Izhaja mak četrtek m velja « jvilfTriio fred in v >u i pošiljanjem i .'.».i> la celo leto K 4.— za pol leta ,. 2.— la četrt leta „ I.— Naročnina se p-tšilja upravništvu v 1 i.v.ajni »v. Cirila, kor.,š!:a ulice hštv. 5. List se pužilja do od, ovcdi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo liat brez po-tebne naroiuDe. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. rninniil Ust! ¿oN •e v tiskarni in pri gospodu Novak-a na velikem trgu po 10 k' Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ue sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisn? enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludo*. Stev. 53. V Maribora, dne 31. decembra 1903. Tečaj XXXVII. Okrajni zastop mariborski. Slivnica pri Mariboru, 30. dec. 903. Volitve v okrajni zastop mariborski se bodo kmalu vršile, in dolžnost nas kmetov je, se udeležiti volitev v skupini kmetskih občin. Pred tremi leti smo ostali kmetje s 60 proti 69 glasovi, ki so jih dobili meščani, v manjšini in sicer po naši lastni krivdi, ker je več naših kmetov od volitve izostalo. Zato so vladali v okrajnem zastopu v nesrečo kmetov le Mariborčani in prijatelji mariborske gospode, cgromna večina našega kmet-skega ljudstva v okraju pa je bila brez zastopnikov. Kmetje mariborskega okraja smo z vso pravico nezadovoljni z delovanjem sedanjega gospodsko-meščanskega okrajnega zastopa in menda ni okrajnega zastopa na Spodnjem Štajerskem, ki bi se tako malo brigal za blagor okraja in posebej za kmetski blagor, kakor je mariborski. Nezaslišano in žalostno je, kako malo se je dosedaj storilo od okrajnega zastopa za ceste v < kraju Ceste okoli Buš, v slivniakem ter f r a m s k e m Pohorju ,cd Sv. Miklavža skozi Dobrovce proti Sv. Marjeti, v šentjurški župnij', čez Jod I i. t d so v najžalostnejšem stanju in potrebujejo nujno poprave. Posamezne občine bi mcrale dobivati za popravo cest primerne podpore, kajti največja dobrota v vsaki občini so dobre ceste. Za povzdigo živinoreje naš okrajni zastop vse premalo stori. Bikov ter merjascev j« za polovico premalo, in za nekatere vasi i a občine ni daleč naokoli nobenega bika in merjasca. Res, da se biki v dolgih presledkih nakupujejo in po dražbi prodajajo, a tam, kjer je največja potreba, navadno ne dobijo nobenega bika, ker pač naš okrajni zastop vladajo gospodje meščani, kateri o kmetskem gospodarstvu bore malo razumijo. Kako potrebno bi bilo, oskrbeti dobrih, plemenitih merjascev, to ve vsak najmanjši posestnik, le mariborski gospodje ne pojmijo tega! Svi-njereja, ki ^e ravno v našem okraju tolike važnosti in edini dohodek za posestnika, se od sedanjega okrajnega zastopa docela prezira! V našem okraju so tudi vinogradi hudo prizadeti po trtni uši, plesnobi itd. in sila potrebno je, da bi okrajni odbor oskrbel kmet-skim posestnikom vinogradov za podporo in dobre cepljene trte. Poznam več kmetov, ko-jih vinogradi imajo krasne lege, ki pa so po trtni uši uničeni ali drugače potrebni, da bi se prerigolali in z novim nasadom nasadili. Toda ker podpore niti trt po znižani ceni ne dobijo, in sami tolikih stroškov ne zmorejo, čaka jih žalostna prihodnost. Ako bi sedeli v okrajnem zastopu možje, vneti za blagor kmeta, lahko bi na mero-dajnih mestih uplivali in pom»gili kmetu na korist. Sedaj pa se nič ne zgodi, in kmet v mariborskem okraju propada, umira . .. Te dni so se vršile volitve volilnih mož za okrajni zastop Kmetski župani in kmetski volilni možje, ne ponujajte se zopet za tlako mariborskim meščanom, ampak stopite na volišče z lastnimi neodvisnimi kandidati, o katerih se hočemo pravočasno pogovoriti in jih potem vsem volilcem naznaniti! Zadnji- krat je nam kmetom manjkalo samo 9 oziroma 10 glasov do zmage. Kmetje mariborskega okraja, ne izgubimo poguma, ampak korajžno na volišče za kmetske kandidate in zmaga bo naša! Fr. Piše k, kmet. Zatirani Štajerski Slovenci. (Govor poslanca Jos. Žičkarja v seji deželnega zbora dne 12. novembra 1903.) (Konec.) Pred vsem rečem, da moramo Slovenci sami v prvi vrsti presoditi, kaj nam je v korist. Ta šola v Mariboru, in ravno to velja o kmetijski šoli v Grottenhofu, je šola nižje vrste, ustanovljena v ta namen, da mi rejo gojenci, ki so jo dovršili, domače zemljišče, katero bodo kedaj podedovali, pametno obdelovati. Gojenci iz teh šol nižje vrste niso poklicani k temu, da bi kje kot oskrbniki daleč po svetu okrog iskali svoj kruh, ker se nam vedno ugovarja, da bodo boljše shajali, če se dobro priučijo nemškega jezika. Je pa vendar vsejedno, če že sadna drevesa, njive in travnike obdelujejo ljudje, ki govorijo nemško sli