dohodka, ki predstavlja davčno osnovo. Dohodek od občinske doklade na dohodek od obrti, samostojnih poklicev in premoženja se steka v celoti v občinski proračun IX. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev splošnih kmetijskih zadrug. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 3%. Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki jih plačuje. XI. poglavje Skladi 1. Občinski investicijski sklad. V občinski investicijski sklad se stekajo sledeča sredstva: 1) 42% obveznih doklad od dohodnine iz kmetijstva, 2) 40% prispevka dohodkov gospodarskih organizacij, ki pripada okraju in žtbčini, 3) 40% prispevka pavšalistov, ki pripada okraju in občini, 4) 30% prispevkov iz dohodka kmetijskih organizacij, 5) 45% taks na kmetijske stroje, 6) 45% taks na hibridne vinograde, 7) 45% taks na živinske potne liste, 8) drugi dohodki, ki se po zveznih predpisih stekajo v ta sklad. Sredstva tega sklada se bodo uporabila za potrebe investiranja v gospodarstvu in za potrebe obratnih sredstev podjetij. 2. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš: V občinski sklad za zidanje stanovanjskh hiš se stekajo sredstva predpisana z zveznimi predpisi, to je 90% prispevkov za stanovanjski sklad in celotni dohodki -najemnin in prodaje stanovanjsk h hiš. Sredstva tega sklada bodo uporabljena za kreditiranje stanovanjske izgradnje. 3. Občinski cestni sklad. V občinski cestni sklad se steka 30% taks na vprežna vozila. Sredstva tega sklada se bodo koristila za vzdrževanje cest IV. reda. XII. poglavje Denarna sredstva in njihova osnovna razdelitev 1. V letu 195'8 bo občinski ljudski odbor Žužemberk razpolagal predvidoma s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v znesku 47,180.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih postavk dohodkov: v 000 1. dohodnina kmečkih gospodarstev 10.700 2. občinske doklade na kmečko- dohodnino 5.720 3. dohodnina ostalih poklicev in premoženja 2.300 4. občinske doklade na dohodnino ostalih poklicev in premoženja 400 5. prometni davek privatnikov 1.800 6. prometni davek od vina in žganja 100 7. lokalni prometni davek 1.500 8. prometni davek na maloprodajo 900 9. lokalni takse 650 10. dohodki uradov in ustanov 150 11. ostali proračunski dohodki 1.840 12. zemljairina 600 13. prorač. prispevek od plač iz gospodarstva 1.840 14. prorač. prispevek od plač izven gospodarstva 3.120 15. prorač. prispevek od privatnih pavšalistov 340 16. dotacija OLO Novo mesto 15.220 Skupaj 47.180 2. Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila v naslednje namene: v 000 1. prosveta in kulturo 13.607 2. socialno skrbstvo 4.701 3. zdravstvena zaščita 6.300 4. državna uprava 12.350 5. komunalna dejavnost 5.712 6. negospodarske investicije — 7. dotacije 2.610 8. obveze in jamščine 600 9. proračunska rezerva 1.000 10. sredstva za povečanje plač 300 Skupaj 47.180 3. Razpoložljiva sredstva skladov v letu 1958 bodo znašala: 1. občinski investicijski sklad 6.470 2. stanovanjski sklad 8.313 3. cestni sklad 554 Skupaj 15.337 XIII. poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. Št. 01/1-562/ 1 6. maja 1858 Predsednik občinskega ljudskega odbora Jože Gosenca 4. referenti na delovnih mestih, za katere je predpisana srednja strokovna izobrazba od 3.200 do 8.500 din 5. izvršilni uslužbenci in pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katere je predpisana srednja strokovna izobrazba, vodje večjih pisaren in stenodaktilografi od 3.200 do 6.800 din 6. izvršilni uslužbenci na delovnih mestih, za katere je predpisana nižja strokovna izobrazba, strojepisci Ib in vodje manjših pisarn od 2.400 do 5.000 din 7. pisarniški/ uslužbenci na delovnih mestih, za katere je predpisana nižja strokovna izobrazba, strojepisci II. in III. razr. od 1.600 do 3.600 din 3. člen Pripravnikom pripada plača: pripravniki I. vrste pripravniki II. vrste pripravniki III. vrste pripravniki IV. vrste sledeča mesečna položajna do 6.800 do 5.000 din do 3.200 din do 1.600 din 4. člen 287 Na podlagi drugega odstavka 15'8. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) in odloka izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi na j večjih položajnih plač tajnikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 18/58, je občriški ljudski odbor Semič na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 8. avgusta 1958 sprejel ODLOK o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov m zavodov občinskega ljudskega odbora Semič 1. člen Uslužbencem upravnih organov in zavodov občinskega ljudskega odbora Semič, za katere plače niso določene po posebnih predpisih, se določijo položajne plače v razponu, ki jih določa ta odlok za ustrezne položaje na delovnih mestih. 