KULTURNO POLITIČNO GLASILO ^*tnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt p. b. b. ^TO XXIV / ŠTEVILKA 41 CELOVEC, DNE 12. OKTOBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Vsa demokratična mednarodna javnost obsoja zverinske izgrede izzivacev Protesti po vsej Jugoslaviji in slovenskem zamejstvu Mogočno protestno zborovanje koroških Slovencev v Celovcu Odborniki Narodnega sveta koroških Slo-encev in Zveze slovenskih organizacij na " ter v njih vključenih organizacij, na skupnem posvetu dne 11. okto-7* 1972 v Celovcu, kot predstavniki sloven-v® narodnostne skupnosti z ogorčenjem bsojamo od nemških nacionalističnih organizacij organizirane pogrome proti mini-alni izvedbi določila državne pogodbe o y°jezičnih topografskih označbah in na-sih ter proti pravicam slovenskega prebi-aistva kot manjšine nasploh, kakršne smo °«iveli zadnje dni na Koroškem. Ob eskalaciji nemškega nacionalizma, ob ^ilnih nedvoumnih grožnjah proti sloven-narodnostni skupnosti in njenim čla-ob hujskanju proti najvišjim predstav-k°m zvezne in deželne vlade, ter ob upo- ru proti oblastvenim ukrepom in proti zakonu v prisotnosti policije, ne da bi le-ta ukrepala, se koroški Slovenci upravičeno čutimo ogrožene glede varnosti življenja in imetja. Nasilje in vzdušje sta sila podobna situaciji v letih 1934 do 1938, ki je potem privedla do nacističnega prevrata, do likvidacije avstrijske države In do poskusa fizične iztrebitve koroških Slovencev. Koroški Slovenci smo dogodke zadnjih dni na Koroškem točno spremljali in z veliko zaskrbljenostjo ugotovili, da je državna oblast s pasivnim zadržanjem te izgrede več ali manj tolerirala in da so to nezakonito početje podpirali tudi neodvisni tisk In listi opozicionalnih strank v deželi. Kot avstrijski državljani slovenske narodnosti zato apeliramo na vse demokratične sile avstrijskega ljudstva, da z nami vred zahtevajo od vlade, da končno z vso odločnostjo ukrepa s prepovedjo proti Iniciator-jem in krivcem teh pogromov, to je proti nacionalističnim organizacijam, kot so Karnt-ner Heimatdienst, Abwehrkampferbund in podobne, ki vse merijo na to, da odvzamejo slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. Kakor že vedno v zgodovini, se je tudi to pot izkazalo, da na Koroškem vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ne rešuje vlada, marveč so ga vzele v zakup poznane nacionalistične organizacije z namenom, da preprečijo sleherno rešitev in ovekovečijo nemir na južni meji naše republike. Tako Jim je že 17 let uspelo preprečiti izvedbo določil, ki jih vsebuje v korist slovenske narod- nostne skupnosti avstrijska državna pogodba; sedaj pa z zahtevo po referendumu hočejo celo onemogočiti izpolnitev v državni pogodbi prevzete obveznosti v zaščito obstoja in nadaljnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Ob taki situaciji smo koroški Slovenci prisiljeni, da se za dosego svojih pravic poslu-žimo, kakor svojčas avstrijska manjšina v Južnem Tirolu, možnosti apela na mednarodno javnost in na pristojne mednarodne ustanove. Zbrani odborniki zato pozivajo in pooblaščajo izvršna odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organziacij na Koroškem, da čimprej najdeta pravno obliko za uresničitev takega apela na mednarodni forum in da zadevno zaprosita za podporo In pomoč državo matičnega naroda SFR Jugoslavijo. Zvezni vladi Republike Avstrije UVOD V SPOMENICO, KATERO STA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV IN ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ 11. OKTOBRA 1955 PREDLOŽILI AVSTRIJSKI VLADI. NA NAŠEM NAČELNEM STALIŠČU NE SPREMINJAMO NITI BESEDE. Žrtve avstrijskih državljanov slovenske narodnosti tekom druge svetovne vojne so bile ogromne. Zato koroški Slovenci upravičeno pozdravljamo dejstvo, da so naše pravice posebno zaščitene v členu 7 Državne pogodbe z dne 15. maja 1955. Prav zaradi tega nas je izjava g. zveznega kanclerja ob ratifikaciji Državne pogodbe posebno zadovoljila, ko je dejal: »Moram pa poudariti naslednje: Glasovanje za Državno pogodbo vsebuje odgovornost za vse člene Državne pogodbe kot tudi za vsakega posebej. Ni nobenega sprejema Pogodbe, če a bi kdo hotel pri tem ali onem členu staviti svoje pomisleke zato, da bi se potem lahko izgovarjal. Moram še enkrat poudariti, da bo vsak poslanec, ki bo oddal svoj glas za to Pogodbo, hkrati glasoval za vsak posamezni člen ali odstavek te Pogodbe, tako da se ne bo mogel nihče izgovarjati, — ali pa naj , glasuje proti Pogodbi." j Koroški Slovenci se dobro zavedamo, da je duh in ne črka, ki daje pogodbi življenje. Besedilo ostane mrtva črka, ki je podvržena dobrohotnemu ali zlovoljnemu tolmačenju, če ji manjka pravega duha. Zaradi tega posebno opozarjamo na izjave avstrijskega zunanjega ministra g. dr. Karla Gruberja ob priložnosti pogajanj za avstrijsko Državno pogodbo, ko je v imenu države dal zagotovilo, da bo Avstrija v vsakem pogledu zaščitila kulturne in gospodarske življenjske pravice koroških Slovencev, in ki je dne 19. junija 1952 izjavil, „da bi bil izreden in pomemben napredek v mednarodnem življenju, če bi v manjšinah ne gledali več elementa, ki razdvaja, temveč element, ki združuje." Nadalje opozarjamo na slovesno izjavo koroškega deželnega zbora z dne 28. januarja 1947, v kateri je izrecno poudarjeno, da „deželni zbor v polnem obsegu priznava kulturne in gospodarske pravice koroških Slovencev." Pravice, ki jih vsebuje člen 7 Državne pogodbe, smo si koroški Slovenci priborili z neupogljivo voljo do obstoja, zlasti še v trdem odporu in uporu proti nacizmu na strani zavezniških sil in z ogromnimi žrtvami, ki jih je doprinesel slovenski narod. Zato je le naravno, da so Aliirane in Asociirane sile sporazumno z demokratično avstrijsko vlado vnesle člen 7 v Državno pogodbo, ki služi tudi zagotovitvi demokratičnega razvoja v naši deželi. Koroški Slovenci pričakujemo, da bomo našli demokratično razumevanje in dobro voljo tudi pri zveznem parlamentu, pri koroškem deželnem zboru in predvsem pri zvezni in koroški deželni vladi, zlasti v izvajanju določil in upoštevanju pravic, ki jih v naš prid vsebuje Državna pogodba. Koroški Slovenci smo in bomo storili vse, da preprečimo nacionalne razprtije. Pripravljeni smo, da tvorimo most, ki naj veže naroda-soseda in sosedni državi, kar bo nov in trden element miru v tem delu Evrope. Uspešno izvrševanje tega našega poslanstva pa zavisi tudi od dobre volje avstrijske države, ki mora priznati osnovno, prirodno pravico in težnjo vsake etnične skupine in vsakega naroda, da hoče živeti in kulturno ter gospodarsko napredovati. Ker smo nadalje prepričani, da vprašanje vsebine, torej razlaga neke pogodbe, predvsem tudi pravica tistega, na katerega se nanaša in v korist katerega je bila sklenjena, si zato sedaj, ko so z Državno pogodbo postale veljavne tudi pravice, zajamčene manjšinam v členu 7, dovoljujemo iznesti vladi svoje pripombe in predloge za izvedbeno zakonodajo člena 7 in jo ob tej priložnosti opozoriti na nekatere naše zahteve, ki izhajajo iz naravnega prava in so popolnoma v skladu z določili Državne pogodbe. Koroška kot zunanjepolitični problem Akcije proti dvojezičnim napisom se nadaljujejo. V vedno večji meri opozarja avstrijski tisk na mednarodno povezavo koroškega problema. Tako je zapisala celovška „Kleine Zeitung11 z dne 8. oktobra 1972, da je sopodpisala državno pogodbo leta 1955 tudi vlada v Beogradu ter da so garancijo za njeno izvedbo prevzele štiri velesile. „Kleine Zeitung11 ne izključuje v zvezi s tem možnosti vmešavanja v notranjeavstrijske zadeve in poudarja, da bi se dalo vmešavanje ob »natančni izpolnitvi državne pogodbe11 preprečiti. V zvezi s politično situacijo na Koroškem opozarja Helmut Pfitzner v dunajskem »Kurierju11 celo na Združene narode, ko pravi: »Dežela, ki se priznava v svoji ustavi k demokraciji in strpnosti, ki je šla za izboljšanje položaja Južnih Tirolcev pred Združene narode in se trudi v znamenju sporazumevanja narodov za svoje mesto v Združeni Evropi, je dolžna, da zagotovi iz lastne spodbude vsem na njenem območju živečim narodnostnim skupinam — še posebno, ko se lojalno priznavajo k državi — s primernimi razvojnimi možnostmi najugodnejši žvljenjski prostor.11 Medtem, ko je dunajska »Die Presse11 v povezavi z dvojezičnimi napisi že večkrat opozorila na obveznosti Avstrije, ki izvirajo zanjo iz državne pogodbe, je celovški radijski komentator Hans Misar zaključil svoje poročilo v avstrijskem radiu o akcijah proti dvojezičnim napisom s svarilnimi besedami: »Pozor, porcelan!11 V posebni izjavi je obsodila izgrede proti slovenski manjšini tudi slovenska vlada v Ljubljani, jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej pa je ob svojem nedavnem obisku pri koroškem deželnem glavarju izrazil zaskrbljenost slovenske vlade nad zadnjimi dogodki v deželi. Jaka Štular pa je v uvodniku ljubljanskega »Dela11 zapisal: »Nismo hujskali in ne bomo: če bi delali tako, bi ravnali zoper sebe. Toda nihče v Avstriji naj ne misli, da bi se Jugoslavija mogla odpovedati pravicam in dolžnostim, ki jih ima kot sopodpisnica državne pogodbe in da se ne bo, če bo treba, poslužila tudi vseh možnih mednarodnopravnih poti za zaščito slovenske manjšine... Tu, kot drugje, med Beogradom in Ljubljano ni razlike v pogledih in je ne bo“. Na mestu je, da ob za našo državo nevarnih nacionalističnih izgredih na Koroškem prikličemo v spomin zadržanje Jugoslavije ob priliki obravnave južnoti-rolskega vprašanja pred Združenimi narodi v letih 1960 in 1961. Tedaj je Jugoslavija s svojim zadržanjem dejansko podprla Avstrijo v njenih prizadevanjih za južnotirolsko manjšino. Pred politično komisijo Združenih narodov je jugoslovanski zastopnik dejal: »Jugoslovanska vlada upa, da bo tudi položaj slovenske manjšine v Avstriji dvostransko rešen v soglasju z načeli, ki jih je poudarila avstrijska vlada pri sprožitvi južnotirolske-ga vprašanja11. Jugoslovanski zastopnik je zaključil svoj govor z željo, da bo Italiji in Avstriji moč najti »formulo, ki bi pomagala obema državama doseči pravično, prijateljsko in sporazumno rešitev tega problema, ki kali odnose obeh sosednjih držav, do katerih goji Jugoslavija prijateljska čustva11. Koroški Slovenci smo zvesti in zavedni Avstrijci. Ugled Avstrije je tudi naša zadeva. Z dejanji smo to ob vsaki priliki dokazovali, ne da bi to posebej poudarjali. V tej zvezi želimo samo opozoriti na zadržanje tudi koroških Slovencev v dolgih letih spora zaradi Južnega Tirola. Tedaj ni bilo rešeno južnotirolsko vprašanje in ne vprašanje Slovencev na Koroškem. Slednje vprašanje še danes niti od daleč ni urejeno. Te misli nam narekuje tako želja po pravični ureditvi položaja koroških Slovencev, kakor tudi želja, da naj Avstrija velja v svetu kot domovina vseh Avstrijcev brez ozira na njihov materin jezik. Dr. V. Inzko Univ. prof. dr. Theodor Veiter: (Nadaljevanje in konec) Večjezičnost koristi vsakomur! če je narodna skupnost obmejna narodna skupnost, ki meji na področje ali celo na državo iste narodnosti, potem bo državni narod spoznal razmeroma lahko v času, ko se pripravlja evropski regionalizem, da se mu odpre na ta način, da se nauči jezika manjšine, torej s tem, da postane večjezičen, pot čez meje, četudi je mogoče podvomiti o značaju mostu, ki ga baje vršijo obmejne narodne skupnosti, Italijan v regiji Trentino, Tirolsko Poadižje, ki se uči nemščine, ne najde samo nujni dostop do juž-notirolske narodne skupnosti, temveč tudi do nemškega jezikovnega naroda onstran državne meje, nemški Korošec, ki se nauči slovenščine, služi s tem ne le poglobljenemu poznanju svoje domovine in njenih kulturnih korenin, temveč tudi laže najde gospodarske odnose do Slovenije, prav tako Italijan v Kanalski dolini, v Gorici in Trstu itd. Pri tem pa ni nujno da se stremi za popolnim jezikovnim znanjem. 