slovensko. Poglavitno je, da jih obdelujejo pametno. Raditega še ni rodilo nobeno sadno drevo in nobena trta bogateje, če je znal delavec nemški jezik! Proti temu ne ugovarjamo, če bi se na teh šolah nemščina gojila kot podučni predmet. Toda resnica je, kakor sem že omenil, da stariši slovenskih sinov vsled tega velikansko škodo trpijo, da morajo njihovi sinovi celo leto dalje ostati v teh zavodih, kakor Listek. Klobasa na rojstni dan. (Humoreska; prevel Iv. Vuk.) Bila je precejšnja družba prijateljev, ki se je kaj rada zbirala ter zabavala pri svoji mizi v gostilni pri »Zlatem petelinu«. Čudež je bil le, da je zraven bil tudi krojač Go-drnjač. — Bil je to siten človek in je vedno godrnjal, zraven pa je bil zelo skop. Niti en večer ni minul, da bi se ne prepiral s tem ali onim. Posebno z natakarico je živel v vedni vojski. Porcija surove gnati, katero si je večkrat naročil za petindvajset krajcarjev, mu je bila enkrat premastna, dru-gokrat presuha, ali pa žilava, vedno pa pre-mala. Prevelike so mu bile le pene na pivu. Vse se je po njegovem mnenju hotelo obogatiti na njegove stroške. Najraje je videl, ako je Anica vzela kozarec in mu prinesla »doliv«. Tedaj se je zaiskrilc njegovo oko in hvaležno jo je gledal s stisnjenimi trepalnicami in kimal, kot bi hotel reči, da jo hoče imeti vendar le mslo rad. Ni ga tudi utrudilo, da se je hudoval nad smotkami za pet vinarjev, kar je rad storil, če je bil posebno dobre volje. Tedaj ni mogel razumeti, zakaj dopusti policija, da se tak ničvreden strup prodaja ljudem za težek denar. On bi že zatožil, pa mu ni za to, ker je bolje »nobl«. Vsaki drugi dan je dal natakarici z neizrečenim ponosom tri vinarje za napitnino. Tako enako je moral izgledati Napoleon I., ako je daroval kaj prostemu vojaku. In druge dneve? O, tedaj je bil krojač Godrnjač še bolj »nobl«! Tedaj je plačal navadno s kakim večjim denarjem in se med tem, ko mu je natakarica menjavala denar, vglobil v kak imeniten pogovor. Ko pa se je ona, naveličana čakanja, obrnila k drugi mizi, je vzel denar z izrazom, kot bi njegov duh bil Bog vč kje drugje, ter pomolil na isto mesto, kjer je prej natakarica stala, celi groš. Tedaj še le se je vz-dramil, začudeno pogledal krog, kot bi bil užaljen: »no, če noče vzeti.... za njo pa ne bom nosil.« Vsakdo je poznal to zvijačo krojača in se smejal. Za to pa so ga radi videli drugi v svoji družbi, ker jim je tedaj čas tekel hitreje Vsak ga je pa vlekel in bril norca iz njega, kakor je hotel, ne da bi se Godrnjač tega zavedal. Pri »Zlatem petelinu« so \ečkrat klali svinje. Mesene klobase in krvne klobase so bile znane po celem mestecu kot nsjboljše, akorav-no so se nekateri čudili, kje ima svinja toliko črev. Tako se je enkrat gospod krojač odločil za nekaj velikega. Njegova žena je menila imeti prihodnje dni rojstni dan in tako se mu je rodila misel, podariti svoji boljši polovici dar v podobi klobase. Saj je vedel, da tudi cn kaj proč dobi. To je bila pametna misel zanj. Ko je tako nekaj časa zamišljeno hrkal, ukazal si je zaviti v papir veliko krvavo klobaso, ter jo vtaknil v žep sukne, ki je visela na steni. Prijatelj Mijavka je opazil to in bral z obraza krojačevega, čemu je kupil klobaso. Mijavka je bil poznan kot velik šaljivec, ki je imel vedno tam svojo roko, kjer bi je ne trebalo. Takrat pa mu je šinila v glavo prav izborna misel. Upal je pridobiti celo omizje za svoj namen, ako bi le Godrnjača za nekaj časa mogel odstraniti. Njegov načrt je bil gotov. Komaj je Godrnjač za nekaj minut zapustil sobo, skočil je k njegovi sukni, mu vzel klobaso ter jo vtaknil v sukno drugega prijatelja z imenom »lepi Južkec.« Hitro je razložil njemu in celemu omizju svoj vojni načrt. V se mu je s krikom in vikom potrdilo. V navadnem pogovoru, kakor bi se ne bilo nič dogodilo, najde Godrnjač družbo, ko se vrne. Počasi se vsede, pogleda prazen kozarec z zaprtimi trepalnicami od vseh strani, po-kima zamišljeno z glavo in nazadnje zakliče: »Anica, še jednega!« Nato se zmagovalno pa nemški kmetski sinovi. Kmet mora za ta čas, ko obiskuje njegov sin ta učni zavod, pogostoma najeti posebnega delavca, kar prizadeva dandanes veliko težav in mnogo stroškov. Tega blapca mora slovenski kmet celo leto dalje plačevati kakor bi bilo potrebno, če bi bil zavod tako urejen, da bi mogel slovenski kmetski sin dovršiti nauk tudi v dveh letih. A reklo se je: »Slovenski gojenci so na obeh učnih zavodih v Mariboru in Grotten-hofu skušnje prav dobro dostali.« To priznam tudi jaz. Da so se pa dosegli ti dobri uspehi, to ni pripisovati uravnavi teh učnih zavodov, temveč bolj talentu in marljivosti slovenskih kmetskih sinov, kateri obiskujejo te zavode. (Posl. Plriemer: »in učiteljev.