2. člen Uslužbencem, ki so zaposleni na niže navedenih delovnih mestih,_pripada sledeča položajna plača: 1. tajnik ljudskega odbora do 15.600 din 2. veterinar, v. str. izobrazba od 6.800 db 14.600 din 3. šef uprave za dohodke od 4.900 do 10.500 din Individualne odločbe o določitvi višine položajne plače izda uslužbencem starešina, pristojen za imenovanje. Te odločbe so podvržene presoji zakonitosti, ki jo opravi sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo LRS. 5. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1958 Št. 01/1-1138/6 Semič, 8. avgusta 1958 Predsednik ObLO: Franc Kapš 1. r. 288. Na podlagi 2. odstavka 158. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57) in odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o določitvi naj večjih položajnih plač tajnikom ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 18/58), je občinski ljudski odbor Žužemberk na 4. seji občinskela zbora in zbora proizvajalcev dne 8. septembra 1958 sprejel ODLOK o določitvi položajnih plač uslužbencem upravnih organov in zavodov občinskega ljudskega odbora Žužemberk 1. člen 4. člen Uslužbencem upravnih organov in zavodov občinskega ljudskega odbora Žužemberk, za katere položajne plače niso določene po posebnih predpisih, se določijo položajne plače v razponih, ki jih čfoloča ta odlok za ustrezne položaje in delovna mesta. 2. člen Položajne plače uslužbencem, ki so zaposleni na niže navedenih delovnih mestih, se določijo v tehle skupinah in mejah razponov: 1. tajnik občinskega ljudskega odbora do 15.600 din 2. šef uprave za dohodke referenti za splošne zadeve in inšpektorji na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka in višja strokovna izobrazba od 5.100 do 12.900 din 3. referenti na delovnih mestih, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba, in inšpektorji na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba od 4.900 do 10.500 din 4. referenti na delovnih mestih, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba, in šefi krajevnih uradov od 3.200 do 8.500 din 5. izvršilni uslužbenci in pisarniški uslužbenci na delovnih mestih, za katere je predpisana srednja strokovna izobrazba, vodje večjih pisarn in steno- daktilografi od 3.200 do 6.800 din 6. izvršilni uslužbenci na delovnih mestih, za katere je predpisana nižja strokovna izobrazba, strojepisci I b razreda in vodje manjših pisarn od 2.500 do 5000 din 7. pisarniški uslužbenci na de- lovnih mestih, za katere je predpisana strokovna izobrazba, strojepisci II. in III. razreda od 1.600 do 3.400 din 8. pripravniki I. vrste pripravniki II. vrste pripravniki III. vrste pripravniki IV. vrste do 6.800 din do 5.000 din do 3.200 din do 1.600 din 3. člen Individualne odločbe o določitvi višine položajne plače izda uslužbencem starešina pristojen za imenovanje. Te odločbe so podvržene presoji zakonitosti, ki jo opravi sekretariat izvršnega sveta za občo upravo LRS. Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1958. Številka: 01/1-1927/1 Žužemberk, 8. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Jože Gosenca 1. r. 289. Na podlagi 16. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32-1955) je občinski ljudski odbor v Metliki na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 1. septembra 1958 sprejel naslednji i ODLOK o ustanovitvi sklada za štipendije občinskega ljudskega odbora Metlika 1. člen Ustanovi se sklad za štipendije občinskega ljudskega odbora Metlika. Iz tega sklada se dajejo štipendije za reden študij na srednjih in visokih šolah po določbah temeljnega zakona o štipendijah. 2. člen Sredstva sklada se zagotovijo z dotacijo iz proračuna občinskega ljudskega odbora v Metliki in iz prispevkov raznih gospodarskih, zadružnih in drugih organizacij. V sklad se stekajo tudi vrnjene štipendije in denarne kazni po predpisih temeljnega zakona o štipendijah. 3. člen Sklad za štipendije je pravna oseba, ki jo zastopa predsednik sklada komisije jza štipendije, v njegovi odsotnosti pa drugi član komisije, ki ga predsednik za to pooblasti. 