4. Narodna skupnost in državni jezik Medtem ko je potrebno gotovo veliko vzgojnega dela, da se pripravi v današnji že zopet izrecno nacionalistični Evropi pripadnike državnotvornih narodov (večinski narod, državni narod) do tega, da se učijo namesto ali poleg angleščine jezik (jezike) neke jezikovne manjšine svoje lastne države, ko niti ni mogoče doseči, da se izvede velikodušna dvo- ali večjezičnost pri krajevnih napisih, javnih poslopjih ali drugače v javnem življenju, je za narodne skupnosti in jezikovne manjšine prav tako zelo važna večjezičnost te skupnosti, v tem smislu, da se namreč njeni pripadniki državnega jezika oziroma jezika večinskega naroda oziroma državnega naroda naučijo. Za manjšinsko narodno skupnost, ki ne živi v multina-cionalni državi je domala življenjsko odločilno, da obvladajo pripadniki državni jezik in sicer čim bolje. Gospodarski in kulturni premisleki govorijo prav tako za to. V Razbesnela koroška domovinska histerija Rekli so, da je mladina bolj pametna, da je ne teži preteklost, da je njen odnos do Avstrije in njenih postav pozitiven. Rekli so, da se je avstrijska državna zavest utrdila že tako močno, da ni treba zreti v prihodnost zaskrbljenega obraza. Val navdušenja je zajel Avstrijo, ko so 15. maja 1955 končno podpisali državno pogodbo. Avstrija je dobila svobodo, seveda pa je morala plačati kot poražena sila druge svetovne vojne tudi svoj davek. Člen 7 državne pogodbe ji je naložil dolžnosti do koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. Čas je mineval, hipoteke niso odplačali. Rasle so obresti. In ravno te obresti se maščujejo zdaj do mere, ki je ni pričakoval niti najhujši črnogled. Položaj na Koroškem leta 1972 ni veliko drugačen od položaja 1937. Na Koroškem vlada isti duh strupenega nemškega nacionalizma. Nekateri krogi, posamezniki, župani se ne brigajo prav nič za zakonita določila, sledi jim nahujskana tolpa ljudi, ki se delajo junake, branilce koroške domovine, koroškega ponosa. Pojejo koroško „himno“, in kot posmeh dvigajo ob svojem zločinskem početju tudi državno zastavo. Policija samo gleda in si zapisuje številke avtomobilov. Koroški časopisi pišejo o dogodkih v različnem obsegu in različnem duhu. Najbolj strupeno divjajo časnikarji „Volkszeitung“, glasilo Avstrijske ljudske stranke. Najbolj priljubljena tarča napadov jim je deželni glavar Sima. Saj je vse jasno. „Volkszeitung“ in z njo OVP si hočeta na Koroškem pridobiti političnega terena. Gre ji za pridobitev tistih nacistov in nemških nacionalcev, ki so doslej iz kakršnihkoli razlogov volili socialiste. V Avstriji se na splošno govori, da si je menda pridobil največjih zaslug za podpis Državne pogodbe Leopold Figi. Figi je bil prvi predsednik OVP, dolgoletni kancler in zunanji minister. Tudi Julius R a a b , kancler leta 1955, je bil „črn“. OVP je bila dolga leta — 1945 do 1970 — vladna stranka. Njeno obnašanje leta 1972 ne kaže nič prida državne in državniške zavesti. Avstrija si šteje v čast, da je generalni tajnik OZN VValdheim Avstrijec, OVP gotovo tudi, da je bil njen zunanji minister in kandidat za državnega predsednika. VValdheim se bori za pravice tlačenih narodov, v njegovi domovini Avstriji pa se zaganja podivjana tolpa proti narodu, ki si želi popolno enakopravnost, zasidrano v avstrijski ustavi. Na Koroškem smo čuti geslo: „10. oktobra nobenega dvojezičnega napisa več!11 Kot se je izvedelo, je to v Podjuni že uspelo. Policija je samo gledala. Stražila je napise in gledala, kako so jih drugi odstranjevali in uničevali. Južnokoroški dogodki so najbolj groba kršitev Državne pogodbe. Kršila jo je Avstrija. Avstrijska svoboda pa sloni prav na izpolnjevanju državne pogodbe. Prihodnost bo še razburkana in zanimiva. Mednarodni tisk obsoja nacistični terorizem na Koroškem Mednarodni tisk je že na široko zavzel stališče k dogodkom na Koroškem, predvsem v zvezi s terorističnimi akcijami v Podjuni. Do sedaj nam je znano, da so dejanja koroških šovinistov najostreje obsodili razen jugoslovanskega tiska seveda list nemške manjšine na Danskem »DER NORD-SCHLESVVIGER«, osrednji švedski dnevnik »SVENSKA DAGBLADET« in pa italijanski dnevnik »IL MESSAGGERO«. Naš sodelavec iz Rima nam je poslal o tem naslednje poročilo: Osrednji rimski dnevnik „11 Messag-g e r o “ od 5. oktobra prinaša poročilo svojega dunajskega dopisnika pod naslovom: „Da nazionalisti austriaci TARGHE ŠILINGIH DIVELTE A CARINZIA, II governatore aggiorna la sua visita a Lubiana" (Od avstrijskih nacionalistov OBDELANE DVOJEZIČNE TABLE NA KOROŠKEM, glavar preložil svoj obisk v Ljubljani), v katerem pravi, da v dunajskih krogih ne manjka resne zaskrbljenosti nad posledicami, ki bi jih izbruhi histerije utegnili imeti z bližnjo Jugoslavijo. „11 Messaggero" komentira dalje zlasti divjaštvo, ki so ga v Št. Vidu v Podjuni uprizorili proti dvojezičnim napisom nacionalistični demonstranti. Policija se je za sedaj omejila le na to, da si je zapisala številke avtomobilov demonstrantov. Varnostna služba, poroča naprej „11 Messaggero", je okrepila celotno področje, ampak to ne bo preprečilo ponovitev demonstracij, katere spominjajo na položaj, ki je pred kakim letom nastal na Južnem Tirolskem. Nacionalisti, ki nočejo dvojezičnosti, da so v veliki meri prav tisti, ki so v preteklosti večkrat povzročili avstrijske posege v Rimu, trdeč, da Italija ne uresničuje v zadovoljivi meri svojih obveznosti do južnotirol-ske manjšine. Položaj je zaskrbujoč, pravi „11 Messaggero", koroški deželni glavar Sima je že moral odložiti najavljeni obisk v Ljubljani v Sloveniji zaradi „neprikladnosti“. Beograd pa je dal svojemu diplomatskemu zastopstvu na Dunaju navodila za poseg pri dunajskih oblasteh v obliki uradnega protesta. TUDI V SALZBURGU SO VOLILI V nedeljo so šli tudi meščani mesta Salzburga na volišče. Občinske volitve pa so prinesle presenečenje, kajti socialisti so izgubili dva svoja mandata, ki sta si jih razdelili vsak po enega OVP in FPO. Volilni izid je bil takle: SPO 26.406 glasov, ali 17 mandatov (prej 19), OVP 23.161, ali 14 mandatov (prej 13), FPO pa 14.405 glasov, ali 9 mandatov (prej 8). | nasprotju s tezo znamenitega socialistične' ga avtorja v eksilu, Baska De Ihartza nacio' nalne manjšine še dolgo niso na tem, da f1 propadle, meje še niso diafane, prevladuj6 še vedno sistem kulturnega genocida, tak6 da je mogoče govoriti glede majhnih manj' šin še vedno s Tandbergom in Kiingom 6 »podjarmljenih ljudeh11 sveta. Torej se tno1 rajo jezikovne skupnosti, ki so v posebnežs manjšinskem položaju, boriti tudi s sredstv' večine za ohranitev. K tem sredstvom ved' s ne spada prav tudi državni jezik, jezik ve-t činskega naroda. Gotovo je mogoče, da pri’8 vede priučitev državnega jezika do asimil”’ ii cije z večinskim narodom. To se bo pred' V vsem zgodilo tedaj, če se bo izkazal večin' l< ski narod napram manjšini velikodušnega P in če ni nikakršne diskriminacije. Na to ie 8 opozoril Skadegard v novejši raziskavi gl®'9 de nemško-danskega prostora v Šlezvigu [6 nekaj takega, če bi se zares uresničil juž'8 notirolski paket popolnoma. v Primer Bretoncev kaže, da je jezikovn6 skupnost mogoče prebuditi tudi tedaj, kak dar niti jezik narodne skupnosti ni več i,s z tudi izvolitev novega odbora SlovensK6 t skupnosti. (Predsednik je postal spet ^ j Harej, v svetu Slov. skupnosti pa najdem6 j spet znana imena slovenskih politikov v i stu dr. Štoko, dr. Legišo, dr. Dolharja 1 j druge.) Predvsem pa so na občnem zbot / odobrili listo kandidatov v tržaški občinsK t svet novembra tega leta. Nosilec liste |-zopet zdravnik dr. Rafko DOLHAR, na c ; t gem mestu pa je že prof. Boris PAHOR, z? s stopnik slovenske levice, ki ima dobre iz ? glede, da pride kot drugi slovenski zastoF > nik, izvoljen na lastni listi, v občinski Pa^ t lament. — S kandidaturo Borisa Pahorja v Trstu prvič po vojni dogaja, da kandi d i/ rajo Slovenci od katoliškega do marksisti" ( lastni slovenski lis nega prepričanja na Slovenske skupnosti. Občni zbor je tudi soglasno potrdil tes° luciji, od katerih prva opozarja na razmet Slovencev v zamejstvu in bo poslana ta*4 Organizaciji združenih narodov v New Vof kot vladama v Rim in na Dunaj, v vedno pa IS SFRJ ter IS SRS v Ljubljani. Dru9 resolucija pa obravnava trenutni narodn^ politični položaj na Koroškem. Poslana I bila koroški deželni in dunajski zvezni vi di. Objavljamo jo v celoti na 1. strani. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GRADIŠČANSKEM V nedeljo so bile na Gradiščanskem želnozborske volitve, ki so potekale izre° napeto: SPO in FPO namreč do konca v° tev nista bili gotovi, kateri stranki bo pr'P dal en mandat. Šele po 19. uri, ko so Pr , končnoveljavni izid volitev v tej zvezni $ io\ rastu glasov izgubila en mandat in s 1 absolutno večino v deželnem zboru. Fl bila edini dobitnik tega mandata, ki 9a izgubila pri deželnozborskih volitvah šteli glasove v občini Andauu, je bil zn' končnoveljavni izid volitev v tej zvezni 61 želi: Socialistična stranka je navkljub P. = 161 pdl! \ev 1968.( Avstrijska ljudska stranka je izg0^ glasove, a je vseeno obdržala enako lo poslanskih mest. Razdelitev mandatov Gradiščanskem je potem takole: SPO 1 , 16 (prej 17), OVP 15 (prej tudi 15), FPO F 1 (prej 0) mandat. ^ Kdo bo novi deželni glavar Gradiščan5^ je še odprto, ker se morajo zanj straP med seboj sporazumeti. ie-IZ OPERNEGA SVETA: * Mozartova opera k« t ni’ V soboto, 30. septembra, je celovško c testno gledališče začelo svojo sezono z lir Mozartovo opero v dveh dejanjih (desetih >i« slikah) ,.Čarobno piščaljo". ^ Da bi zadostili občinstvu, ki je rado pokušalo fantastične zgodbe, še bolj pa, da 'e D| Povečal zanimanje za svoje gledališče in irl ,e s tem rešil gmotnih neprilik, je igralec k ravnatelj dunajskega gledališča An der id'Wien Emanuel Schikaneder pred-in' °žil Mozartu, ki je bil tedaj že priznan kom-la' Ponist lastno ljudsko igro iz pravljičnega je sVeta in z obveznim ljubezenskim parom ter Id'9a prosil, naj mu jo uglasbi. Mozart je pred-fv°ženo besedilo malo spremenil in izbolj-|Z' 3J> zlasti pa je v njem podčrtal svojo vero človekovo plemenitost, ki vselej zmaguje, »čarobna piščal" je imela v času nastan- -a Ka ogromen odmev, na eni strani kot umet-,f1 iz klasike v novostilno obdobje, roman- ^!na, v kateri sta ljudskost in fantastika vo-Uili 'l? Ir nhiko °’ na drugi strani pa zaradi idejne na-ng^dnoati, saj je bilo v njej mnogo mišljenj, sre so jih oznanjali prostozidarji: zoper ,. ednjeveško mračnjaštvo v katoliški Cerkvi I ZoPer samovoljo, za bratstvo vseh ljudi, .j D libretu so vladala različna mnenja. Ne-aKdateri so ga imeli za otroško igračkanje, . ru9i so ga ocenjevali kot visoko poetično ni-t ^no dramo. Nobenega dvoma pa ni, da je . tet zelo pisan, in taka je tudi Mozartova nčp^Sba- V njej se družijo elementi igre s aheril n,!Petjem (Singspiel), opere buffe in opere | . e (koloraturna arija kraljice noči), ki jih jjd® Mozart z močjo svojega genija spojil v IV vrednoto; ob koloraturni ariji se Moli j. ni pomišljal napisati preprosto nemško ’v, g^sko pesem (Papagenov spev), slovesne hč n' rde 'n resnobo Sarastrovih scen zame-p,uiejo v naslednji sceni norčave pasaže aPagena in Papagene... Mozart sam je 30. septembra 1791 v gle- »Čarobna piščal” v Mestnem gledališču dališču An der Wien dirigiral krstno predstavo »Čarobne piščali", ki ni preveč uspela. Kmalu pa je občinstvo spoznalo velike kvalitete tega dela in drlo k nadaljnjim predstavam. Schikaneder in njegovo gledališče sta bila rešena finančnega poloma ... Inscenacija, ki jo je tudi tokrat, kot pri vseh prejšnjih Mozartovih operah vodil u-pravnik gledališča Herbert W o c h i n z , se je morala prilagoditi zunanji sceni odra, katero je ustvaril scenograf Matjaž Kralj, in je obstajala le iz projekcij, pri katerih sta sodelovala izdelovalec ogledal Arnulf Komposch in fotograf Mihael K o p r. Tako je bila na eni strani možna hitra scenska menjava, kar je bilo celotni predstavi, ki je itak dolgo trajala, le v korist; na drugi strani pa prinaša taka scenografija velike pomanjkljivosti, ki se odražajo v precejšnji zatemnitvi celega odra. Edina svetla točka za oči so bili kostumi, prav tako v zamisli Matjaža Kralja. Za pultom je stal ponovno operni šef Robert Filzvvieser, ki mu ni bilo lahko, oder in orkester vskladiti v ritmično konso-nanco oziroma z Mozartovo glasbo. Uprava gledališča se je tokrat močno potrudila, da smo v glavnih vlogah lahko slišali vrsto lepih glasove: Pamino je pela sopranistka Olivera M i I j a k o v i č , Tamina, tenor Dieter E 11 e n b e c k , Sarastra, basist Georg Schnapka, Papagena, baritonist Hermann Patzalt, kraljico noči, koloraturni sopran Silvia V o i n e a , Monostata, bariton Herold K r a u s. Nastopili so še: Eleonor C a I b e s kot Papagena, Ana G j e v a n g , Breda S a j -novic in Marta N a g y — tri dame iz spremstva kraljice noči, trije dečki (paži) so bili: Deborah Lucas, Irene Waugh in Robin Graver; viteza: Franc Pacher in Zvonimir P r e I č e c , 1., 2. in 3. svečenik: Roger Lucas, Klaus VVallprecht in Hubert T rattnig. Kot govornik se je predstavil Paul G o r d e n. Dobro je naštudiral zbor — pomagala sta zbora MG Alpenrose in Singkreis iz Raden-theina — Manfred Mayrhofer. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Talijin hram, je bilo precej skopo z aplavzi in se nikakor ni moglo posebno o-greti. B. L. Pozornost sv. očeta slovenskim novomašnikom V Rimu se je mudila na romanju skupina letošnjih slovenskih no-vomašnikov in se udeležila tudi splošnega sprejema pri sv. očetu. Sprejem je vsako sredo dopoldne v papeževem poletnem bivališču Castel-gandolfu, v okolici jugovzhodno od Rima. Velika dvorana za sprejeme, ki sprejme okoli 8000 ljudi, je bila nabito polna; prišle so skupine z vseh vetrov, Italije, Francije, Holandije, Nemčije, Belgije, Španije, Brazilije, Mehike, Indije, Afrike, itd. Med vsemi temi je bil slovenski skupini dodeljen prostor v prvi vrsti. Taka izredna pozornost slovenskim skupinam in slovenskemu narodu priča, da Sv. stolica skrbno spremlja posamezne narode, da Slovence zaradi njihove tisočletne povezanosti s katoliško Cerkvijo še posebej ceni. J Nevsko tekmovanje v Arezu |<6 kratkim se je v mestu Arezzu za- \\i 20. mednarodni natečaj pevskih 4 °r°v. Tega pomembnega natečaja se je jr 2i e'ežilo 10 moških in 10 zenskih zborov, ifl Mešanih in 5 mladinskih zborov. Za-T r,°Pane so bile naslednje države: Avstrija, ili -°igarija, Danska, Francija, Grčija, Itali-ril p’ Jugoslavija. Kolumbija, Madžarska, ;|(i n?.lska, Romunija, Sovjetska zveza. Špa-36 Švedska in Zvezna republika Nemči- P Vz dežele Furlani je-Julijske krajine sta sl U.y Arezzu dva italijanska zbora. Jugo-\t ^vjo sta prav tako zastopala samo dva P »,'Za: *Artur Turkulin« iz Petrinja in v > v i C As JL U l/l ^ I l/JU/ VII/ vic*0- ^^hovič* *z Zagreba. Zbor »Vlaho- * ]e tekmoval v kategoriji mešanih zbo-ln v kategoriji ljudske pesmi, v kateri je Č o.nU.di omagal ter prejel prvo nagrado. 51 j, l(jn° so se izkazali zbori iz slovanskih '■ st el> zlasti pa mladinski zbor »Dobri Hri-C’ v* lz Varne na Bolgarskem. Sv. očeta so prinesli v dvorano, sedečega na stolu. Danes sicer ni več v navadi, toda ob takih prilikah ga še nosijo, da je viden vsem zbranim in ga morejo vsi pozdraviti. Nekateri so mu utegnili celo stisniti roko. Kljub veselju, ko je sv. oče pozdravljal množico, se je zdelo, da njegov obraz ne more skriti velike teže skrbi in odgovornosti, ki mu jo za duhovno zdravje človeštva in za svetovni mir nalaga njegova vrhovna duhovniška služba. Tudi on kot katoliški vrhovni poglavar doživlja in globoko občuti kot duhovnik vse viharnosti, ki pretresajo svet. V svojem pozdravu vsem številnim skupinam, ki so prišle z vsega sveta, je v prvi vrsti veljal pozdrav slovenski skupini v prvi vrsti. In ne samo pozdrav, celo nagovor, ki je trajal trikrat dalj ali še več kot določajo za take prilike, protokolske navade. Z $ iS1 Vrhunski slovenski ansambli v Celovcu V okviru kulturne izmenjave med tremi sosednimi deželami: Slovenijo, Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino, bodo na kulturnih tednih Alpe-Jadran nastopili tudi Akademski mešani pevski zbor „Tone Tomšič", Slovensko narodno 9ledališče in Slovenska filharmonija, vsi iz Ljubljane. APZ Tone Tomšič bo nastopil na koncertu v soboto, 14. oktobra, v Domu 9lasbe, kjer bodo sodelovali še zbori: moški zbor Obermillstatt — pevovodja Hermann S t e 11 m a n n , Coro di Ruda iz Vidma — zborovodja M. Orlando ^ipiazza in A capella Chor Villach — pevovodja Helmut W u I z. Zbor Tone Tomšič bo zapel tele pesmi: Musiča (Jakob Gallus), Lan (Anton Lajovic), Marija in brodar (S. Vremšak), Hiba Faronika (M. Gabrijelčič), Oj pršu sem (P. Merku), Dve let an pu, Zdravljica (S. Premrl) ter Oj Triglav moj dom (J. Aljaž). Zbor bo vodil Marko Munih. B, Slovensko narodno gledališče bo uprizorilo v sredo, 18. oktobra, v celovškem Mestnem gledališču balet „LA-HODJE JEZERO", ki ga je zložil svetovnoznani ruski komponist Peter lljič Caj-ji kovski. Dirigiral bo Milivoj Šurbek, koreografijo bo poskrbel Oleg Da-n o v s k i (romunska državna Opera), scenografijo in kostume pa bo zamislil 11 paoia Brancoveanu. \l Začetek predstave ljubljanskih umetnikov bo ob 19.30. fi' I i Koncert slovenske filharmonije II V soboto, 12. oktobra, ob 19.30 bo koncertirala v Domu glasbe v Celovcu )» znana Slovenska filharmonija iz Ljubljane. Predvajali bodo dela Demetrij 2abre: Svobodi naproti; W. A. Mozart: Koncert za klarinet v A-duru KV 622; Johann e’ ®rahms: 4. simfonija v e-molu, op. 98. Koncert bo dirigiral Oskar D a n o n , solist bo Igor Karlin. besedami, ki so prihajale iz srca, je rekel: »Obračamo se na vas, dragi slovenski novomašniki, saj ste nam med vsemi še posebej dragi..Posebej je poudaril, da je življenje novomaš-nika povezano z življenjem Cerkve. Novomašnike je imenoval sobrate in zagotovil, kako mu je njihov obisk zaželjen. On sam se čuti globoko združen z duhovništvom, v složnosti. Novi duhovniki so veliko upanje Cerkve. Oni prevzemajo sedaj duhovniško službo. In tako se poraja naša skupnost ... Ob koncu je sv. oče dejal, da njegov blagoslov danes velja še posebej slovenskim novomašnikom. Med skupinami, ki jih je nato pozdravil sv. oče, je bila deležna največje pozornosti slovaška. Dežela, zvesta katolištvu, ki danes nima škofov, kot je dejal zbranim: »Toda Cerkev je z vami! Mi smo vam blizu!" je zaklical Slovakom. Slovenci smo bratske Slovake, s katerimi nas veže toliko skupnega zlasti v času sv. bratov v Panoniji, takoj pozdravili. Po končanem sprejemu smo jih še prosili za razgovor in ga potem posneli. Navdušeni so bili nad našo pozornostjo in nam veselo pripovedovali, kako so se peljali preko Slovenije. V posebnem nagovoru na zbrane vernike je sveti oče tokrat posvetil svoje misli pomenu čistosti: »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali". Zelo je bil zaskrbljen zaradi vdiranja dražljivega branja in pornografije v vsakdanje življenje ljudi. Nad človekovimi čustvi in razumom ne sme zavladati sila nagonov, človek ni žival!., Človeštvo doživlja gospodarski in tehnični razmah, toda v duhovnem in nravnem pogledu danes nazaduje. To so bile glavne misli. In še je povedal: »Čistost ni težka, je lahka ob sv. zakramentih in v ljubezni.. Preden je sv. oče še osebno prišel do prvih vrst, prisotnim stisnil roko, je še sprejemal posameznike; nekega mehiškega škofa, slepe otroke iz Munchna in še nekaj osebnosti. Med tem časom smo prepevali. Čudno je to, kako šibko je petje vseh tako velikih in številnih narodnosti in kako (Nadaljevanje na 8. strani) V NEDELJO, 15. OKTOBRA: Nastop zbora »Jakoba Gallusa-Petelina" V okviru kulturnih tednov Alpe-Jadran, ki jih prirejajo Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina v Domu glasbe v Celovcu od 12. do 29. oktobra, bo nastopil na koncertu narodne pesmi v nedeljo, 15. oktobra, ob 20. uri, tudi naš domači, odlični mešani pevski zbor »JAKOB PETELIN-GALLUS". Zbor vodi mladi, nadobudni profesor glasbe na Slovenski gimnaziji Jožko Kovačič. Zapeli bodo štiri narodne pesmi: »Gorjansko serenado", v priredbi Pavla Kernjaka, »Oj, te mlinar", v Kramolčevi priredbi, „0 ti preburna ženska stvar", prav tako v Ker-njakovi priredbi in »Gelbe Roasn", priredil Sepp Ortner, besedilo pa je napisal Otto Bunker. Poleg slovenskega zbora »Jakoba Pete-lina-Gallusa" bodo sodelovali še: furlanski zbor »Coro di Ruda" iz Vidma pod vodstvom M. Orlanda Dipiazze, dalje moški zbor Obermillstatt, ki ga bo vodil Hermann Stell-mann, ter Chorvereinigung »Madrigalchor Klagenfurt — Singkreis Porcia iz Spittala, pod taktirko Hellmutha Drevvesa. LIKOVNA UMETNOST: Velika razstava Tichyja v Celovcu Minuli petek so v Umetnikšem domu v Celovcu odprli doslej največjo razstavo koroškega grafika Josefa Tichyja. Umetnik se tu predstavlja s 120 deli, med katerimi prevladujejo barvne jedkanice, nekaj je listov, akvarelov in olj. Predsednik Umetniškega društva dr. E. L e c h n e r, je v svojem otvoritvenem govoru opozoril na dolgo in zaslužno članstvo likovnika Tichyja, pri društvu, ki se ga oklepa z vsem srcem in dušo kot sila aktiven sodelavec le-tega, med drugim kot član raznih likovnih žirij in kot ustanovitelj lastne grafične delavnice v Umetniškem domu. Josef Tichy je rojen grafik. V umetniškem svetu je postal znan, ko je bil nagrajen v Celovcu in Vidmu, na likovnih razstavah tako imenovanih INTART, to je prireditev, na kateri se srečujejo upodabljajoči umetniki treh dežel: Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Take razstave so vsako leto v drugi deželi. Likovnik Josef Tichy se je rodil v Porečah ob Vrbskem jezeru; od leta 1945 do 1948 je deloval v Koroškem deželnem institutu za likovno umetnost pri prof. Arnoldu Klemenčiču v Celovcu. Od leta 1950 do 1954 je študiral na Dunajski akademiji za upodabljajočo umetnost, pri prof. Martinu in prof. Bocklu. V letih 1959 do 1972 je imel več osebnih razstav: v Celovcu, Beljaku, Vidmu, Škofji Loki in v Carigradu (Istanbulu) na Turškem. Poleg podpore mesta Celovca in koroške dežele, je dobil Tichy leta 1967 na prvi razstavi INTART v Celovcu nagrado Trgovinske zbornice, in leto pozneje v Vidmu, prav tako na razstavi INTART, nagrado Slovenije. Zanimivo je omeniti, da razstavlja grafik Tichy skoraj izključno dela zadnjih petih let, kar priča o izredni plodovitosti grafika Josefa Tichyja. Razstava v Umetniškem domu je odprta dnevno od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; trajala pa bo do četrtka, 26. oktobra. 5. RAZSTAVA »INTART* V VIDMU Pred otvoritvijo Tichyjeve razstave je predsednik Umetniškega društva za Koroško, dr. Ernst Lechner, na tiskovni konferenci koroškim žurnalistom naznanil, da bodo odprli v soboto, 14. oktobra, v Vidmu likovno razstavo INTART; ta bo letos že petič. Kot smo na drugem mestu omenili, so to likovne razstave, ki jih prirejajo vsako leto v drugi sosedni deželi: Furlaniji-Julijski krajini, Koroški in Sloveniji. Vsaka pokrajina bo poslala na to razstavo po 14 umetnikov, torej bo razstavljalo v Vidmu 14 Slovencev, 14 Furlanov, od Korošcev pa samo 13, in sicer: Karl Brand-statter, Hans Hiesberger, Giselbert Hoke, Cornelius Kolig, Ewald Kolland, Arnulf Komposch, Giinter Kraus, Peter Kratvag-na, Jan Milan Krkoška, Franz Petschounig, Hans Picottini, Meina Schellander in Wolf-gang Walkensteiner. Izbiro koroških umetnikov je določil prof. T ragatschni g. Vsako umetniško društvo imenovanih pokrajin, bo dalo na razpolago za nagrado vsoto po 16.000 šilingov. B. L. ■■■■..... ■ ■>» Seif 1920 haben sich in Karnten die Zeiten geandert V današnji številki Našega tednika objavljamo izredno zanimiv članek pod gornjim naslovom, ki je izšel v »Karntner Tageszei-tung“, 27. 9. 1972, na strani 9. Avtor udarno bere levite g. Jerneju, ki smatra vse koroške Slovence za izdajalce domovine. Sicer pa dajmo kar besedo avtorju samemu: (op. ured.) „lch habe die Politik zvvischen den Her-ren VVutte und Jernej verfolgt und mochte dazu noch folgendes bemerken: Herr Jernej beschuldigt pauschal alle Karntner Slowenen des gepianten Hochver-rates. Es stimmt, daB im Jahre 1920 unge-fahr 15.000 Slowenen fur den AnschluB an Jugoslawien, in dem sie keine Minderheit gevvesen vvaren, stimmten. Aber, weiB Herr Jernej nicht, daB auch ein Teil der Deutsch-ostereicher unter Ritter Georg von Schone-rer schon vor dem Ersten VVeltkrieg den AnschluB an Deutschland vvunschte und daB im Jahre 1938 98 Prozent aller Osterreicher fur den AnschluB an Deutschland und also fiir die Auflosung des Staates Osterreich stimmten? Heute kann man aber weder den Deutschosterreichern noch der sloweni-schen Mindprheit deswegen einen Vorwurf machen, da sich die Umstande ja ganzlich geandert haben. DaB die Partisanen gegen den Nationalsozialismus kampften, ist ver-standlich. Es gab ja auch VViderstands-kampfer deutscher Sprache. Sie alle kampften nicht gegen Ostereich, sondern gegen d as damalige Regime. Ich selbst gehorte in Jugoslawien der deutschen Minderheit an, verlor 1945 meine Heimat und fand in Osterreich, der Heimat meines Vaters, Zuflucht. Es vvare mir in Ju-goslavvien nie eingefallen, meine Mutter-sprache zu verleugnen und niemand machte mir deshalb einen Vorvvurf. Dasselbe Recht — das Recht zum Bekenntnis zur Mutter-sprache — gebuhrt naturlich auch den Karntner Slovvenen. DaB Herr Jernej sich briistet, seine Mut-tersprache nur in der Mundart zu beherr-schen, finde ich sehr sonderbar. Man kann als Slovvene ein genauso guter osterreichi-scher Staatsburger sein wie als Deutscher. Na koncu: Naslov v redakciji „Karntner Tageszeitung". Pisma tealcev: IZJEMNO STANJE? V „Kleine Zeitung" z dne 6. 