«) Tu postopa celo majhna deželica, majhna grofija Gorica, mnogo bolj pravično. Tam se nahajata dve poljedeljski šoli; ena z laškim, druga s slovenskim učnim jezikom. In to velikansko škodo trpijo štajerski Slovenci že skoz več kot trideset let! Nasledek te uredbe je ta, da mnogo slovenskih kmečkih sinov zahaja rajši na kmetijsko šolo v Grmu na Kranjskem, kakor da bi tukaj v Mariboru ali v Grotten-hofu se učili tri leta. Drugi nasledek teh samonemSkih učnih zavodov je tudi ta, da so nekateri okrajni zastopi, denarni zavodi na Spod. Štajerskem naredili posebne ustanove, da morejo Štajerski kmetski sinovi učiti se v Grmu na Kranjskem. Gospod poročevalec v finančnem odseku o teh Šolah je ugovarjal proti naSi zahtevi, da se ustanovijo slovenske kmetijske Sole: »Saj Se vi nimate podučnih knjig.« Sem že odgovoril, vis. zbornica: »Take slovenske kmetijske Sole obstojijo že v Gorici, Ljubljani in na Grmu. Tam so vpeljane tudi potrebne poučne knjige v slovenskem jeziku, da se morejo slovenski gojenci poučevati.« VpraSam pa zdaj: Ali skrbi zares večina deželnega zbora po očetovsko za Štajerske Slovence, če morajo slovenski kmetski sinovi pri teh razmerah toliko Škodo trpeti? Z nekaterimi besedami moram tudi omeniti učni zavod, katerega smo ob velikonočnem zasedanju deželn. zbora spodbijali. To je nemško žensko učiteljišče v Mariboru. Trdili smo takrat, da je to žensko učiteljišče nepotrebno (Klic: »Oho!«), ker v Mariboru se že nabaja čisto enako žensko učiteljišče. (Klici: »Samostanska šola!«) Radi tega zavoda smo trdili, da učiteljice, ki se tam izvežbajo, ne bodo zmožne svoje naloge spolnovati na slovenskih Šolah. Rekli smo: to je nepotreben in izvržen denar, ki se po- ogleda, kot bi pričakoval, da ga začnejo vsi občudovati, da si upa toliko piti. Občudovanje seveda ni izostalo. Ura Mijavke je prišla. »Lepi Južkec«, ta, kateremu je Mijavka dal Godrnjačevo klobaso, se vzdigne kakor na povelje in zapusti za nekaj minut sobo. »Otroci«, vzklikne sedaj Mijavka. »Ali hočete...? Napravimo prav veliko Salo!« »Seveda«, reče Godrnjač in se pomakne bližje. »,Lepi Južkec1 ima danes rojstni dan; nekaj nam mora dati.« Kakor na povelje zmajejo vsi z glavami, tudi Godrnjač in žalostno pristavi: »No, slišite, iz tega ne bo nič. Lepi Južkec že ne bo ničesar dal.« »Tako neumni pa vendar ne bomo, da bi Se ga' vpraševali, če hoče?! Tukaj, dobra duSa si je kupila klobaso« — s tem privleče iz žepa sukne klobaso — »da jo vzame domov. Sedaj, gospodje vas vpraSam, — ali je to »nobl«, na rojstni dan kupiti klobaso in jo od svojih tovarišev-pivcev nesti domov? To je nelepo ravnanje proti drugim gostom. Klubesa je za to, da se poje!« »Ali če Južkec opazi, pa bo grmel«, reče jeden. »Hm«, reče Mijavka zamišljeno. »Da, sedaj ga imam! Južkec ne sme nič slutiti, trosi za vzdrževanje tega nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru. Napovedali smo, da bodo stroški večji, kakor se je proračunalo. In res! proračun se je že prekoračil. Če vzamete v roke predloge finančnega odseka, najdete, da so stroški za L 1903 in 1904 večji, kakor se glasi proračun. In to se bo v prihodnjih letih ravno tako ponavljalo. — Še nekaj moram omeniti. Mislim na »kazalo (repertorij) Štajerske dežele«, katero je na svitlo dal deželni odbor. To je uradna statistična knjiga ta Štajersko, sicer prav praktično vrejena. Pa kaj najdemo v njej? Iz te knjige so slovenska imena popolnoma izginila. V njej ni navedenega razmerja med slovenskim in nemškim prebivalstvom; ne najde se v njej niti eno slovensko ime za mesta, trge, občine in vasi na Štajerskem. Če vzamete v roke to knjigo, dobite vtis, kakor da na Štajerskem sploh ni več ni jed-nega Slovenca. VpraSam: je-li tudi to znamenje tiste očetovske skrbi, katero imajo za Slovence izvršilni organi večine deželnega zbora? Tu bi pač nujno prosil, da, če se na podlagi zadnjega ljudskega štetja zopet sestavi in izda taksna knjiga, se podatki, ki se že nahajajo v državnih statističnih izkazih, samo le prepišejo in povzamejo v ta deželni repertorij. — Opetovano smo izjavili, da glasujemo za podporo za vsa dobrodelna druStva in zavode; samo le za podporo tistih društev in onih zavodov ne moremo oddati svojih glasov, ki delajo po svoji ustanovitvi v ta namen, da se pokonča nas slovenski narod. Ta namen pa imajo očividno »Siid-m ar k a«, nemški »šullerein«, potem razni »Studentenheimi« in »Madchenheim« (dekliški dom) v Ptuju. Tu se nam jemlje naS denar in se trosi v ta namen, da