4. člen Sklad upravlja komisija za štipendije občinskega ljudskega odbora v Metliki, ki jo imenuje občinski ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo. Komisija šteje 7 stalnih članov. 5. člen Sklad ima proračun dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec pri izvrševanju proračuna je predsednik ali pooblaščeni član komisije za štipendije. Presežek sklada se ob koncu leta prenese v predračun za naslednje leto. Sredstva sklada se nalagajo pri Komunalni banki v Črnomlju oziroma pri podružnici v Metliki. 6. člen Komisija oziroma upravni organ sklada sprejme pravilnik o uporabljanju sklada, ki ga mora potrditi še občinski ljudski odbor na svoji seji. 7. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03-2673/1 Metlika, 1. septembra 1958. Predsednik ObLO: Mr. ph. Jug Gojko 1. r. 290. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona d varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54) v zvezi s 7. točko' 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), je občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenh sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 10. julija 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Zaradi bolj intenzivnega in učinkovitega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, češpljevega kaparja, rdečega pajka, jabolčnega zavijača, koruznega molja, škrlupa in krompirjeve plesni na območju občine Novo mesto, odrejamo skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvajajo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov (v nadaljnem besedilu: lastnikov) kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih krajih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastniku kmetijskih zemljišč pomoč v rečnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varnostne ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč, ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvr- šijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortij arija, režijski stroški). 5. člen Če lastniki na območju, za katero je določil pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora Novo mesto, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo v pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko' ceno. 6. člen Opravljanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. 7. člen Za kršitev predpisov iiz L, 2. in 3. člena odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena. 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po* objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 04/6-3053/2 Novo mesto, 10. julija 1958. Predsednik ObLO: Maks Vade 1. r. 291. Na podlagi 29. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26/54) v skladu s 7. točko. 43. člena zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, je občinski ljudski odbor Žužemberk na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. julija 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. člen Za čimbolj intenzivno in učinkovito zatiranje koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača in škr-lupa ter krompirjeve plesni, se na območju občinskega ljudskega odbora Žužemberk odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. člena te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov, oziroma uporabnikov — v nadaljnem besedilu: lastnikov kmetijskih zemljišč, tar na njihov račun. V hribovitih krajih, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošne: kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, priskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev in nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. člen Kakšne varstvene ukrepe ,za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo- pristojni upravni organ ObLO. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi področja, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. člen Za storitve, opravljene po 2. členu, zaračuna kmetijska zadruga posameznim lastnikom zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji. 5. člen Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, tega ne storijo ali ne storijo v pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. 6. člen Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Ta organ vodi tudi posebno evidenco o izvrševanju teh ukrepov. 