10. vprašuje v tribuni bralcev pod naslovom „Ausnahme-zustand" — (izjemno stanje) mlad, neizkušen in od hujskačev zapeljan fant, če je stanje na južnem Koroškem res tako, da upravičujejo tolikšno aktiviteto varnostnih organov, in če je Koroška sprehajališče težkih zločincev. Pisec tega pisma je sam v državni službi na sod nji nastavljen in bi zaradi tega menda lahko poznal obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo, in da se sklenjena pogodba potem tudi uresniči. Mar misli, da velja za Avstrijo izjema? Da lahko sama po mili volji izpolnjuje, kar bi bilo šovinistom in nestrpnežem prav, kar jim pa ne bi šlo v račun, pa opuščala? Posledice takega ravnanja bi bile nepregledne! Znano je, da se je pisec tistega pisma, ko je še hodil v šolo, učil slovenščine kot obvezni tuj jezik, ker se je slovenščine lažje učil kot angleščine. To pa zato, ker je slovensko že od doma znal. To pa ga še ne upravičuje pisati strupena pisma bralcev. Jeziki so za to tu, da se jih ljudje učijo in jih spoštujejo. Joža Urank, Encelna vas ST. JAKOB V ROŽU Na slavnostnem stotem občnem zboru naše posojilnice, je bil izrečen predlog, da naj odbor obišče grob zaslužnega svoje-časnega predsednika posojilnice, g. Mateja Ražuna v Škocijanu. Temu se je odbor oddolžil v nedeljo, dne 1. oktobra, ko je bil polnoštevilno pri maši zadušnici v župni cerkvi v Škocijanu, ki jo je daroval g. J. Mikula. Po maši je predsednik posojilnice Jože Štornik v imenu odbora položil na grob venec v zahvalo za njegovo svoječasno uspeha polno delo kot predsednik posojilnice. Kot drugi je govoril Jože Miklavčič in med drugim nakazal, kako si je rajni v Št. Jakobu postavil dva lepa spomenika. Pr- V senci ob sena od morju (Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik) telu, meni pa je kot duhovnemu sobratu župnik nudil vso oskrbo v hiši. Vreme nam je bilo naklonjeno, ni bilo prevroče, ne hladno. Tovariši so se sončili, tudi v vodi počofotali, jaz pa sem se ob morju le sprehajal, največ pa sedel zgoraj v vrtni senci in se krepil z globokim dihanjem. Prav kmalu sem že občutil kako blagodejen mi je morski zrak. Morja se še dotaknil nisem. Smejali se mi boste, češ: to je pa čuden letoviščar! si morja želi, pa se ga boji in rajši v senci čepi! Veste, skušnja uči človeka. Lani sem se preveč vdajal morju, se prehladil in zbolel. Morda sem bil letos res preveč boječ, a sem si mislil: bolje je bolezni se varovati kakor jo zdraviti! Namesto kopanja sem raje zjutraj ali zvečer v kopalnici kratko stal pod umetnim dežjem, pod prho. Na Malo Gospojnico je bil tudi letos romarski shod pri Marijinem svetišču v Loparju, pa še slovesnejši kot lani. škof Karmel je dopoldne in popoldne z duhovniki, obdan od bogoslovcev in semenišč-nikov iz Pazina in množice vernega ljudstva, opravil božjo službo. Mikalo me je, da se tudi letos udeležim te slovesnosti,1 mi je župnik odsvetoval, ker bi stoje težk1 vzdržal, na kak sedež pa ni bilo upati. S1 predvečer so semeniščniki v mestu prid dili pevski in godbeni koncert. Služba je klicala konec tedna dva tftO ja tovariša domov, tretji se je tudi odloo za povratek. Moj dopust še ni potekel. da, ali naj ostanem tam sam} Župnik j1 imel za prihodnje dni mnogo opravkov it ven doma. S čitanjem se ne morem zapv šiiti, ker mi oči že nad četrt stoletja štroj' kajo. Pod Hitlerjem sem res samotaril v& mesecev v zaporih, a takrat sem moral, tjj pa se lahko drugače odločim! In odlob> sem se: vrnem se z vami vred! V sobotl smo torej zopet vsi sedli v avto, s traje\ tom skočili na celino in šlo je po znat cesti nazaj proti severu. Medpotoma srti11 se oglasili v Lovranu v upanju, da st1 šentjakobski in kapelski gospod župnik & tam, da se torej lahko njima pridružim, b ni ju bilo več. Torej hajdi naprej d omot In prav je bilo tako. Naslednji teden ni b>' lo deževno in mrzlo le po srednji Evroff tudi na Jadranu je pihala burja in poditi letoviščarje domov. V soboto zvečer sefl doma rekel: Ljubo doma, kdor ga irtiS• Povsod lepo, doma najlepše! Zahvalj$ Bog za kratke, a lepe počitnice. Pozdravljeni! Dom prosvete v Tinjah prireja diskusijske večere na podlagi izobraževalnega tečaja avstrijskega radia „Človek v družbi". Kakor že zadnja leta prireja ORF v sodelovanju z Zveznim ministrstvom za p in umetnost, s skupino vodilnih založb ter z institucijami za izobraževanje odraslih te' čaj, ki naj bi dopolnil šolsko izobrazbo tistih, ki že stojijo v poklicu. Letošnji teč^i ima naslov „Človek v družbi" in ima namen, dati vpogled v važna družbena vprašanj3 našega časa. To nam pokaže izbor tem, ki bodo obravnavane v tridesetih polurnih od' dajah: No, no, no, kaj pa je tol Prejšnja leta ste o letovanju na Jadranu kramljali z nami pod drugim napisom: »Na soncu in v morju.« Zakaj ste pa letos zbežali v senco? Tako me vprašujete. Naj vam najprej povem, da smo tudi letos isti štirje Selani letovali istotam kot lani: v Barbatu na Rabu. V ponedeljek, 4. septembra, smo odrinili. Vse je šlo po sreči do Reke, tam pa se je vožnja zataknila. Za vožnjo skozi mesto, ki normalno ne traja niti deset minut, smo rabili skoraj dve uri. Kakor smo pozneje zvedeli, je istočasno prišel na Reko predsednik republike Tito z velikim spremstvom v mnogih avtomobilih. Da so ob taki priliki mobilizirani tudi številni varnostni organi, je jasno. Čakati smo morali najprej, menda zaradi neke prometne nezgode, potem smo zašli v pravo mravljišče avtov. Prometni miličnik je usmeril vsa vozila v pristanišče in od tam smo po ovinkih zlezli proti Rečini. Stali smo in čakali, potem se je vse počasi pomaknilo nekaj metrov naprej in spet obtičalo. Tako smo po polževo lezli naprej. Vsak avto je seveda pri zagonu puhnil iz sebe zadaj smrdljiv plin, da ga je bilo polno ozračje. V vročini in smradu smo komaj dihali. Zdaj razumem zaskrbljenost onih, ki opažajo razvoj tehnike v bodočnosti, kako se ozračje pokvar-ja in zastruplja od dima in izpuhov avtov na cestah in letal v zraku. Največ je pri vožnji trpel naš šofer P e -p i, saj je moral biti z napetimi živci zelo pazljiv, imeti roki in nogi trajno pirprav-Ijeni za premik in pritisk. Še toliko gibanja kot mi si ni mogel privoščiti, pa je vse trpljenje mirno prenašal, ni se jezil ali tožil. Od Sušaka dalje je šlo hitreje po lepo izpeljani obrežni cesti. Gledaš na kraško skalovje, še rajši pa na modro morsko gladino. Sčasoma postaja vožnja enolična. Ko sem se leta 1936, in potem še večkrat podal na Rab, sem se peljal z ladjo. Taka vožnja ima svoje lepe strani: lahko se prosto giblješ po krovu, sedež in opazuješ kako orje ladja vodo in pušča za seboj belo se penečo vodno cesto. Če je grlo suho ali želodec prazen, ju lahko potolažiš spodaj v restavraciji. Nič prijetno pa se ne vozi v viharju, ki ladjo guga sem in tja in brizgajo valovi morkre curke preko krova. Tudi je ladja bolj počasna, avto mnogo hitreje požira kilometre. Če pri vožnji z avtomobilom hočeš raztegniti svoje otrple ude, lahko kjerkoli izstopiš in se malo sprehajaš, za okrepčilo pa tudi skrbe gostilne in točilnice ob cesti. Precej pozno popoldne smo dospeli v Jablanac in se brez dolgega čakanja vkrcali na trajekt. Ko je prevozna ladja zasedena s 24 avti, smo v le-teh sedeč mirno Kaj je človek? Prilagojeni človek. Zakon in družina v našem času. Prijatelji in sosedje. Človek in gospodarstvo. Človek in poklic. Cilji in možnosti socialne politike. Predsodki in demagogija. Kako svoboden je človek? Komunikativna sredstva. Človek v politiki. Mnenje posameznika v demokraciji. Pravo in pravičnost. Čemu izobrazba? Kam gre pot? itd. ORF prenaša vsako oddajo trikrat: ■ v četrtkih ob 19.30 v 1. programu, n isti večer ob 22.30 v regionalnem, ter a v naslednjih torkih ob 15.00 v 1. programu. Tečaj teče od 5. oktobra 1972 do 29. junija 1973. • Dodatno je izšla knjiga, ki vsebuje snov vse serije in jo lahko kupite v knjigarnah za 150.— šilingov. • Kot dopolnilo prirejajo razne institU' cije diskusijske večere (Gruppentage), katerih lahko vsak dobi pojasnila, prerešeta odprta vprašanja in poglobi, kar je slišal* * v radiu oz. bral v knjigi. • Tudi Dom prosvete v Tinjah bo pri^ dil približno vsake tri tedne tak diskusiji večer pod strokovnim vodstvom, in sicer J prostorih KDO v Celovcu, KarfreitstraBe $■' Vsi, ki se zanimajo za ta tečaj, naj se cirt1' prej javijo na: Dom prosvete, 9121 Tinj6' Tainach, kjer lahko dobijo še nadaljna P°' jasnila. Tudi če nekdo vseh oddaj ne & mogel poslušati v radiu, bo v okviru disk13' sijskega krožka imel priložnost posluh oddajo na traku. O Ob koncu serije, v juniju 1973, & vsem sodelavcem dana možnost, da napra vijo izpit in dobijo državno spričevalo, sB‘ veda pa ta izpit ni obvezen. odplavali čez morsko ožino na otok Rab, z ladje pa pognali na cesto in bili kmalu v Barbatu. Gospod župnik Mate nas je s svojo gospodinjo Rahelo že čakal in prijazno sprejel. Stanovali smo v župnišču, hrano so moji trije tovariši dobivali v bližnjem ho- vega, da je posojilnica na njegovo iniciativo in pod njegovim vodstvom kupila in izgradila Narodni dom, in drugega s posta-vitvjio Narodne šole v Št. Petru, ki je danes last šolskih sester. Tudi g. dr. Mikula je v lepih besedah omenil svoje obiske pri rajnem župniku, čigar zadnji je bil malo pred njegovo smrtjo in nato blagoslovil grob in se v skupni molitvi spomnil rajnega. Po končani slovesnosti je odbor posojilnice obiskal starosto še živečih šentjakobskih duhovnikov, g. Matevža Nageleta v Ži-tari vasi in z njim prebil v Rutarjevi gostilni par veselih ur. Nato smo se zadovoljni nad lepim izletom vrnili na svoje domove. Mihej Baumgartner st. VABILO Katoliško prosvetno društvo Globasnica prireja v nedeljo, dne 22. 10., ob 19.30 pri Šoštarju v Globasnici KONCERT, na katerem sodelujejo komorni ansambel A. T. Linhart iz Radovljice; folklorna skupina ZPO »Svoboda" iz Gorij pri Bledu; narodno-za-bavni ansambel »Gorenjci" iz Radovljice; recitatorji delavske univerze Radovljica. Nato sledi zabava s plesom. Vabi odbor. Že leta 1938 so nacisti odstranili vse dvojezične napise Vedno spet beremo v časopisih posebno pa še iz krogov Heimatdiensta in Abvvehr-kampferbunda, da nismo bili in nismo zapostavljeni in da nimajo nič proti nam. Kako pa izgleda v resnici v naši majhni občini? Takoj po plebiscitu so bili na pobudo teh krogov odstranjeni iz javnih služb nastavljene! na pošti, železnici, carini, žan-darmeriji in učitelji brez odškodnine, vsi, ki so bili osumljeni, da niso volili za Koroško. Preprečili so že zagotovljeno subvencijo deželne vlade za elektrifikacijo zg. dela občine. Ravno tako so hoteli onemogočiti gradnjo ceste h Baškemu jezeru. Ovirali delovanje duhovnikov v fari in jih tožili pri oblasteh, da je več duhovnikov re-signiralo in zapustilo našo faro. Preskrbeli so, da so se skoraj vsi člani njihovih organizacij po zrušitvi Avstrije, deloma tudi že prej, vključili v NSDAP. Takoj ob prihodu nacistov so bile odstranjene vse dvojezične table, ki so bile ob začetku in koncu vsake vasi v občini. Ugleden odbornik naše posojilnice pa je moral v KZ. Spet ovadbe župnika (tožilci so bili člani stranke, Zellenleiter) in odstranitev vseh slovenskih napisov kot tudi prepoved slovenske besede v cerkvi. L. 1941 odstranitev slovenskega župnika. Isto leto tudi ukinitev slovenske Hranilnice in posojilnice po takratnih oblasteh. L. 1942 nasilna izselitev in razil petih družin ob sodelovanju strankinih v občinskih funkcionarjev. V umobolnici sta bila zastrupljena dva & rana. Vojak pa, ki se ni maral več vrniti11 fronto, je bil najprej obsojen na smrt pot6" pa raztrgan, ko je moral uničevati boh1*5 pri »kazenskem bataljonu". Pod Arichovo pečjo je bila ob sodel<>y nju posameznih občanov uničena edinjct partizanov, 14-letni fant je bil najprej uie potem pa ubit šele v dolini. & Zadnje dni vojne je bil ustreljen pd. kulov, prej pa so umorili celo družino v Julija I. 1945 so se vrnile izgnane dr^ ne, pa so morale še čakati, deloma v lovcu, zastražene, da so nemški optanti Kanalske doline izpraznili hiše izgnane^' L. 1947 je celovška policija s pom0^, požarnih brizgalen razkropila demonstf3 . jo nekdanjih izseljencev, ker so demoni c rali, da bi se jim njih posestva tudi pravn vrnila. ^ V naslednjih letih so se spravili nad vezno dvojezično šolo. Protestirali proti P^ uku krščanskega nauka v slovenščini ih čenju otrok slovenskih mašnih pesmi. . Protestirali proti zidavi koče slovensk6^ planinskega društva in se spravili tudi starše, ki imajo otroke v Slovenski gin,fl ziji in še marsikaj. , ^ Dvojezičnih napisov pa do zdaj še ni deti nikjer... t *g-. ■■■■■—■■■ ,« A« V< f<' ifl' n1 iti J rti1 &(' if” [O'1 :ai |J> id' U' n* v * ;Kj V; 12 ir el o i> U' ? 