se vničijo Slovenci. Ravno to, kar vganjajo Prusi v večjem obsegu s svojo znano politiko nasproti Poljakom, ker njihova posestva z več sto milijoni mark kupujejo; ravno to vganjajo pri nas poprej omenjena društva. Vi vtegnete to tajiti, a kljubu temu je resnično. Jaz sem, visoka zbornica, zadosti dokazal, da se z nami Slovenci ne ravna s tisto blagohotnostjo in z ono pravičnostjo, kakor bi mi po Številu našega prebivalstva in naših davkov gotovo zaslužili. Ni res, da skrbi večina deželnega zbora za Štajerske Slovence. Mi toraj tudi ne moremo glasovati za predloge, kako se naj pokrijejo deželni stroški. Izjavljamo pa, da smo takoj na vaši strani, kadar bo cenjena večina z nami ravnala po pravici. da je on gostitelj. Recimo, da je naš prijatelj Godrnjač danes oblekel hlače gostitelja, kaj? Vi g. Godrnjač bi mu s tem zelo dopadli in Južkec bi ničesar ne opazil. No ... ? Velja, kaj?« »Velja, velja!« vriska celo omizje. In Mijavka izvleče zavito klobaso iz Južkečevega žepa in jo poda natakarici: »Tukaj, draga moja, napravite nam prav okusno. Prinesite Se nam tudi dovolj žemelj in ne pozabite, da spadamo k izobraženemu narodu, ki je vajen jesti z vilicami in noži.« Bil je tudi skrajni čas, da je Mijavka skončal, ker »lepi Južkec« je vstopil zopet in se vsedel, navidezno miren, kot bi ničesar ne vedel. »Naj živi godovnjak, živio, slava mu!« zavpije Mijavka in trči. »Slava, slava, živijo!« donelo je od vseh strani in pelo napitnico: KoPkor kapljic tol'ko let, Bog nam daj na svet' živet. Živio, živio, živi ga Bog . .. Kmalu prinese Anica klobaso in vse, kar je trebalo. Godrnjač je bil ves iz sebe od zadovoljnosti. Že to, da se bo nocoj zastonj navečerjal, je bilo za njega dovolj, vendar, da je Južkec po njegovem mnenju zletel na limanice, ga je silno veselilo. Juž- Dopisi. Od Sv. Jakoba t Slov. goricah. (Gospod »odman«.) Bilo je jesenskega večera, ko sem prišel radi svojih opravkov k Sv. Jakobu v Slov. gor. Bil sem že poprej večkrat tam; a to pot se mi je kar srce razveselilo, ko sem zapazil grede mimo šole lepo ograjo za novi šolski vrt. Mislil sem si, tega je bilo pač že davno treba, kajti prostor pred šolo je bil podoben najbolj kakšnemu pokopališču; torej tudi ni čuda, da je bilo, kakor sem v neki gostilni zvedel, nekega dne na tem za Šolski vrt odmerjenem prostoru več lesenih križev postavljenih, od katerih se je jeden dičil z napisom: »Tukaj počiva krajni šolski svet«. Vendar malo preostro je sodil tisti hcdobnež, kajti prejšnemu krajnemu šolskemu svetu pod načelništvom g. Matija Peklarja se ne sme z malo izjemo ničesar oporekati. Ker sem bil precej utrujen, pojdem v edino vaško gostilno, ki slovi prav dobro po svojem imenu V gostilniški sobi se vsedem k majhni mizi, da bi se tamkaj nemotno malo odpočil ter si osnoval dnevni red za prihodnji dan. Popil sem že nekaj kapljic letošnjega vinskega pridelka in skoraj me je že imela dremota, ko bi ne bila pri sosedni mizi večja družba zbrana, ki je bila kaj glasna. Ker mi je ta družba s svojim vriskom odganjala spanje, začel sem zasledovati pogovore tega omizja. Najbolj glasen je bil že malo prileten mož, kojega govorica se je motala vedno okoli krajevne nove šole, šolskega vrta in vrtne utice. Posebno zadnja ga je kaj jezila, tako da je bilo neštetokrat slišati iz njegovih ust: »Ta trd.....uta pa mora z »vrta«, kar jutri mora ta kobača ven, jaz je ne trpim itd « Pri teh besedah se je vsigdar tako raztogotil, da ga ni pustilo sedeti; vstal je ter začel tolči po mizi, kakor bi bilo v okolici vse njegovo. Skoraj bi se ga bil tudi jaz zbal, ko bi me ne bil krčmar potolažil. Ko ga povprašam, kdo je ta hudi mož, pove mi tiho na uho, da je to novi načelnik kraj. šol. sveta. Pri teh besedah mi je postalo tudi jasno, 2akaj se je imenoval »cdmana«. Kakor sem pozvedel drugikrat natančneje, zna ta mož komaj malo brati in pisati; blaženo nemščino pa le za silo lomi. Ni torej čuda, da se imenuje »odmana«, ker si nemške besede »Obmann« ne ve raztol-mačiti. Skoraj pa bi bil sedaj pozabil, namreč na to frd .... kobačo, ki je našega »gospoda odmana« tako hudo ogorčila. Da me boš keca je on že od nekdaj gledal po strani, ker ga je vedno dražil in mu nagajal. Z naj-neumnejsim obrazom celega sveta je gledal Južkec večerjo. »Kaj pa je to? Kdo pa plača celo komedijo ?« »Godrnjač plača!« vpije cela družba. »Godrnjač je danes tako radodaren.« »Tebi na čast«, napije mu Mijavka. »Ali tudi ti verjameš? Godrnjač, da bi kaj daroval? Pojdi, pojdi s takimi neumnostmi. To ni mogoče!« dvomi »lepi Južkec«. Svojo ulogo je igral prav dobro. »Kaj? Ni res? To vam hočem takoj pokazati!