7. člen Za kršitve teh predpisov iz 1., 2. kakor tudi 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: Ol/l-1644/l Žužemberk, 9. julija 1958. Predsednik ObLO: Jože G esenca 1. r. 292. Na osnovi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS, št. 2-4/57) ter odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS, št. 3-17/58), je izdal svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Sevnica na svoji seji dne 19. septembra 1958 naslednjo ODREDBO o plačevanju pavšalne skočnine in stroškov osemenjevanja I. Pavšalna skočnina 1. člen Na območju občinskega ljudskega odbora Sevnica se uvede plačevanju pavšalne skočnine za pripušča-nje krav in telic. Pavšalno skočnino plačujejo vsi lastniki in rejci krav in nad eno l-eto starih telic. 2. člen Višino letne pavšalne skočnine odnosno osemenje-valnine za posamezno žival določa z odločbo svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. Pavšalna skočnina se plačuje- v sklad za živinorejsko službo pri obč nskem ljudskem odboru. Za odmero pavšalne skočnine posameznemu živinorejcu je odločilno število krav in nad eno leto starih telic od času prijave. Število krav in nad eno leto starih telic, od katerega se mora plačevati pavšalna skočnna .ugotavlja vsako ■ leto občinski ljudski odbor na način in v roku, ki ga določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. 3. člen Pavšalno skočnino plačujejo lastniki krav in telic v roku, ki ga določi svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Izterjava se vrši po členu 8. in nadaljnih uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov — Uradni Ust FLRJ, št. 33-283/53. 4. člen Rejci plemenskih bikov ne smejo od gospodarjev pobirati nobenega prispevka, nagrade ali plačila za pripust. Za vsak pripust krave ali za osemenitev mora rejec bika ali osemenjevalna postaja izstaviti potrdilo o osemenitvi oziroma pripustitvi. 5. člen Če osemenitev ni bila opravljena iz opravičljivih razlogov (prodaja, pogin, neozdravljiva jalovost) vrne občinski ljudski odbor po odredbi za kmetijstvo pristojnega upravnega organa lastniku krave ali telice vnaprej plačani .znesek pavšalne skočnine. Povračilo se ne izplača, če lastnik v dotičnem letu nabavi drugo kravo ali telico. II. Plačilo stroškov osemenjevanja in vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov 6. člen Vplačana pavšalna skočnina se srne uporabiti sa-. mo za plačilo osemenjevanja in za izplačilo vzdrževalnine rejcem plemenskih bikov. V kolikor bi po iz-plačlu gornjih obvez še ostalo denarja, se lahko neuporabljeni znesek porabi kot prispevek za nabavo plemenskih bikov ali poravnavo višjih stroškov osemenjevanja. 7. člen Letno vzdrževalnino posameznim rejcem bikov določa vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Merilo za višno vzdrževalnine je število pri-puščenih krav na podlagi izdanih pripustnic in način oskrbovanja plemenjakov ter odstotek ob rej enih ple-menic. 8. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen, da določa območja — vasi, kjer se obvezno izvršuje samo osemenjevanje, in vasi, kjer se lahko do preklica uporabljajo za pripuščanje biki. Vsakemu rejcu bika določa svet za kmetijstvo in gozdarstvo področja (vasi), ki spadajo v njegov plemenitili krog. Rejcem bika, ki ima določen pleme-nilni krog, ne sme izvršiti pripusta na krave, ki so last rejcev izven vasi določenega plemenilnega kroga. 9. člen Vzdrževalnina za bike se plačuje v dveh obrokih in sicer do 15. julija in 15. januarja. Z zadnjim obrokom se obračuna vzdrževalnina za posameznega plemenjaka. Obračun se izvrši na osnovi predložitve skočnih zapisnikov. Lahko pa se tudi izplačuje za prvo in tretje četrtletje akontacija v višini ene četrtine letno določene vzdrževalnine. Za osemenjevanje se izplačuje osemenjevalnemu centru za vsako osemenjavalno žival po pogodbi določeno vsoto na podlagi predloženih seznamov izvršenih osemenitev. Obračun je četrtleten, lahko pa se izplačuje akontacija v višini predvidene mesečne višine stroškov osemenjevanja. 10. člen Upravni organ, pristojen za kmetijstvo, nadzoruje rejce bikov in je odgovoren za nemoteno osemenjevalno službo in za pravilno prijavo krav in telic. 11. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora izda vsa potrebna navodila za izvajanje te odredbe. 12. člen Ta odredba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 53/3-841/3 Sevnica, 19. septembra 1958. Predsednik sveta Predsednik ObLO: za kmetijstvo in gozdarstvo Karel Kolman 1. r. ing. Vida Cimperšek 1. r. 293. Na podlagi 20. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 9. točke 26. člena statuta občine Videm-Krško, je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 8. avgusta 1958 sprejel SKLEP o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in komisij občinskega ljudskega odbora Videm-Krško za čas, ko delajo v ljudskem odboru I Odborniki, člani svetov in komisij imajo, kadar opravljajo dolžnosti v ljudskem odboru, pravico: 1) do povračila potnih stroškov; 2) do povračila izdatkov za hrano in prenočišč; 3) do nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek. II Potni stroški se povrnejo za prevoz po železnici ali z avtobusom. Kjer ni prevoznih sredstev pripada upravičencem kilometrina po predpisih, ki veljajo za javne uslužbence. Stroški prehrane in prenočišča se povrnejo z dnevnico. Višina dnevnice se določi v tehle okvirih: 1) za zamujeni čas od 2 do 8 ur — največ 400 din, 2) za zamujeni čas od '8 dio 12 ur — največ 700 din 3) za zamujeni čas nad 12 ur — največ 1.200 din. Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek se prizna odbornikom, članom sveta in komisij, ki so v delovnem razmerju, v višini dejanskega odtegljaja od njihovih prejemkov. III Odbornikom, članom svetov in komisij, ki niso v delovnem razmerju in so zaradi dela v ljudskem odboru izgubili na zaslužku, se prizna odškodnina za dejansko izgubljeni zaslužek v tehle okvirih: 1) za zamujeni čas do 3 ur — največ 300 din, 2) za zamujeni čas od 3 do 8 ur — največ 500 din, 3) za zamujeni čas nad 8 ur — največ 850 din. IV Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek se za posamezne upravičence, ki so redno daljši čas zaposleni v ljudskem odboru (predsednki zborov, svetov in komisij), lahko obračuna v mesečnem pavšalnem znesku, upoštevajoč pri tem konkretno delo vsakega upravičenca, to pavšalno mesečno nadomestilo ne sme v nobenem primeru presegati višine 6000 din. V Ta sklep velja z dnem, ko ga sprejme občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Številka: 01/1-3029/1 Krško, 26. avgusta 1958. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 294. Na temelju 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 16. člena statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu sprejela na zasedanju dne 11. septembra 1958 ODLOK o povračilu stroškov članom skupščine, odborov in komisij Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu 1. Za delo v skupščini, odborih in komisijah Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ne pripada nagrada. 2. Člani skupščine, odborov in komisij, ki imajo kadar opravljajo dolžnost v teh organih zavoda, pravico: a) do povračila prevoznih stroškov, b) do povračila izdatkov prehrane in prenočišča (dnevnice), c) do odškodnine za izgubljeni delovni čas. 3. Prevozni stroški se povrnejo za prevoz po železnici ali z avtobusom. Kjer ni prevoznih sredstev, pripada upravičencem kilometrina ob primerni uporabi predpisov, ki veljajo za javne uslužbence. 4. Dnevnice se plačujejo po uredbi in sicer: a) za zamujeni čas od 8 do 12 ur — polovica dnevnice, b) za zamujeni čas nad 12 ur — cela dnevnica. 5. Odškodnina za izgubljeni delovni čas znaša: do 3 ure — 300 din od 3 do 8 ur — 500 din nad 8 ur — 850 din 6. Za predsednike posamezmh odborov in komisij se določi mesečna nagrada v znesku do 6.000 din. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep upravnega odbora Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu z dne 23. marca 1956 in istovrstni sklep Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, v kolikor se nanaša na območje okraja Novo mesto. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraia Novo mesto, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje. Opr. št. 01-330/58 Novo mesto, 12. septembra 1958. Predsednik skupščine OZSZ: Anton Kolih 1. r. 295. Na temelju 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 42. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 51/54) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno za-zavarovanje v Novem mestu na zasedanju dne 11. septembra 1958 sprejela ODLOK o povračilu potnih stroškov zavarovancem oziroma družinskim članom, ki odhajajo iz kraja zaposlitve oziroma kraja stalnega bivališča v katerem ni zdravnika, zaradi zdravniškega pregleda ali zdravljenje do najbližjega zdravnika ali zdravstvene ustanove v drugem kraju 1. Tovrstni zavarovanci imajo pravico do povračila potnih stroškov od doma do najbližjega (pristojnega) zdravnika oziroma zdravstvene ustanove in nazaj samo, če so' oddaljeni od zdravnika oziroma zdravstvene ustanove več kot 10 km v eno smer. 2. Potni stroški za prvi pregled' zavarovancem in njihovim družinskim članom se plačajo, v kolikor ugotovi zdravnik, da je bil pregled dejansko potre-ben. Ne plačajo se potni stroški za potovanje k zobozdravniku zaradi popravila zob, pač pa se plačajo stroški za potovanje k zdravniku — specialistu zaradi zdravljenja zobovja. Prav tako se plačajo polni stroški zavarovancem, ki so klicani k zdravniku zaradi obsevanja, previjanja, injekcij, fizikalne terapije in podobno. 