3« d' 6" ✓ e< if r d1 * v •J ir % !l' r It i« t d r r r OB SESTANKU OBČINSKIH MANDATARJEV V TINJAH: Za nas problem vključevanja v katerokoli italijansko stranko ne obstaja! (Z dr. Legišo se je razgovarjal dipl. jur. Filip Warasch) Dr. Drago Legiša, poročen, 2 otroka, roj. leta 1925 v Devinu, časnikar, glavni urednik „NOVEGA LISTA" v Trstu, od leta 1952 občinski svetovalec in od leta 1965 župan občine Devin-Nabrežina pri Trstu. Član Izvršnega odbora Slovenske skupnosti, pripadnik Krščansko-social-ne zveze, ki je struja Slovenske skupnosti v Trstu. NAŠ TEDNIK: Od leta 1965 naprej ste župan občine Devin-Nabrežina pri Trstu, ki šteje ca. 8000 prebivalcev, izvoljen na listi Slovenske skupnosti. V občini tvori Slovenska skupnost koalicijo z demokristjani, socialisti in socialdemokrati. Slovenska skupnost ima 3 svetovalce in je pri 17. svetovalcih drugih strank v manjšini. Kakšne so vaše izkušnje v sodelovanju v koaliciji in kakšna so vaša izkustva s Slovenci, ki so izvoljeni na listah italijanskih vsedržavnih strank. LEGIŠA: Koalicija, ki je bila sestavljena januarja 1965, je nastala po dolgih in temeljitih pogajanjih v pokrajinskem me-x rilu. Dotlej Slovenska skupnost ni nikdar organsko sodelovala niti v upravi, niti na katerikoli drugi ravni z italijanskimi vsedržavnimi strankami, ki spadajo v levo sredino. Sporazum je bil mogoč, ker so naši partnerji sprejeli temeljne zahteve Slovenske skupnosti, kar zadeva obstoj in nadaljnji razvoj slovenske narodne skupnosti. V tej zvezi je bil sestavljen podroben dokument, po katerem je bila predvidena postopna rešitev marsikaterih slovenskih problemov. Šlo je za vprašanje šolstva, slovenskega zastopstva v raznih ustanovah in uradih, izvajanje načela dvojezičnosti, toponomastike in kar zadeva konkretno našo občino, prenehanja umetnega spreminjanja slovenskega etničnega ozemlja, kar se je v naši občini in drugod na tržaškem Krasu izvajalo z gradnjo obsežnih naselij za begunce iz Istre. To je bil glavni pogoj za is sodelovanje med Slovensko skupnostjo in ostalimi strankami leve sredine. Ge gledamo splošno, je treba reči, da je bila sestava takšne koalicije v Nabrežini dejansko prvi poizkus sodelovanja med slovensko narodnostno skupnostjo in večinskim ljudstvom pri vodstvu javne uprave. Za Nabrežino je dalje Slovenska skupnost odločno zahtevala, naj bo župan slovenske narodnosti, kar ni bilo in ni tako enostavno glede na dejstvo, da so občinski svetovalci slovenske narodnosti v manjšini. Tudi v naslednji mandatni dobi leta 1970 je bila obnovljena ista koalicija, kar Pomeni, da so vsi partnerji pozitivno o-cenili prehojeno pot. Ta politična formula traja torej že 8. leto in moram iskreno Priznati, da je ta večina izpolnila glavne Programatične točke, za katere se je bila sporazumela v začetku, zlasti kot zadeva uveljavljanje glavnih slovenskih zahtev, dvojezično uradovanje toponomastike, prispevki za slovenske kulturne in športne organizacije itd. LEGIŠA: Ker sem v občinskem svetu že celih 20 let, moram reči, da take stroge dvojezičnosti prej ni bilo. NAš TEDNIK: Kdo je bil pred vami župan? LEGIŠA: Sedanji državni poslanec, izvoljen na listi KPI, Albin Škerk. NAŠ TEDNIK: Če se povrnem k zadržanju slovenskih svetovalcev, izvoljenih na listah vsedržavnih strank. Kakšna so vaša izkustva? LEGIŠA: V okviru koalicije je na listi PSI (socialisti) izvoljen samo 1 svetovalec slovenske narodnosti. Sodelovanje je ne samo korektno, ampak tudi tesno, saj gre za spoštovanje skupno sprejetih obveznosti. Zanimivo pa je, da ta svetovalec ni v občinskem upravnem odboru, to je izvršnem organu, kajti socialistična stranka je v ta organ poslala svojega zastopnika slovenske narodnosti. Svetovalci slovenske narodnosti, izvoljeni na listi KPI (štirje od šestih) so v opoziciji, vendar kar zadeva slovenske probleme, nimamo z njimi težav, ker smo med drugim pokazali, da smo na tem področju za Slovence vsekakor več naredili, kot se je storilo v razdobju, ko je imela KPI glavno besedo pri vodstvu občine. NAŠ TEDNIK: Smatrate, da imajo slovenski svetovalci, izvoljeni na italijanskih listah iste možnosti ukrepanja v prid slovenski manjšini kot jih imate svetovalci Slovenske skupnosti? LEGIŠA: Teoretično da, praktično vsekakor ne! Na vsak način želim poudariti, da se vsaj določen del Slovencev ne bo nikakor odpovedal samostojnemu, od vseh vsedržavnih italijanskih strank neodvisnemu političnemu nastopanju, ker je prepričan, da bi se v nasprotnem primeru slovenska narodnostna skupnost v Italiji postavila na raven folklorne skupine. Odtod nujna potreba tudi po lastnem političnem predstavništvu. To pa nikakor ne pomeni, da zagovarjamo politiko izolacije. Hočemo samo Slovencem omogočiti, da se kot polnopraven subjekt vključijo v družbeno dogajanje in prispevajo svoj delež pri nadaljnem razvoju celotne družbe. . Za nas problem vključevanja v katerokoli italijansko vsedržavno stranko ne obstaja, vsaj nam tudi izkušnja z levo-sre-dinsko koalicijo dovolj zgovorno dokazuje, da smo bili in smo na pravi poti. NAŠ TEDNIK: Ko ste omenili dvojezičnost, hi nam povedali v kratkih oblikah, kako ta dvojezičnost v občini dejansko poteka? LEGIŠA: Že na sejah občinskega sveta vsak svetovalec govori v materinem jeziku in se njegova izvajanja prevajajo v italijanščino, oziroma v slovenščino. Zapisniki sej so v obeh jezikih. Vabila na seje, formularji, osebne izkaznice so v °beh jezikih. V zadnjem obdobju smo izpolnili obveznost v zvezi s krajevnimi dvojezičnimi napisi tudi v tistih predelih, kier jih ni bilo nikdar (Sesljan, Devin, Šti-van). naš TEDNIK: Se je vpeljala stroga dvoje-*'čnost šele v času, ko ste vi župan, ali je bi|a že prej? NAŠ TEDNIK: Nekateri nasprotniki samostojnega nastopanja Slovencev trdijo, da se s samostojnim nastopanjem slovenska manjšina sama ugotavlja. Kaj pravite ktej misli? LEGIŠA: Tu govorimo o politični organizaciji, oziroma o skupini Slovencev, ki je prepričana, da je samostojna slovenska pot najbolj učinkovita v prizadevanjih za dosego določenega političnega cilja, v našem konkretnem primeru za uveljavljanje slovenskih nacionalnih pravic in zaščito splošnih manjšinskih interesov. V slabi veri bi bil, kdor bi to politično grupacijo istovetil z vso manjšino. V tem primeru bi tudi število slovenskih prijavljenih otrok lahko služilo za ugotavljanje manjšine. yjiiiiHiiiiiiiiiiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiimmiiiimmiiiiiii!iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiiiiiiiiiiiuiiiMiiumiuuiimumiNiiiiiiiiiiiiiii!iiiiminiMmmiiiiiimiiiimm| | Izjava izvršnega sveta skupčine | SR Slovenije o dogodkih na Koroškem | Izvršni svet Skupščine SR Slovenije | izraža ogorčenje in zaskrbljenost zara-| di stopnjevanja nacionalistične dejav-1 nosti zoper slovensko manjšino na av-| strijskem Koroškem in zaradi organizi-| ranih akcij, ki imajo za cilj odstraniti | že tako maloštevilne dvojezične napise | ter sploh ukiniti dvojezičnost na tem | področju. Takšna dejavnost, ki ponekje | dobiva že oblike množičnega terorja, po-| novno ustvarja ozračje napetosti, ki o-! groža ne samo obstoj slovenske manjši-| ne, temveč tudi jugoslovansko-avstrij-| ske odnose in predstavlja nevarnost za | mimo in ustvarjalno sožitje v tem delu | Evrope. I Tudi tokrat gre za organizirano pro-| tislovensko akcijo tistih nacionalističnih | organizacij in sil, ki kljub izrecnim do-| ločilom državne pogodbe, katera obve-| zuje Avstrijo, da prepove take organiza-1 cije, že desetletja nemoteno delujejo zo-| per slovensko manjšino. Ti dogodki v | celoti potrjujejo upravičenost doseda-| njega vztrajnega priznavanja s strani | slovenske manjšine in Jugoslavije, da je | treba prepovedati delovanje teh organi-| zacij. Zato sta toliko bolj nerazumljivi | sedanja neodločnost in tolerantno ob- našanje avstrijskih organov oblasti ob § povsem javnem terorju in nasilju nacio- g nalističnih skrajnežev. Izvršni svet upravičeno pričakuje, da g bosta avstrijska zvezna in koroška dežel- g na vlada nemudoma sprejeli učinkovite | ukrepe zoper nacionalistične izpade in | ekstremistične organizacije in za spošto- g vanje zakonitosti ter s tem ustvarili po- g goje za mirno in varno življenje slo- § venske manjšine v Avstriji, kot jih to g obvezujejo jasna določila 7. člena Držav- § ne pogodbe. Končno, gre za spoštovanje j osnovnih norm civiliziranega človeštva. § Izvršni svet Skupščine SR Slovenije g se bo tudi v bodoče prizadeval za razvi- 1 janje najširšega sodelovanja z republiko | Avstrijo, vendar pa ponovno poudarja, | da je nadaljnji razvoj dobrososedskih § odnosov spričo nastalega položaja odvi- I sen predvsem od zagotovitve narodnost- g nih pravic in pogojev za normalno živ- g Ijenje in razvoj slovenske manjšine na § Koroškem. I Ta protest je minuli petek izročil jugo- § slovanski generalni konzul g. Bojan L u - | bej koroškemu deželnemu glavarju g. | Hansu Simi. 1 miummmittimimmmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiii Resolucija o dogodkih na Koroškem Občni zbor Slovenske skupnosti z dne 8. oktobra 1972, je z ogorčenjem in veliko zaskrbljenostjo vzel na znanje najnovejše dogodke na Koroškem, kjer so nazadnjaške in šovinistične sile sprožile široko razpredeno akcijo proti dvojezičnim krajevnim napisom, ki so jih v zadnjem času postavile avstrijske oblasti, s čimer so vsaj delno skušale uveljaviti določila avstrijske državne pogodbe v korist slovenske manjšine na Koroškem. Globoko prepričan, da tolmači voljo in čustvovanja ne samo svojih članov, temveč vseh Slovencev, kjerkoli bivajo, občni zbor Slovenske skupnosti smatra omenjeno akcijo nemških nacionalistov in neonacistov za pravi atentat na najosnovnejše pravice svo- jih rojakov na Koroškem, atentat, ki ima izrazit teroristični značaj. Zaradi tega občni zbor to sramotno akcijo najodločneje obsoja in zahteva, naj ji pristojne oblasti takoj naredijo konec ter Izvršitelje in njihove navdihovalce najstrožje kaznujejo. Slovenska skupnost meni, da slovenski narod ne more več mirno prenašati, da se tako grobo žalijo in teptajo njegove temeljne pravice, njegova čast in njegovo dostojanstvo ter izraža globoko prepričanje, da bo tudi danes, kot je dokazal zlasti v bližnji preteklosti, znal sam primerno braniti in ohraniti svoj obstoj. Svojim rojakom na Koroškem občni zbor Slovenske skupnosti izraža polno solidarnost. Nekaj pocestne poezije Po cestah se vozi precej avtomobilov. Nekateri avtomobilisti tudi berejo. In tako so nekateri pleskarji olepšali ceste, kajti borimo se tudi za olepšano okolje. Tako pocestno poezijo beremo po vsej slovenski Koroški. Tudi na G urah so si izmislili nekateri pesniki take verze. V okolici Šentilja ob Dravi se jih je nabralo kar za majhno zbirko. Cesta Šentilj—Bilčovs, takoj zunaj Šentilja: „10. OKTOBER SIMA UNSER Geisel." (10. oktobra Sima naš talec). V Šentilju pred starim gasilskim domom: „NIEDER MIT SIMA". Cesta Šentilj—Škofiče: „WIR FORDERN VOLKSABSTIMUMG 1972". (Zahtevamo ljudsko glasovanje 1972. Kdor zna količkaj nemško, si lahko zamisli, kaki Pragermani so napisali „VOLKSABSTIMUMG"!) Malo naprej pa beremo: „NIEDER MIT SIMA" (Dol s Simo). Cesta Šentilj—'Trebinja: „Wir Sprechen Deutsch u. nicht Slovvenisch" (Govorimo nemško in ne slovensko). Takih cvetk bi seveda bilo še in še. Objavili smo jih samo nekaj. SO ŽIVA PRIČA SVOBODE, KI JO UŽIVAMO NA KOROŠKEM SLOVENCI! Ob takem duhovnem in tudi fizičnem divjanju neonacistov pa še zagovarjajo nekateri »tajno in svobodno" ugotavljanje slovenske manjšine. Pa še nekaj. Nekaterim samo nemškim tablam so dodali celo slovenski napis. Vsakemu treznemu in pametnemu človeku je seveda popolnoma jasno, da so bili to koroški neonacisti. Vidite jih, tudi oni mažejo! Celo to se govori. Zdaj, ko so odstranili zadnje table, se bodo spravili nad ZADNJE ČUŠE. Naj pridejo, neonacisti. Doživeli bodo isto usodo kot njihovi duhovni očetje 1945. Slovensko prosvetno društvo »Bisernica" v Celovcu vabi na družabni večer ki bo v četrtek, 12. oktobra, ob 20. uri, pri Brunnvvirtu (Brunmvlrtsttiberl), Lidmansky-gasse 8. Po poletnem odmoru bomo spet pričeli z društvenim delom, za katero pričakujemo tudi vaše sodelovanje. Nadaljevali bomo tudi s kegljaškimi večeri, zato so prav kegljači posebno vabljeni, da se pogovorimo o naslednjem kegljaškem večeru. Vsi prav iskreno vabljeni! Odbor DARUJTE za tuAoimi sklad! Pokvarjena vsebina v zlali embalaži V Anteni je napisal znameniti slovenski telovadec MIRO CERAR izredno zanimiv članek pod naslovom ..Pokvarjena vsebina v zlati embalaži", v katerem pojasnjuje, da v ameriški olimpijski ekipi ni bilo vse tako zdravo, kot bi to sodilo po njihovih športnih uspehih. (Op. ured.) Prednost domačega terena! Skoraj tako bi lahko ocenil določeno prednost, ki so jo imeli evropski športniki pred tekmovalci z drugih celin. V mislih imam tole: v