« vzraste Godrnjač in položi na mizo celi goldinar. Hotel je pokazati, da zna svojo ulogo dobro igrati. — »Anica, račun!« »Zaračunite tudi klobaso«, zapove Mijavka in udari po denarju. Dekle odšteje v resnici denar in Mijavka porine ostalo Go-drnjaču. »Tako, sedaj je dobro.« Z globokim vzdihljsjem spravi krojač Godrnjač denar. Potem pa pogleda zmagovalno okrog. »Teremtete, pa ima resnico.... Glejte, Godrnjač je v resnici plačal klobaso? Alo, sedaj pa le jejmo!« In vse se v obči veselosti loti klobase, ki je kmalu izginila v lačne želodce pivcev. Godrnjač pa se je zadovoljno smehljal. Plačal je v resnici klobaso in niti slutil ni, da je dragi čitatelj, bolje razumel, moram Se o tej nekaj povedati, kar sem pozvedel. PoprejSni, že gori imenovani načelnik, kateremu se je za zgradbo Šolskega vrta zahvaliti, dal je tudi dovoljenje za stavbo vrtne utice, ki pa se je Se le pozneje postavila, deloma iz ostalih brun od zgradbe vrta, večinoma pa iz lesa, katerega je daroval eden izmed tukajšnjih gospodov učiteljev v ta namen. Ko se je stavila ta senčnica pod nadzorstvom enega gospoda učitelja, je to zdajšnjega načelnika tako razsrdilo, da je hotel to stavbo preprečiti s tem, da je prišel na ta dan večkrat v Šolski vrt ter hotel tesarja pognati. Ker pa g. »odman« vendar ni bil popolnoma mirne vesti, da bi se mu ne pripetila kakšna neprijetna, vzel je vsikdar po jednega adjutanta seboj, ki bi ga v slučaju morebitnega napada branil. A tesar se ni zbal ne g. »odmana« pa tudi ne njegovega »adjutanta«, kajti pobrusila sta jo kmalu ter si Sla v vaSko gostilno po nove korajže, kjer sta ostala do večera že pri imenovani družbi, katere udje pa se niso nič prav strinjali z nazori gosp. komisarja, oziroma »odmana«. Proti pol deseti uri sem se poslovil od krčmarja ter se spravil k počitku. Ker sem vam, gospod urednik, že nekaj vrstic napisal, blagovolite se tudi naslednje sprejeti. Ta g. »odman« me je začel zanaprej tako zanimati, da sem se že zelo veselil svojega prihoda v ta kraj. Pred kratkim sem bil spet tam; prvo je pač bilo, da sem že od daleč zrl na šolski vrt, ali Se stoji v njem ta skoraj »zgodovinska« utica. Z velikim veseljem so se mi uprle oči v osmero oglato strehico, ki je nosila precej debelo odejo snega. Potemtakem se vendar ni izpolnila želja g. »odmana«, sem djal sam pri sebi. Od same radosti podvojim svoje korake in bilo je ravno opoldne, ko dojdem v vas. Podal sem se h kosilu v že znano nam gostilno. Tukaj sem imel čast spoznati gospodične učiteljice, ki so prišle ravno tudi k obedu. Pridružil sem se, da bi poizvedel, kako se kaj počutijo pod načelništvom novega gosp. »odmana«. Tožile so mi pač, da imajo pred Solo grozno hudo blato, kakoršnega Se niso nikjer videle in kakoršnega Se tudi marsikateri cenj. čitateljev ni videl, še manj pa skusil. Pravile so mi nadalje tudi, da nastane pred šolo, ako delj časa dežuje, kar jezeru podobna mlaka, čez katero bi pač Šolska mladina ložje plavala, nego šla s svojim slabim obuvalom. Da bi se sam prepričal o tej gnječi, Sel sem bliže Sole ter se skoraj to njegova lastna in si v duhu predstavljal obraz prevarjenega Južkeca, ko bo opazil prevaro. Godrnjač je izpil svoj kozarec ter hotel oditi. To bi se pa ne smelo zgoditi. »Lepi Južkec« je spregledal nevarnost, izpil hitro in prijel za svojo sukno. Nekaj časa je iskal po žepu .... »Za Boga, moja klobasa! Kje je moja klobasa? Vi hudiči! Jaz sem svojo klobaso daroval!« zavpil je prestrašeno. Nov smeh in veselje, najbolj pa pri krojaču Godrnjaču, da se je tako maščeval. »Seveda, Godrnjač, črna duša! To vam verjamem, s tujo klobaso se že da darovati in gostiti. — No vi, — vi, ali vas nič ne žeja, mrha lakotna — Anica, za tega gospoda Se en kozarec piva. Ta, da mi več pred nos ne pride!« Godrnjač pa se je Se bolj veselil, da je dobil pivo zastonj. Med tem, ko je pil, so se počasi vsi poslovili, in nazadnje je ostal Godrnjač sam. Obleče sukno in takoj seže v žep ... — To divje tipanje .... silno prevračanje žepov ... težko dihanje ... in rohneč pade na stol... »Moja klobasa! O, jaz stari osel!