3. Tovrstne; potne stroške izplačuje Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu oziroma podružnice zavoda po predhodnem potrdilu zdravnika, ki zavarovanca zdravi. 4. Izjemoma se lahko povrnejo potni stroški zavarovancem tudi za relacijo izpod 10 km, pri čemer se bo upoštevala starost zavarovanca, bolezen itd. O izjemnem povračilu potnih stroškov odloča direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ali za to pooblaščeni uslužbenec. 5. Pri povračilu potnih stroškov v smislu predmetnega odloka se uporabljajo v ostalem odločbe 42., 43., 44. in 45. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o povračilu potnih stroškov skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu z dne 20. I. 1958 in morebitni tovrstni sklepi Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, v kolikor se nanašajo na območje okraja Novo mesto. Ta odlok stopi v veljavo v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporabljajo pa se od 1. X. 1958 dalje. Opr. št. 01-330/58 Novo mesto, 12. septembra 1958. Predsednik skupščine OZSZ: Anton Ralih 1. r. 296. Na temelju 2. točke 15. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 47. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni 1'st FLRJ, št. 51/54) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu na zasedanju dne 11. IX. 1958 sprejela ODLOK o določitvi pavšalnih zneškov pogrebnine Za primer zavarovančeve smrti ali smrti družinskega člana zavarovanca, ki ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, pripada družini oziroma zava- rovancu, ki sta izvršila pogreb, kot povračilo pogrebnih stroškov pogrebnina v pavšalnem znesku in sicer: 1. za otroke do L leta starosti 3.000 din 2. za otroke od 0 do 7 let starosti 6.000 din 3. za otroke od 7. do 14. leta starosti 9.000 din 4. za osebe nad 14 let starosti 15.000 din Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odločba o določitvi pavšalnega zneska za pogrebnine skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah opr. št. 2/56 z dne 17. VIII. 1956, v kolikor se nanaša na območje okraja Novo mesto, in sklep skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto o pogrebnih stroških z dne 23. III. 1956. Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. X. 1958 dalje. Opr. št. 01-330/58 Novo mesto, 12. septembra 1958. Predsednik skupščine OZSZ: Anton Kolih 1. r. 297. Na temelju 16. člena uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 42., 34., 44. in 45. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 51/54) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu na zasedanju dne 11. IX. 1958 sprejela ODLOK o določitvi višine povračila za stroške oskrbe in nastanitve ter potovanjem in prebivanjem v drugem kraju Zavarovancem — upravičencem pripada povračilo za stroške oskrbe in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju, to je dnevnice v pavšalnih znesk;h, in sicer: če traja potovanje in bivanje v drugem kraju od 8 do 12 ur 300 din če traja odsotnost in bivanje v drugem kraju nad 12 ur 600 din Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti se plačuje dnevnica v polovičnem znesku. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odločba o določitvi višine povračila za stroške oskrbe in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju (dnevnica) skupščine okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje Opr. št. 3/57 z dne 31-X. 1957 in sklep upravnega odbora Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu z dne 27. IV. 1958. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. X. 1958 dalje Opr. št. 01-330/58 Novo mesto', 12. septembra 1958. Predsednik skupščine OZSZ: Anton Rolih 1. r. 298. Na temelju člena 16. uredbe o organizaciji zavodov za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 50. člena uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12/55) je skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu na zasedanju dne 11. IX. 1958 sprejela ODLOK o tablici posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje 1. Dovoljeno povprečje izostankov z dela zaradi bolezni in nesreč, ki se vzame kot podlaga za predpis prispevka po posebni stopnji, znaša po sklepu skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani: a) za rudarstvo 6 %, b) za vse ostale zavarovance prispevka znaša dovoljeno povprečje 3 % po sklepu skupščine Okraj- nega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto od 17. XII. 1957. 2. Najmanjši odmik od dovoljenega povprečja izostankov znaša 0,40 %. 3. Posebna stopnja prispevka za socialno zavarovanje za vsak najmanjši odmik znaša: a) za rudarstvo 0,50%, b) za vse ostale zavezance prispevka pa 2 %. Za rudnik Kanižarico veljajo te določbe od 1. januarja 1958. 4. Tablica posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje se uporablja za vse zavezance prispevka, ki zaposlujejo nad 50 delavcev in uslužbencev. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu o določitvi posebne stopnje prispevka z dne 21. XII. 1956 in sklep z dne 26. IV. 1958 ter odlok o tablici prispevka po posebni stopnji skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Trbovlje opr. št. 2/56 z dne 17. III. 1956, v kolikor se nanaša na območje okraja Novo mesto. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se za čas od 1. X. 1958 dalje. Opr. št. 01-330/58 Novo mesto, 12. septembra 1958. Predsednik skupščine OZSZ: Anton Rolih 1. r. t 299. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija »ZORA« VALJČNI MLIN ČRNOMELJ Aktiva Naziv postavke v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 7.828 Investicije v teku 457 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2.765 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 901 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 443 Druga aktiva 1.604 Skupaj . . . 13.998 Pasiva Naziv postavke v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 7.828 Razni skladi 2.843 Drugi viri finansiranja investicij 457 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 1.008 Sklad obratnih sredstev 1.298 Pasivne časovne razmejitve 90 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 471 Druga pasiva 3 Skupaj . . . 13.998 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Judita Jurejevčič 1. r. Ivan Rajgelj 1. r. Direktor: Drago Brus 1. r. 300. BILANCA na dan 31. decembra 1957 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE »TOPLICE« V DOLENJSKIH TOPLICAH Aktiva Naziv postavke v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 774 Izločena sredstva in druga investicijska sredstva " 427 B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 8.775 C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 1.328 Draga aktiva 875 Skupaj . . . 12.179 Pasiva Naziv postavke v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 262 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 512 Razni skladi 145 B. Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva 6.450 Sklad obratnih sredstev 301 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti ( 4.314 Druga pasiva 195 Skupaj . . . 12.179 Vodja računovodstva: Jože Brodarič 1. r. Predsednik upravnega odbora: France Mlinar 1. r. Direktor: Cveto Brkič 1. r- 301. Na podlagi člena 12. temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53), čl. 17, odstavka I. pravilnika o registraciji finančno samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 27/55) in na vlogo Zdravstvene postaje Krmelj z dne 23. VIII. 1958, štev. 562/58 za vpis nastalih sprememb v regir ster finančno samostojnih zavodov odločam: 1) V Zvezku I. reg. list štev. 2, stran 3, v razdelku 9, registra finančno samostojnih zavodov se odredi sledeč izbris in vpis: a) Dr. Pipp Bojan, zdravnik in upravnik Zdravstvene postaje Krmelj, se izbriše v citiranem registru; b) dr. Strojnik Franc, zdravnik in na novo imenovani upravnik Zdravstvene postaje Krmelj, se vpiše s pooblastilom podpisovanja vseh listin in zastopanja zdravstvene postaje Krmelj. 2) Vpisano dne 3. IX. 1958. 3) Ta odločba je takse prosta po 1. členu zakona o taksah, Številka: 01/1-617/2 Sevnica, 3. septembra 1958. Tajnik ObLO: Božo Štojs 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik Šom Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606-70 2-245