Munchnu so imeli evropski športniki po dolgem času spet priložnost, da tekmujejo v klimatskih pogojih, ki so jim popolnoma ustrezali. Na prejšnjih dveh olimpia-dah — v Tokiu in Mexicu — so imeli s tem precejšnje težave. V Tokiu nas je pestila velika časovna razlika. Človeški organizem ima svoj biološki ritem: normalno je, da ponoči spiš, se zjutraj budiš in se nato čez dan polagoma približuješ najvišji točki duševne in telesne akvitnosti. Na Japonskem je bilo to čez noč postavljeno na glavo. Ponoči smo se borili z nespečnostjo, potem pa se je nekaterim na startu zehalo ... V Mexicu so se morali športniki spoprijeti z veliko nadmorsko višino. Res je sicer, da so bili tej nadlogi izpostavljeni vsi tekmovalci v enaki meri (z izjemo mehiških športnikov), toda to je le površna ugotovitev. Nekaterim reprezentancam namreč nekaj tisoč dolarjev več za olimpijske priprave ne povzroča glavobola. Tako so si lahko nekateri privoščili dolgotrajne priprave na ustrezni nadmorski višini in polagoma prilagodili svoje organizme na redkejši zrak. Težave zaradi spremenjenega okolja so se v Mehiki pokazale že med treningi. Največje težave so imeli tekmovalci v panogah, ki zahtevajo dolgotrajno vzdržljivost: dolgoprogaši, plavalci, kolesarji, igre z žogo. Posebne zdravniške ekipe so bile nenehno pripravljene, da poma- Polemika v Trdnji vasi! Trdnja vas (Hortendorf) — ASKO Šmihel 3:9 (3:2) V prvem polčasu sta moštvi igrali zelo izenačeno. Vseeno je moštvo iz Trdnje vasi vodilo v prvem polčasu z 3:2. V drugem polčasu Šmihelčani niso bili več za držati. Streljali so gol za golom. Ko je padel sedmi gol, so igralci Trdnje vasi začeli igrati zelo trdo in nedisciplinirano in sodnik je izključil igralca domačega moštva. Po devetem golu je šmihelski navijač brcnil nogometaša Trdnje vasi in ta se je revanžiral. Sodnik je izključil še njega. Nato so odstopili nogometaši Trdnje vasi, kar je bilo zelo neolikano, ter se začeli pretepati z gledavci. Med njimi sta bila tudi dva iz Šmihela. Tako je moral sodnik v 80. minuti prekiniti igro. Zaradi pomanjkljive voditeljske službe bo najbrž športno igrišče v Trdnji vasi zaprto. Nogometaše in gledavce iz Šmihela pa so zmerjali, češ da naj gredo rajši mazat table v „Unter!and“. Nato so poklicali tudi policijo. Gole za Šmihel so dali: Pečnik 3, Košutnik 3, Britzmann 2, Razdevšek 1. Naslednjo soboto pa igrajo Šmihelčani proti Šmihelu iz Labotske dolini na domačem igrišču. Vsi navijači prisrčno vabljeni! SAK — ZVVEIKIRCHEN 3:3 ŠT. JANŽ — TECHELSBERG 6:0 (1:0) gajo s kisikom. In pomagati je bilo treba velikokrat! No, v Munchnu ni bilo težav za športnike stare celine. Pa tudi afriški tekmovalci niso imeli težav z aklimatizacijo. Jasno pa je, da kljub vsem ugodnostim olimpijska dirka za rekordi in medaljami vendarle ni bila podobna nedeljskemu sprehodu. Drugouvrščeni v kajaku enosedu je prispel na cilj tako izčrpan, da sploh ni mogel zlesti iz čolna. Organizatorji so se že pripravili, da mu bodo srebrno medaljo podelili kar v čolnu, vendar je fant to „ponudbo“ kljub skrajni izčrpanosti zavrnil. Prav dobro ga razumem, da ni hotel zamuditi trenutka, o katerem sanjajo vsi olimpijci —- stati na zmagovalnem odru. Tu se je utrujenosti pridružilo še vzhičenje, ki te zajame, ko ti obešajo okoli vratu olimpijsko medaljo. Zrušil se je s samega zmagovalnega odra! Brezobzirna borba za prestiž gre včasih tako daleč, da se toliko opevana plemenitost športa velikokrat približa navadnemu gladiatorstvu. Prepiri in razprtje pestijo tudi tako velike ekipe, kot je na primer ameriška. Ob množici športnih uspehov, ob desetinah olimpijskih medalj, ob briljantnih posameznikih se seveda to čudno sliši. Vendar me je neki dogodek v Munchnu o- Menjava vodstva Admira/Wacker sedaj prva Polno presenečenje je bilo v sredo, 4. oktobra, ko so na igriščih igrali 8. kolo avstrijskega nogometnega prvenstva. Tako je moral doslej vodeči Rapid oddati to mesto Admiri/VVackru. Rapid je igral z Vienno le remi 1:1 (0:1), medtem ko je Admira zmagala nad VViener Neustadtom 1:0 (0:0) in se povzpela na prvo mesto na lestvici avstrijske nacionalne lige. Od glavnih zasledovalcev je morala dunajska Avstrija občutiti na lastni koži moč celovškega soimenjaka. Celovški vijoličasti so se tokrat močno potrudili in to se jim je obrestovalo. Dunajčani so morali domov s porazom 0:2, ter zdrknili s tretjega na 6. mesto na lestvici, takoj za njimi pa že pridejo na vrsto Celovčani. VVacker Innsbruck se je tudi izboljšal, saj je na vročih tleh v Železnem zmagal proti Eisenstadtu z 1:0 (1:0) ter s to zmago pristal na tretjem mestu. Tudi linški LASK napreduje, premagal je graškega GAK tesno 1:0 (1:0), ter se je ustalil na četrtem mestu. Zmerom bolj navzdol drči salzburška Avstrija, ki je celo na domačem terenu izgubila proti Donavvitzu 1:2 (0:1) in je na 11. mestu. Vsak po eno točko sta si v 8. kolu nacionalne lige razdelila graški Sturm in Sportklub 1:1 (0:0). Novinec Bregenz pa je izgubil doma proti VdEST iz Linza 1:2 (0:1). AVSTRIJA CELOVEC — AVSTRIJA DUNAJ 2:0 (1:0) Celovška Avstrija, ki je še nekaj dni poprej izgubila z Eisenstadtom nesrečno 0:1, se je tisto sredo pokazala v najboljši luči, ter je z dvema goloma prednosti zares zaslužila zmago. Nekako pol ure je dominirala dunajska Avstrija, potem pa je iniciativa prešla popolnoma na stran celovških nogometašev. V 43. minuti je VVidmann z ostrim nizkim strelom presenetil dunajskega vra- pozoril, da je v ameriški reprezentanci kljub temu nekaj gnilega. Opazoval sem trening tekačev na 800 metrov. Eden izmed ameriških temnopoltih tekačev je pretekel en krog, v drugem krogu pa se je spotaknil ob štartni blok, ki ga je nekdo medtem neprevidno porinil na stezo. Atlet je grdo padel in se tudi po večkratnih poskusih ni mogel dvigniti. Neprestano je tožil o velikih bolečinah v gležnju, zato so ga naposled odnesli na nosilih. Prepričan sem bil, da je zanj olimpijsko tekmovanje končano. Naslednjega dne sem znanca iz ameriške ekipe vprašal, kaj je z nesrečnim tekačem. „Čisto nič mu ni bilo, lahko bi se takoj pobral in tekel naprej," sem izvedel, „fant je svojo poškodbo preprosto hlinil. Ni namreč hotel nastopiti v kvalifikacijskih tekih na 800 metrov, ker je trdno prepričan, da to ni njegova prava disciplina. Varčeval se je za tek na 1500 metrov, njegov trener pa je vztrajal, da nastopi tako na 800 metrov kot na 1500 metrov..." Šlo je torej za prav grob nesporazum med tekmovalcem in trenerjem, ki je privedel celo tako daleč, da se je moral prvi zateči k prevari. Sploh pa sem pozneje izvedel, da podobne stvari niso redke v ameriškem taboru. Tudi oni poznajo svoje prestižno-računske zakulisje. Rezultati, rezultati! Športnik kot človek je pri tem postavljen v drugi plan. v nacionalni ligi tarja, ki je moral nemočen pobrati žogo iz svoje mreže. 12 minut kasneje pa je Nemec E m m e r i c h z glavo postavil dokončni rezultat na 2:0. Odločilno za zmago Celovča-nov je bila dobra igra na sredini igrišča. Pregrupacija igralcev se je dobro obnesla. Napad Kogler, Buzek in Riedlberger je poskrbel za hitre akcije. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V prvi zvezni ligi jugoslovanskega nogometnega prvenstva, kot je ljubiteljem športa znano, igra tudi Olimpija iz Ljubljane, ki je po izpadu Maribora iz lige, edini slovenski zastopnik v tem najvišjem razredu. Uspehi Olimpije pa so bili doslej precej borni. V devetih tekmah, kolikor so jih odigrali doslej v 1. zvezni ligi, je zmagala le dvakrat, pet tekem je izgubila (od teh celo dve na domačem terenu v Ljubljani), dve tekmi pa je igrala neodločeno (prav tako na domačem igrišču). V nedeljo je imela ljubljanska Olimpija v gosteh odlično moštvo Veleža iz Mostarja. Navkljub prednosti domačega igrišča, Ljubljančani niso mogli doseči več kot le remi 1:1. Od devetih iger je Olimpija zbrala šest točk, kar je gotovo premalo. Če bodo ljubljanski nogometaši nadaljevali tako, da bodo doma izgubljali ali samo remizirali, potem se ne bomo čudili, če jih bo na koncu prvenstvenega tekmovanja doletela ista u-soda kot Mariborčane, ki so danes potisnjeni v drugo zvezno ligo in še tam komaj u-spevajo. HOKEJ NA LEDU KAC — WEISSWASSER 2:10 (0:5, 1:2,1:3) V prvi tekmi v hokeju na ledu za evropski pokal, je pred 3000 gledalci, avstrijski prvak KAC podlegel vzhodnonemškemu šampionu Dinamu WeiBwasser z 2:10. S tako visokim porazom KAC nima nobenih možnosti več za nadaljnje tekmovanje evropskega pokala. KAC je moral nastopiti brez odličnega vratarja Pregla, ki je poškodovan. Trener KAC Gluhov je dejal o tekmi: »Moje mnenje lahko povem v enem stavku: to je biia doslej najboljša igra mojih fantov, če bodo tako dalje napredovali, in seveda, čf ne bo pri nas poškodovanih, bomo verjetni v treh ali štirih tednih že v boljši kondiciji." (Zadnja pravdaj | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. HybSšek 22 1 niliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po Klenči si drugi dan zopet pripovedujejo, da je Martin tožil Adama, v mestu da ga je tožil; in ljudje ne lažejo. Preteklo je komaj teden dni. Zunaj je vreme, o katerem pri nas pravijo, „da se hudiči ženijo". Veter zavija in piska kakor besen, gozdi šume kot naliv voda, iz Hanzlikovega kota od Delov se valijo sneženi in ledeni oblaki — včasih bije dež s snegom v okna, včasih bobnajo drobna zrnca na steklo. Zima se s fanfarami poslavlja. Komur ni sile, ne pomoli niti nosa iz hiše. Spodnji Porazil sedi s svojim sinkom Martinom za mizo.; Manca sedi že od zjutraj pri kolovratu in ne govori; če pa spregovori, gode le kakor njen kolovrat. Morda je huda zaradi Martinovega pohajanja zvečer, a on se ne meni za to. Martin pripoveduje dečku o mizi, kakor je njemu pripovedoval rajni oče. Miza je snežnobela, javor-jeva, z veliko miznico pod zgornjo ploščo. V miznici ima mama spravljeno šivanje, koledar, jermenčke za cepce, stare gumbe, trakove in vrvice. Vse to je v miznici. Na robu plošče je odmerjen in z zarezo označen dolgi in kratki vatel, plošča sama je gladka in ravna, zlepljena iz treh desk, in vsaka deska ima v sebi rjavo grčico. „V teh grčah" — pripoveduje oče, — „vidi vsak, kdor se pozorno zagleda vanje, jasno podobo človeka. Vidiš, tukaj je Jezus s krono, tu podoba Device Marije in tu svetega Jožefa. Vsa božja družina je tu. — Zato ne smeš na mizo niti sedati, niti tekati po njej." Še bi pripovedoval otroku o močnih hrastovih nogah, širokem bukovem podnožju, o tem, da danes niti ne rastejo več taki mekleni in javorji, da bi dali pol sežnja široko desko za tako mizo. Rekel bi sinku, naj že razume vse ali ne, da ta miza stoji tu v kotu pod križem, ki se sklanja od stropa, kakor bi se nagibal k mizi, že od prastarih časov; njih pra-pradedek jo je menda sam naredil, na njej je počivalo sv. Rešnje Telo o Telovem, dokler se niso bili sprli z zgornjim stricem. Če je kateri Porazilovih umiral, se je na njej izplačevala dota. Tedaj je njegovo živahno razlago nenadoma prekinila Manca: „Daj no že mir s to neumnostjo! Nekdo gre k nam." Pod oknom so se oglasili koraki. Martin je obrnil glavo k oknu, toda ni zagledal nikogar. Celo okno je bilo zasneženo, kakor bi ga bil s papirjem prevlekel. Gost je že ote-paval in otresal v veži sneg in slednjič stopil v sobo. Niso mogli takoj spoznati, kdo je. Kose ledu je imel na bradi in laseh in sneg se je držal obleke, kakor bi bil prilepljen. Gotovo je to tuj človek, ker ima palico. »Stopite bliže, človek božji, in sedite, če hočete, kar k peči," je povabila Manca in mu napravila prostor na leseni klopi. »Pa da ste šli v takem vremenu na pot," se je čudil gospodar. »Saj človek mora, služba je služba; tako vreme, psa bi ne gnal iz hiše, a jaz moram, če hočem ali nočem," je točil neznanec, in Porazilovi so takoj spoznali po govoru, da je to človek iz mesta. Kaj neki hoče tukaj? Kaj prinaša' so se vprašali. »Prinesel sem vam vabilo k sodniji," je spregovoril s& in odpel suknjo. Potegnil je usnjato listnico, nataknil na-očnike, pripravil posodico s črnilom in pero in pokaži prav pri mizi: »Tukaj mi potrdite, da sem vam povabilo v redu dostavil." Martinu se je vendarle tresla roka, ko se je podpisal. »In kje stanuje Adam Porazil?" je vprašal sodnijs^' sluga. Bil je v tem koncu trga danes prvič in se ni sp0' znal. »Takoj nasproti," je odgovoril radevolje Martin. »Pa ima številko skoraj za stotino višjo kakor vi, mis^ sem, da stanuje nekje nad bajtami —“ „1, kje neki; tu zraven nas stanuje. Ali nesete tudi nie' mu kaj?" »Isto kakor vam," je jezno zagodrnjal sluga in zač6 spravljati svoje papirje in pisalno orodje. »Dvajsetico dobim," je še