« To je bilo edino, kar je mogel spregovoriti. Nato plane iz gostilne in Štiri tedne se ni prikazal pri »zlatem petelinu«. prestrašil groznega cvoka. Kaj takega Se pač nisem pri nobeni šoli videl. Vsak kmet ima boljšo pot k svojemu svinjaku. Mislil sem si, ko bi prišel sedaj gospod nadzornik, obtičale bi mu ne samo njegove galoSe, temveč gotovo tudi čevlji v tem nepopisljivem močvirju, kajti celo jaz sem se zbal iti preblizu, čeravno sem imel precej močno in dobro obuvalo. Tukaj gospod »odman« bi bilo tvoje polje, katerega bi se moral v prvi vrsti poprijeti, ako hočeš imeti kakšne zasluge kot šolski načelnik. Sv. Dnh na Stari gori. (Okrajna cesta.) Kakor sem vam poročal pred tremi meseci, zidamo pri Sv. Duhu novo šolsko poslopje, ki smo je srečno spravili do zime pod streho. Upati je torej, da bode v prihodnji jeseni cela stavba gotova in se bo mogel Šolski pouk po velikih počitnicah pričeti v novem šolskem poslopju. Toda kaj pa je z drugo napravo, ki sem jo takrat dvema največjima občinama, Ter-begovcem in Galušaku, toplo priporočal. Mislim namreč okrajno cesto, ki bi bila nada-ljava nove okrajne ceste iz Ljutomera do Drakovec, skozi Terbegovce, Kutince, čez Borošak in Smolince kot najkrajša zveza Ljutomera s Št. Lenartom in Mariborom. Ker se mi zdi škoda, da bi ta misel zaspala, vas hočem na to, za ti dve občini tako važno cesto,- Se enkrat opozoriti. Terbegovci in Galušak nosita kot največji k Sv. Duhu vsolani občini pri zidanju nove šole tudi največja bremena, ki so dandanes že vsled visokih davkov za naše kmete dovolj težka. In vendar je bilo zidanje nove šole pri Sv. Duhu živa potreba, kateri se ni dalo izogniti. Kaj mislite torej zdaj, ali bi bilo zopet najboljše držati roke križem in tarnati čez veliko stroške in slabe čase. Jaz menim ne, ker tarnanje nam bi gotovo nič ne pomagalo, ampak misliti moramo, kako da si izboljšamo tudi naSe gospodarske dohodke. Pa kako, bode marsikateri vprašal. Po mojih mislih s tem, da se potrudimo in si napravimo že prej imenovano okrajno cesto. Najprej naj se terbegovski in galuški občinski odbor skupno poprimeta te misli in naprosita na sodelovanje tudi občino Smolinci, kateri je okrajna cesta ravno tako, če ne bolj potrebna, kakor prvima dvema občinama. Z okrajno cesto bi dosegli, da bi tudi v te doline prihajali boljši kupci po vino, sadje in druge poljske pridelke, ki se zdaj prodajajo kaj slabo ali pa sploh ne. Tudi ni čuda, če se pomisli, kake ceste imamo m da mora človek biti vesel, ako prinese še vse svoje kosti v redu domov, če se je slučajno moral voziti po teh dolinah. Poglejmo samo v druge občine in videli bomo, da so okrajne ceste na gosto nasejane. Vsake četrt ure že gotovo prideS na boljšo cesto. Le pri nas, posebno od nekaterih galuških vasij, se mora najmanj tri četrt, da celo uro in še več gaziti, predno se pride na kako okrajno cesto. In vendar moramo mi za druge okrajne ceste po drugih občinah ravno tako plačevati, kakor oni, ki uživajo njih dobroto. Opravičeni so torej prebivalci teh treh občin, zahtevati od gornje-radgonskega in šentlenart-skega okrajnega zastopa, da priskočita tem občinam z denarno podporo na pomoč pri zidanju mostov; kamenja pa si navozite sami. Na delo torej! Tu imate predstojniki že prej imenovanih treh občin lepo priliko, storiti nekaj zelo koristnega in se skazati vredni zaupanja svojih soobčanov, ki so vas volili županom. Razne stvari. Iz domačih krajev. Vabimo na naročbo! Ob novem letu delajo uredništva različnih listov bogate obljube za prihodnje leto, češ, kaj bodo bralcem vse nudila. Mi tega ne storimo, ampak obetamo samo, da bomo uredovali list kakor doslej. In da naše uredovanje dopada čitateljem, dokazuje nam vedno naraščajoče število naših naročnikov, katero je prispelo zadnji mesec do popolnih 7300 naročnikov. Mi lahko samozavestno vprašamo : Kateri tednik na Slovenskem se lahko ponaša s takim številom naročnikov? Pač nobeden! V našem listu se zrcali vse politično, narodno, prosvetno, gospodarsko in sploh vse javno življenje spodnještajerskih Slovencev, naš list je o vsem najbolje poučen, o vseh dogodkih najhitreje obveščen, zato tudi popolnoma zadošča vsem zahtevam, ki se morejo staviti do tednika. Tudi v prihajajočem letu bomo urejevali list kot doslej, da bo se še nadalje imenoval kot najboljše urejevani kmetski list na Slovenskem. Kmet-sko ljudstvo, okleni se svojega lista in naročaj si ga prav pridno! Cena ostane listu tudi v prihodnjem letu neizpremenjena. »Slovenski Gospodar« s prilogo »NaS Dom« stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Kdor pride sam po list v tiskarno, dobi »Slov. Gospodarja« s prilogo »Naš Dom« za 3 K na leto. — Dosedanje naročnike, ki še niso poravnali stare naročnine, prosimo uljudno, da to kmalu store. Čist račun, mirna vest! Veselo novo leto! Uredništvo in upravnistvo »Slov. Gospodarja«. V Konjicah bo v nedeljo, 3 prosinca 1904, popoldne ob 3. uri imelo katol. polit, društvo občni zbor. Prišla bodeta dva govornika. Č. g Ant. KoroSec bo govoril, kako se v zadnjem času sučejo politične razmere, g. potovalni učitelj Fr. Goričan pa bo povedal kaj iz praktičnega kmetijstva. Ob jednem se bo sklepalo o važnih resolucijah ter se volil odbor. Narodnjaki, pridite! Politični shodi v Slov. goricah. Le-narško kat. politično društvo priredi meseca januarja polit, shod pri Sv. Rupertu v Slov. gor., meseca februarja pa pri Sv. Antonu v SI. gor. Veseli nas, da se to društvo zadnji čas prav živahno giblje, dela ga čaka dovolj na vseh straneh. Da bo pa moglo delovati v resnici uspeSno in blagonosno, je treba, da šteje veliko udov po vseh občinah lenarSkega okraja. Vsak posestnik bi moral biti ud političnega društva! V Slov. Bistrici v prijaznih Visolah obhaja velezaslužni g. dr. J o s. V o S n j a k, občečislan prvak Štajerskih Slovencev, dne 4. jan. 1904 svojo 70 letnico. Bog ga živi še mnogaja leta! Čestitamo! Mariborske novice. Zaradi razžaljenja veličanstva je bil kaznovan mesar Št6fan Kobale iz Janževega vrha pri Selnici ob Dravi na Štiri mesece težke ječe. — Mesar Jožef Niedermiiller je dobil tri dni zapora ali pa plača 30 K globe, ker je opsoval policijo. Izgovarjal se je, da je bil zelo pijan. — Kakor smo poročali, pobegnil je blagajnik pevskega kluba pekovskih pomočnikov. Toda roka pravice ga je zgrabila ter tirala pred sodnika, ki ga je obsodil na osem mesecev težke ječe in povrnitev stroškov. Obsojenec je 28 letni pekovski pomočnik Jožei Schlik, doma iz Voseka pri Mariboru. — Iz tukaj-šne kaznilnice je ušel kaznjenec Anton Križan. Bil je na delu v Francovem mlinu ter je pobegnil pazniku. — Dne 22. t. m je prejela policija 36 letnega mesarskega pomočnika Oto Frimmel-na od Sv. Lenarta v Slov. gor., ker je poneveril svojemu mojstru večjo svoto denarja. — Posneto mleko je prodajala vi-ničarka Terezija Očko od Sv. Marjete ob Pesnici na tukajšnjem trgu za drag denar. Zato je bila naznanjena sodniji. — J. Fras iz Gornjega Boča, okraj Maribor, je ukradel nekemu posestniku pri S?. Petru pri Mariboru dve kokoši, kateri je hotel v mestu prodati. Ker se ni mogel izkazati, od kod ima kokoši, prijela ga je policija. Fant je komaj 16 let st&r. — Pri cbmem zboru »Slovanske čitalnice«, ki se je vršil dne 20. t. m., se je iz volil sledeči odbor: predsednik gosp. dr. Fr. Rosina, podpredsednik g. dr Anton Medved, tajnik g Žiher in blagajnik g dr Poljanec. — V zedaji seji občinskega sveta je isti sklenil sezidati mostič čez Dravo v koroškem predmestju in sicer s kamenitimi stebri. Cesarjevo potrjenje je dobil od šta-jarskega dtželnega zbora sklenjeni zakon o spremembi obč. meje mej mestno občino ptujsko in Karčevino. V Zg. Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je zgorela minuli teden viničarija Jožefa Rop. Zažgali so baje otroci. Poslopje je bilo zavarovano. iz Ljutomera se nam piše: Roparja, ki sta oropala 14. t. m. posestniškega sina Alojzija Pok je žandarmerija že dognala. In sicer sta roparja Franc Wrus iz S/ičine in Alojz Z»jitko iz Stemberga pri Ljutomeru. V Šentjanžu na Dravskem polju je naSel nepričakovano smrt na dan svojega goda 26. dec vojak Štefan Etart. PriSel je k Božiču na dopust ter se v sosedni gostilni razveseljeval s svojimi prijatelji. Brez pretepa in prepira ga sune s svojim žepnim nožem Anton Jucbart pod vratom v prsi. Nikdo ni tega opazil, tudi ranjenec sam ne. Še le črez nekaj trenutkov, ko je kri privrela skozi obleko, so zapazili nesrečo. Ranjenec se je zgrudil mrtev na tla. Imel je prerezano srcoo ždo. Le po nožu, katerega so našli v hiši in spoznali kot lastnino Antona Juchart so spoznali ubijalca. V čast šent janževskih fantov pa bodi povedano, da ta zločinec ni 12 Šentjanž«, ampak da je tukaj še le nekaj tednov služil kot mizarski pomočnik. Doma je v Tinjth ua Pohorju. »Šta jerc« je lahko ponosen tudi na tega svojega pristaša, ker bil je velik njegov prijatelj, ter si ga je za novo leto sam naročil. Šentjan-ževski fantje, vzamite si k srcu svaritev vaših duhovnih pastirjev, katero ste omenjeni dan slišali pri pridigi, ter se varujte pijan čevanja, pretepa in drugih surovosti. Pristopite v velikem številu k mladeniški Marijini družbi, katera se tukaj snuje, ter pridao prebirajte dobre knjige in časnike kakor sta »Naš Dom« in »Slov. Gospodari« Slovenjgradec. Padel je minuli teden dekanijski sel starotrSki na težavnem svojem potu iz Razborja nazaj tako močno, da se je razbil po obrazu. Pot je bila takrat tako ledena in gladka, da se je Se p? ravnem težko hodilo in so po cestah padali ljudje in živina. Ni čuda, ako se sliši o kaki nesreči sedaj na strmem potu. Od Sv. Jurija ob juž. žel. se nam piSe: Zopet nam je umrl mož, poznan daleč kot narcdojak. Pokosila