ukazal in sedel h kruhu i(1 kepici masla. — Tisti čas je bil Adam izrezal lesenega konja in ga sel k zibelki. Dvignil je iz perila sinčka in mu pokaZ9 igračo, rekoč: »Poglej, Adamek, ihahaha! Ata ti je naredil konjiči' da se boš imel s čim igrati in ne boš nagajal." »Ata, poplavite mi sanke," je v tem poprosila mala D°d lička. »Molči mi, porednica, o sankah, ali misliš, da ne bo z' me konec? Kakor hitro zagleda to dekle sneg, je že naj na drsališču," se je hudovala mati. i Nekoč je moral kitajski cesar urediti ne-j reč s perzijskim dvorom. Sestavili so to-f r®j odposlanstvo, ki je bilo vredno »nebe-j škega sina": tisoč velblodov in mul je nosi-l |° darove za šah-in-šaha, tisoč drugih vo-kke, mandarine in dostojanstvenike. Za od- i me puhle glave, — kakor izpraznjene glavice makovega semena! Vi pa, ki se prerivate okrog roba mojega oblačila — menite li, da ravnate modro, ko se potezate za to mesto!? Povem vam, koprive zlovolje vam bodo cvetele na poti in zobnik zavisti se bo „Jaz vidim samo tebe," je rekel šah. „Mo-ral se boš upogniti ali pa čakati! Pri Soncu, taka je moja volja!" Tako je tedaj čakal Jipej teden za tednom, ne da bi bil upognil glavo pred kraljem. Tedaj se je zatekel šah, ki mu je bilo na tem, da uveljavi svojo voljo, k zvijači. Čez dan je dal v prestolni dvorani postaviti za vhod lepo izrezljan lok, ki je bil tako nizek, da je mogel človek skozenj le sklonjen, kakor pod jarmom. In naslednjega dne so odvedli Jipeja v dvorano, prepričani, da bo sedaj tudi on upognil svoj trdi hrbet, ko bo vstopil. Ko pa je prišla vrsta na norca in so vsi gledali nanj radovedno in z nasmeškom, pred vsemi drugimi kralji, tedaj je šel trdno in strumno naravnost, dokler se njegovo čelo ni skoraj dotaknilo poprečnega trama vrat; potem se je bliskovito hitro obrnil, se pripognil in zlezel tako pod lokom skozi, kažoč kralju zadnjo plat svojega telesa. Ledena groza je prevzela dvornike; kajti to, kar se je moralo sedaj zgoditi, je bil prelom poslaniškega miru in vojna s Kitajsko. Samo skrivoma so se upali ozreti na vladarja, ki je ogorčeno grizel konec svojih dolgih brkov in le s težavo prikrival svojo nevoljo. Sredi v to tišino je zazvenel Jipejev glas. Brez vsake zadrege, kakor da se ne bi bilo /z7ACM," Na Havajskih otokih je ognjenik Manna Loa, visok 4170 metrov. Ta ognjenik zelo točno deluje, saj bruha lavo vsakih deset let. Zadnjikrat je bruhal leta 1965. Tedaj so se ogromne količine lave valile s hitrostjo 150 m na dan proti glavnemu mestu. Letalcem se je pa tedaj posrečilo, da so ognjeniku s posebnimi bombami »zamašili žrelo«. In tako njegov izbruh ni naredil še hujše škode. Tudi zdaj je že vse pripravljeno za primer, da bi ognjenik pričel še prej svoje smrtonosno delo. »Najtočnejši« ognjenik na svetu Mauna Loa je pa poleg tega tudi najvišji še delujoči ognjenik in si je tako — prav po ameriško — priboril kar dva rekorda med ognjeniki. lisi, UL m taiafa Marsikdo ve, da živi na svetu nič manj ko sedemdeset različnih vrst psov. Malokdo pa ve, da so med temi vrstami psi, ki ne lajajo. Tu ne gre za pse, ki bi iz katerega koli obolenja v grlu ne mogli lajati, temveč za posebno vrsto, ki živi v centralni Afriki in jo črnci imenujejo »basengi«. Ti psi so precej veliki in močni, njihova dlaka je pa rdečkaste barve, črnci jih posebno cenijo, ker so dobri lovski psi. nič zgodilo, je stopil tik pred prestol in rekel: „0 dika prestola! Tvoja modrost je slednjič omogočila, da je bilo obvarovano tvoje kakor tudi mojega vladarja dostojanstvo! Glej, nisem se pripognil pred teboj, kakor mi je predpisal sin neba, a vendar sem u-pognil hrbet, kakor je bilo po volji tvoji milosti zahtevati! Ker je sedaj tvoji želji zadoščeno — se boš li obotavljal držati svojo kraljevsko besedo in izpolniti želje mojega gospoda?" Kraljevsko se je vzravnal šah in rekel: „Vidim pač, da mi je sin neba izvolil poslati zvitorepca, čigar modrosti se ne more nihče ustavljati. Kreni domov, Jipej, ti oče gibčnega jezika in trde hrbtenice, in naznani svojemu gospodu, da bom njegove želje izpolnil. Povej mu pa obenem, da naj mi pošlje drugič namesto norca modreca, ki ga more blesk kraljevega sonca še oslepiti!" * Ko se je Jipej vrnil domov ir) je cesar vse zvedel, se je smejal, kar se da, in dal dogodek z zlatimi črkami vpisati v letopise svoje vlade. Jipeju, šaljivcu, pa je dovolil, da si da na zadnjo plat svojega oblačila, tam, koder je sedal in kjer ga je ožarilo milostno sonce kralja kraljev, z zlatom uvezti podobo perzijskega levjega sonca. Kdo je najbolj varčen? Neki Škot je imel hčerko edinko. Ta mu je toliko dorasla, da je bila že godna za ženitev. Takoj so se začeli zanimati zanjo trije ženini. Škot,, ki je bil znan kot zelo varčen, se je hotel tudi pri ženinih prepričati, kateri je najbolj varčen, ker le ta bo dobil njegovo hčerko. Pozval jih je: »Mladeniči, kakšen je vaš odnos do varčevanja!« Prvi ženin je začel: »Sploh se ne vozim s tramvajem in s tem prihranim vsak mesec dvajset funtov.« Drugi ga je prekinil: »Oprostite, dovolite, da ugasim luč, škoda je e-lektrike! Prav lahko se pogovarjamo v temi.« Ugasil je luč in razgovor se je nadaljeval. Ko se je oče že odločil, da da svojo hčerko drugemu ženinu, in vstal, da prižge luč, tedaj se oglasi tretji ženin: »Počakajte trenutek!« y> Zakaj?« »Da oblečem hlače. V tem sem si jih slekel, da se ne bi zmečkale.« Tretji je dobil hčerko. ZA DOBRO VOLJO ..Zmotila si se, ko si rekla, da se doktor Sraka ne zmeni zame. Včeraj mi je rekel, da bi me iz ljubezni najraje kar pojedel." „Čestitam! Meni je zadnjič zaupal, da je njegova najljubša jed gosja pečenka!" odvrne nevoščljiva znanka. Zvijača. KITAJSKA PRIPOVEDKA proti zvijači i p°slanca samega pa, katerega oseba je bi-. a še cesarjeva skrivnost, je bila priprav-! .,ena iz zlatega laka izrezana nosilnica, ki J® bila s svojimi zlatimi stebri in zlato stre-i s kraguljčki natančen posnetek cesar-1 ske Palače. 1 Tisti dan, ko naj bi poslanstvo odšlo iz javnega mesta, je stopil cesar z vsem svo-■ Jlrri dvornim spremstvom, pri katerem je bil i »bi Jipej, dvorni norec, na stopnice pala-! j'6’ Pred katero se je razvrstila karavana. , so živali pokleknile in so ljudje popadali ■ rah, je cesar daroval bogovom in rekel: "Dvignite se, spoštovanju je zadoščeno!" ^Ko so vsi zopet vstali, je cesar nadalje- »Naša volja je, da vodi odposlanstvo do upi perzijskega prestola najmodrejši mož aše države, pa naj bo to kdorkoli. Kdor lsii> da je tega vreden, naj stopi naprej!" in glej: vrste dvornikov so se razredčile; aiti mož za možem je stopal pred cesarja; 'u9e v palači so rinili iz svojih kotov in a.°lbin; debeli bonec nebeškega templja je . r,racal, držeč v roki še kadilnico; častniki n vojaki so zapuščali svoje vrste in gonjači 'Vine so hiteli in se vrgli pred cesarjem v arah; da — mule in kamele, videč, kako se Se drenja in drvi proti palači, niso hotele apstati in so glasno rezgetajoč in trobenta-dirjale proti terasi. Q Desar se je molče ozrl naokrog. Tedaj je Pazil Jipeja, kako čisto sam stoji na stop-^vah, medtem ko so se vsi drugi, hlepeč, ra k',v°dili odposlanstvo, prerivali pred te-s° in si prizadevali, da bi drug drugega s estmi in komolci izpodrinili. je cesar to videl, je dvignil roke in Oklical: 0 ”° bogovi, glejte najboljše glave vsega v Lednie3a cesarstva, kako so si podobne že|i=h ministri in oslovski go- razbohotil okrog vas. Pameten se mi zdi samo tisti, ki se ni potegoval za to mesto, in to je samo eden: Jipej, naš norec! — Stopi naprej, ti nori modrec, in čuj, kaj je naša volja! Ti boš vodil naše odposlanstvo do šah-in-šaha, kralja kraljev. Samo tebi zaupam, da ne boš nikdar pozabil, da sem cesar središča sveta in sin neba! Samo v tvojih rokah bo moje dostojanstvo varno, in zato bodi ti sel, ki gre čez veliki zid ven-kaj v srce barbarske države. Pojdi tedaj, ti oče šegave resnobe, in dobro premisli: prebival boš v tem palankinu, ki je podoben moji palači, kajti od danes naprej nisi več Jipej, norec, marveč utelešenje cesarja, mostu z neba na zemljo!" Ko so še pritrjevalni klici slavili modro cesarjevo izbiro, so prihiteli sluge, ki so oblekli Jipeju z zlatom vezena oblačila njegovega dostojanstva in mu izročili listine v zvitkih, iz katerih se je mogel poučiti o svr-hi odposlanstva. Trikrat se je vrgel pred cesarjem v prah, potem ga je cesar odpustil in hitre tovorne živali so ga ponesle proti meji. # Tedni in meseci so minevali, dokler ni Jipej slednjič dospel v perzijsko glavno mesto in bil dopuščen v avdienco pri kralju kraljev. Poslaniki drugih dežel so popadali pred vladarjem na tla, Jipej pa je stal ponosno vzravnan med njimi kakor drevo med plazečim se grmovjem, ter je brez strahu zrl kralju v obraz. Jezno je ta nagubančil obrvi in dejal: „Vsem bom dovolil, kar prosijo, samo temu enemu ne! Kdor se pred vladarjem noče ukloniti — tako se mi zdi — ta je slab hlapec svojega gospoda!" „Luč prestola," je odvrnil Jipej, „pred teboj ne stoji hlapec, marveč sin neba sam celo kamele in osli sami, vse sa-prebiva v moji borni osebi." ’■*' jih pa popravim. Kje jih imaš? Prinesi jih!" — se je hahljal dobrodušno oče. Hčerka, kakor ribica sveža, je n°K gnila izP°d postelje razmajane otroške sanke. »Spod-Jl Maltinek mi jih je polomil, vozila sva se skupaj," je °stolela v svoji otroški govorici. »Martinček se je vozil s teboj?" je vprašal dobrosrčno arn in se veselil, da se imata vsaj otroka rada, če. že ari nimajo pameti. Srečna, zadovoljna je sedela družina gornjega Porazila krog mize. Zunaj je razsajala vihra, ve-r s snegom je stresal okna, a v gorko sobo je silil za-^an • • ■ Lepo se je tam sedelo Adamu, Dodli in otrokom, ko so se nenadoma odprla vrata na stežaj in se je med m' Pojavil uradni sluga z vabilom v roki. ^ Pri Zgornjih so se ustrašili. »Poglejmo! Torej me ven-^ar toži, in sicer pri pravem sodišču," se je čudil Adam, p° ^ Vzel v roke vabilo. Mislil je, da se bo spor vendarle 0 domače poravnal, toda glej — iz oblačka se je zgostil oblak. »Podpisati se morate." s ”*> Podpišem se že, zakaj pa ne," je prikimal gospodar, r e* Za mizo in pisal. — Težka mu je sicer roka in ne-je na‘ "Adam Porazil." Niti vprašati mu ni bilo treba, kje br P°vsod hodil sluga, ker je čital nad svojim imenom at°vo ime malone še mokro ... ttolč Sluga je odšel in v sobi je zavladala tišina. Adam je ! stopil k oknu in obrisal potno steklo, kakor bi je dal> kam bo krenil sluga; otroci so pustili igrače, mati sklenila roke v naročju in se zagledala v tla, ogenj v snC» Použil suha drva in nehal veselo prasketati. Samo 2na nevihta se je bučno zaganjala mimo in silila skozi dimnik pri oknu in vratih v hišo. Košček tiskanega papirja, pozivnica, leži na mizi in njeni robovi se na gorkem krive in dvigajo kvišku. »Težka skrb me tare, kako se bo neki pravda iztekla," je spregovorila v mučno tihoto Dodla, kateri je bilo postalo molčanje neznosno. Adam ji ni odgovoril takoj. Podprl si je bil pri mizi glavo z obema rokama in gledal je na pozivnico, kakor bi jo bral. Tihota je postala še mučnejša. „Nu, — Bogu bodi priporočeno," je slednjič rekel in vstal izza mize, vzravnal se z izrazom trmaste odločnosti v očeh. Kakor bi odklanjal od sebe vsako krivdo, je trdo, skoro osorno pristavil: »Jaz nisem začel, sedaj pa tudi ne odneham .. VII. Tekom tedna se je vreme iznorelo, uneslo, in dan po sv. Jožefu je šel Adam v Domažlice k sodišču. Imela sta z Martinom obravnavo. Šel je veselih misli, kajti prepričan je bil, da bo zmagal. Pravica je očividno njegova. Rajni oče mu je dal polovico posestva z vsem, z dvoriščem, hišo, drevjem in vodnjakom, ničesar ni izgovoril in tudi v pismih ni niti besedice o vodi. Morda se oče tega ni spomnil, morda je mislil, da se to samo ob sebi razume; tudi Adamu bi nikdar ne prišlo na misel, da bi mogli Spodnji hoditi drugam po vodo, toda »kdo chce kam, pomozme mu tam". Dokazal bo Martinu, da nima prav, in ko mu bo dokazal, mu bo podal roko in bo rekel: »Da boš pa vedel, da nisem maščevalen človek, nosite vodo, kakor ste jo prej; dovolim vam." — Tako je razmišljal Adam in korakal brezskrbno, celo veselo po cesti.'V deželo se je selila zgodnja pomlad. Sonce se je bilo radostno razgorelo za Babjim Zobom in je zvedavo pogledovalo na hodsko zemljo. Zaradi svežega snega, ki je bil nedavno zapadel, je bila bela kot nevesta. Kakor hitro je pa začutila žgoče sončne poljube, je odgrinjala polagoma pajčolan in nastavljala golo lice sončnim žarkom. Adam se je bližal Gori. Že je bobnel pod njegovimi težkimi čevlji leseni most nad rečico Čerhovko. „1, glejte no, glejte, kako je reka narastla, bregovi so ji prenizki," se je čudil in se ni mogel premagati, da se ne bi ustavil na mostu, se naslonil na leseno ograjo in opazoval za trenutek šumni, kalni tok vode. Ko je zadnjič šel tu mimo, je še led objemal reko, bila je zametena in spala je kakor pod pernico, da ne bi bil nihče vedel, kdor ne ve, da tukaj teče reka. Kakor mati, ki budi dete in šegeta hčerko po nožiči, tako se je poigralo razigrano sončece z reko pri njenih izvirkih po bregovih Čerhova in po bokih Haltrava. Golo jelševje in vrbičevje na nizkih bregovih je počrnelo, popki na mladem brstju so se napeli, se zasvetili in se odeli v temnozeleno. V borovem gozdu ne daleč od Gore taborijo baš gavrani in vrane; viharni in nemirni so. Škrjančki, samotarji, pojejo pod nebom in strnadi kličejo na cesti svoje: »Sedišče, sedišče, pojd’ silit!" ... »Kako je lepo!" se je razvnel Adam. V tem trenutku je začutil pomlad v vsem svojem korenjaškem telesu, zahrepenel je po delu, da bi že mogel zarezati s plugom v vlažno zemljo, da bi že sejal, branal in se veselil zunaj pod milim nebom s krilatimi pevci, se radoval sonca, naslajal se na polju in ljubkoval s travniki... (Dalje prihodnjič) [TV| tedenski program frv| RADIO CELOVEC 22.35 Čas v sliki NEDELJA, 15. 10. 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 16. 10.: 13.45 Informacije — Literarni studio (Lev Detela: Pesnik Niko Grafenauer). — TOREK, 17. 10.: 9.10 Za vsakega nekaj. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Otroci, poslušajte! — SREDA, 18. 10.: 13.45 Informacije — Lev Detela: Sodobni avstrijski književniki — Alois Hergouth — Zbori pojejo. — ČETRTEK, 19. 10.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 20. 10.: 13.45 Informacije — Po lovčevih stezah: O jelenjadi. — SOBOTA, 21. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Dalli — 21.35 Gong nočna izdaja. PETEK, 20. oktobra: 10.00 TV v šoli: Jakob Prandtner in njegov krog — 10.30 Rimske najdbe iz Akvileje — 11.00 Angleščina — 11.30 Program za delavce: Sala — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Oba Slunceja, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Raji živali — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — nočna Izdaja — 22.30 Zastor se dvigne za Mariko, revijski film. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 15. oktobra: 16.50 Za otroke od 6. leta dalje — 17.40 Za družino — 18.25 Oba Slun-ceja, lahko noč za najmlajše — 18.30 Otroci za otroke — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19-30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 V lastni zadevi — 21.30 čas v sliki —- nočna izdaja. šport — nočna izdaja. PONEDELJEK, 16. oktobra: 18.00 Komorna igra — 18.25 Oba Slunceja, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.55 Stan Lau-rel in Oliver Hardy — 19.20 ORF danes zvečer — 19J0 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje s Shilo ranča — 21.20 Poštni predal 7000 — 21.35 V dirkalnem taboru — 22.45 čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 17. oktobra: 18.00 Tečaj angleškega jezika — 18.25 Oba Slunceja — lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija v sliki in Južna Tirolska — 18.55 To je moj svet — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Prostor za živali — 21.15 Gala 1972 — 22.40 Čas v sliki — nočna izdaja. SporL SREDA, 18. oktobra: 10.00 TV v šoli: Neznano sosedstvo — 10.30 Kibernetika — 11.00 Program za delavce: Mednarodni hotel — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Osamljeno drevo z uro — 17.15 Mala risarska umetnost — 17.40 Za mladino od 11. leta dalje: Antena — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Oba Slunceja, za lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 10. zvezna dežela: Avstrijci v Braziliji — 21.20 Film — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 19. oktobra: 10.00 TV v šoli — Napravimo šolski akvarij — 10.30 Dekalog 1 — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Naravni parki v Avstriji — 12.00 Formalna logika — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Oba Slunceja, lahko noč za najmlajše — 18JO Avstrija v sliki — 18.55 Športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Dalli TELEVIZIJA LJUBLJANA Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni IŠČEMO PISARNIŠKO MOČ za zaposlitev v bližini Celovca. Pogoj je znanje in obvladanje obeh deželnih jezikov. Interesenti naj se javijo na uredništvu lista pod šifro „Dva jezika". STIHL 050AV eine Universalsage ftir die Waldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au8erdem hatsie den vihrati-onsdampfert-l den STIHL-lAV-Griff. Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek HUiU ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte si zaloge in kupite ugodno! SREDA, 18. 10.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Vitez vihar — serijski film — 18.15 Obzornik — 18.30 Jazz na ekranu: Bošto Petrovič cinvention — 19.05 Na sedmi stezi — 19.30 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.30 E. Zola: Nana — lil. del — 21.15 RTV konferenca — 22.15 Poročila. ČETRTEK, 19. 10.: 9.35 TV v šoli — ponovitev ob 14.45 — 10.30 Nemščina — ponovitev ob 15.55 — 10.45 Angleščina — ponovitev ob 15.40 — 11.01 Francoščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.45 Poslušajte nas — Klub OZN v Vinici — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.35 A. P. Čehov: Medved — 22.00 K. Cipci: Concer-tino za orkester — 22.15 Poročila. PETEK, 20. 10.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angle- ščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.20 L. Suhodolčan: Kapitan — 18.00 Obzornik — 18.15 Gospo-C. dinjskl pripomočki: Likanje — 18.25 Ekonomsko izrazoslovje — 18.30 Glasba za oči: Strawlnskl ji — Picasso — 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Lepotice noči — 22.05 Prvakov konec tedna barvni film s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju — 23.20 Poročila. SOBOTA, 21. 10.: 9.35 TV v šoli — 17.30 P° domače: Ptujski festival — IV. del — 18.00 Ob-^ zornik — 18.15 V deželi klobukov — 18.40 Gospod Piper — barvni film — 19.15 Humoristični ^ oddaja — 19.45 Kratek film — 20.00 TV dnevnik ^ — 20.30 Zvoki panonije — festival tamburaškU1 N orkestrov v Osjeku — 21.30 Pribočnik njegove ekscelence — 22.45 TV kažipot — 23.05 Poročili- * SOBOTA, 21. oktobra: 15.00 Koncert doma — 15.50 Igranje s harfo na Tirolskem — 16.30 Za otroke od 5. leta: Listamo po slikanici — 16.50 Hišica — 17.15 Filipat in Patafil — 17.20 Za otroke od 6. leta dalje: Jazbec Dominik in mačji gusarji — 17.45 Profesor Boltežar — 17.55 Za družino: Nekoč in sedaj je pojutrišnjem — 18.25 Zgodbe o žirafah, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer s Heinzem Conradsom — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sezonska bilanca — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.15 Dvojno življenje. »Moden Miiller“ odprl v Celovcu moderno trgovino NEDELJA, 15. 10.: 9.45 Po domače z ansamblom J. Jeršinovca In Planšarji — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Peyton — 12.45 TV kažipot — Nedeljsko popoldne — 17.45 Poročila — 17.50 Madame Sans Gene — 19.30 Kratek film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Smeh na odrskih deskah — 21.15 Stih in pesem — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 16. 10.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.55 Gori, doli, naokoli: V omari — 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film — 19.00 Mladi za mlade — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mala enciklopedija jugoslovanske Drame — ... Diagonale — ... Poročila. TOREK, 17. 10.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.50 J. Russel: Pajkova pojedina — 18.20 Risanka — 18.25 Obzornik — 18.40 Od zore do mraka: Sinovi neba — II. del — 19.15 Iz sveta oblikovanja: Naselja — 19.35 Telesne značilnosti in bolezni v starosti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Pismo neznane ženske — celovečerni film — 22.00 Nastop komornega zbora RTV Ljubljana — 22.20 Poročila. V navzočnosti številnih zastopnikov Javnega življenja, so v petek, 6. oktobra, odprli v Celovcu novo, moderno trgovino »MODEN M0LLER". Ob priliki ogleda trgovine smo se lahko na lastne oči prepričali o smotrni ureditvi poslovnih prostorov. Na približno 1000 kvadratnih metrih se kupcu ponujajo najboljši artikli svetovnega trga. Šefinja trgovine »Moden MOller", ga. Monika Assmann je podala kratek pregled razvoja te modne hiše v Gradcu, ki Ima podružnice (38 po številu) raztresene na Štajerskem, Nižji Avstriji, Salzburgu, Gradiščanskem in sedaj tudi na Koroškem v Celovcu, ki ji bo kmalu sledila še trgovina v VVolfsbergu. Dr. Si c h er Je povedal, da podjetje vodi v svojem katalogu 16.000 različnih blagovnih artiklov In ima kot član CEM mednarodne Družbe za razpečevanje trgovinskih dobrin velike možnosti uvoza. Trgovina »Moden MOller" v Celovcu ima v klet- nih prostorih supermarket z živilskimi potrebščinami, v pritličju je fleksljsko In sezonsko P0" gojeno posebno prodajno blago, v 1. nadstropju so konfekcija, domače tekstilije in ustrezni go-spodarskl artikli. Na koncu otvoritvene slovesnosti je šefinja tvrdke ga. Monika Assmann izročila celovškem*1 senatu 25.000 šilingov za revne ljudi Celovca. B. L Pozornost sv. očeta .. . (Nadaljevanje s 3. strani) Dubrovniški trubadurji navdušujejo Naj' danes našim mladim ljubiteljem lahkih melodij predstavimo v Jugoslaviji morda najpopularnejši ansambel Dubrovniške trubadurje. Kaj pravi o ansamblu njih vodja Marko Brajkovič? »Trubadurji nastopamo že deseto leto. Svoj repertoar pilimo že nekaj let in ga sproti dopolnjujemo z novejšimi skladbami. Naša sedanja postava je taka: bobni Luciano Padier, solo kitarist Oliver Dragojevič, bas kitara Marko Breikovič; hkrati sem tudi pevec in konferensije, orgle Slobodan Berdo-vič, saksofon, flavta in še kaj Luciano Car-pusio. Smo profesionalci, seveda smo vsi glasbeno izobraženi. Ni važno, če igramo jazz ali dalmatinske narodne, mi težimo k repertoarju, s katerim se lahko pokažemo na vsakem odru, od Las Vegasa do Portoroža. Izvajamo skladbe, ki jih dobro naštudiramo in pilimo po nekaj let. Vedno pa uvrščamo v program tudi dalmatinske narodne; pa tudi v Jusičevih skladbah je osnovni dalmatinski melos. Izvirna glasba pritegne vsakogar, pa naj bo star ali mlad." mi Slovenci kar sami od sebe urežem0 v večglasnem zboru, da nam vsi pri' sluhnejo. Ko je nekaj naših pritegnil0 eni od tistih novih popevk z dolg0* vezno enoglasno vižo, se je poleg na* neka španska gospa zahudovala: »Na takem kraju! In pojejo politične, n8' mesto cerkvenih pesmi." Pa smo §,i urezali »Povsod Boga..." in nam J6 celo pritegnila. Potem sem pa slišali kako je pomirjeno rekla: »Eso es mil' sica religiosa!" (To je prava verska glasba!) V Rimu so slovenski novomašnik1 g bivali v novem Slovenskem zavodUi ^ ki je delo uglednih slovenskih oseb- s nosti v Rimu. Podpore za zavod s° pošiljali slovenski ljudje z vsega sveta. Ustanovljen je kot cerkvena ustanova od Sv. stolice, kot je za slovenstvo zgodovinskega .pomena na ten1 mednarodnem kraju, kjer se nahaja svetovno krščansko središče. Zavo° pa ni le dom za študirajoče slovensk6 duhovnike in romarske skupine, ampak akademska slovenska ustanov^ akademsko zastopstvo pri Sv. stoli01' Vodi ga msgr. Jezernik, ki je druga06 rektor na papeški univerzi „De Propj ganda Fide" (širjenje vere). Zavod »■' s prispevki slovenskih dobrotnikom še dograjuje. Slovenci smo veseli posebnega priznanja in razumevanja, ki ga kaže SV; stolica do nas. Tudi cerkveni redov' ustanavljajo za Slovence posebbf province: kapucini, jezuiti, minorit1' Peči in štedilnike na olje, drva uršulinke, šolske sestre. Naj nam b° vse to v spodbudo, da bi Cerkev me nami še bolj rasla in opravljala svoj6 poslanstvo. VAM NUDI PO UGODNIH CENAH Trgovina Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 34 1 97 Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence. Stanovanje na razpolago. Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec Hans Scarsini pleskarski mojster Koningsberger StraBe 20 POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE Rutar-Center A 9141 Dobrla vas — Ebemdod Telefon 0 42 36 — 281 Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega odd8^ 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— štr--^ Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado In južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koro Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radi še, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.