je namreč nemila smrt dne 20 t. m. v 57 letu svoje starosti Janeza Oset po domače Goriški, posestnika v Hrušovcu pri Sv. Juriju ob juž. žel. On je prav vzorno gospodaril in si znatno zbolj-šal svoje gospodarstvo. Pri napornem delu se je prehiadil rajnki pred štirimi leti in začel bolehati na pljučah. Iskal si je zdravja pri bližnjih in daljnih zdravnikih; pozneje celo v Gradcu, a vse zaman, prerano je moral zapustiti to dolino solz in se preseliti v boljšo domovino, zapustivSi žalujočo ženo, otroke, mnogo sorodnikov in prijateljev, kateri ga bodo zmiraj pogrešali. Rad je pomagal rajnki svojim sosedom in prijateljem, bil je dobrega usmiljenega srca in več kot 50 otrokom krstni in birmski boter. Bil je 18 let občinski odbornik. Kot vrl kmet je bil zmiraj zvest slovenskemu narodu ter vzgajal svoje sinove v narodnem duhu v vrle Slovence. Kako v obče je bil rajnki priljubljen, pokazal je njegov pogreb dne 22. t. m., katerega se je vdeležilo na stotine ljudstva od blizu in daleč. Žalostno je bilo gledati, ko je pred odprtim grobom njegov prijatelj in sosed Janez Oset, po domače Štirk govoril v tako jedrnatih in do srca segsjočih besedah, da je vse navzoče ljudstvo jokalo. Zdaj pa krije njegovo telo črna zemlja in vživa večni mir. Vojaški begunec. Dne 23 decembra 1903. je pobegnil od vojakov 15 stotnije 87 pešpolka v Pulju Franc Skorašek, dom 1 v Gaberku pri Velenju. Seboj je vzel svojo nakaznico, glasečo se na 4 K ter jo ponaredil na 14 K, kar so pa na pošti spoznali. Potem še je ponaredil nakaznico svojega tovariša I. V. glasečo se na 6 K. Dotičnik mu jo je dal, da mu prinese denar s pošte, a fant je šel, — kam, ni znano! ? Vzrok je baje, ker se mu ne ljubi več služiti. Vojakom so ga potrdili 1. 1900. Ko pa je enkrat stal na straži in je pobegnil, so ga še le dobili čez par mesecev Takrat so ga zaprli na dve leti in mora še tri leta služiti. Sumi se o njem, da je pri tem begu ubil nekega železniškega uradnika. Sploh je bil radi tat viue že prej zaprt. Č0 preljubi Jezus nas«. VrSila se je cela slavnost le v najožjem domačem krogu. Pa lepa je bila in mična, da take Se po predstavi »sv. Pavla« nismo videli. Hvala lepa čč. sestram. Tisočkratna hvala in slava pa tebi JezuSček. Prosimo, pridi drugo leto gotovo zopet k nam. Iz slovenjgraške okolice. Krajni šolski svet okolice Slovenjgradec, posebno pa njegov načelnik, g. Ivan Scboadorfer, vedno skrbi, da napravi Šolskim otrokom kakSno veselje. Poleti jim je preskrbel veselico, zdaj pa lepo božičnico. V sredo pred božičem je bilo, ko so bili vsi revni otroci bogato obdarovani. Postavile so se jim bile lepe jaslice, pred jaslicami pa je bil cel kup razaih daril. Po kratkem nagovoru in opominu k hvaležnosti so otroci kaj mično zapeli pesem »Pri jaslicah«, potem pa so se jim razdelila darila. 40 dečkov je dobilo tople hlače ali pa jopič, 40 deklet celo obleko in 30 otrok pa močne čevljičke. Več kakor 20 otrok je dobilo ali tople nogavice ali pa lepe robce. Nobeden siromašen otrok ni ostal brez daru. Lepa hvala se spodobi torej vsem tistim, ki so kaj podarili v ta namen, posebno pa gg. trgovcema Reiter in Klinger v Slovenjgracu, ki sta sama nad 100 m blaga darovala. Lepa hvala tudi kmetijski zadrugi, ki je podarila 30 m blasa. Pa tudi visoko-častiti gosp. dekan Šlander ne manjkajo nikdar kadar je treba ubogim otrokom kake pomoči. Isto se mora reči tudi o županu iz Lehna, g. Jos. Rotovniku Oba gg. imata za revno mladino vedno odprte roke. Hvala jima lepa! Bog povrni vsem, ki so kaj darovali za ubogo mladino. Ljutomer. Dne 1. febr. 1903. se je ustanovilo »Podporno druStvo za ubožne Šolske otroke Franc Jožefove Sole v Ljutomeru.« Namen tega druStva je: podpirati ubožne učence in učenke Franc Jožefove Sole v Ljutomeru v prvi vrsti z učnimi sredstvi (knjigami, zvezki, pisalnimi, risalnimi in ročnodelnimi potrebščinami), v drugi vrsti pa tudi po potrebi z obleko, obuvalom in s toplo hrano v zimskem času. (§ 1.) Sredstva v dosego tega namena so: a) letni doneski rednih in podpornih članov, b) darila šolskih prijateljev in dobrotnikov, c) prispevki kraj-nega Šolskega fonda in drugih korporacij, d) prireditev tombol, gledaliških predstav in veselic v korist ubožnih Šolskih otrok, e) nabiranje učnih sredstev, obleke, obuvala in jestvim. (§ 2.) Člani so: a) ustanovitelji, ki plačajo vsaj 20 K na enkrat v društveno blagajnico; b) redni člani, ki plačajo vsako-letai donesek 2 K in c) podporni člani, ki plačajo vsakoletni donesek pod 2 K, a ne manj ko 40 v. Redni in podporni člani znajo biti nad 14 let stare osebe obojega spola in vsakega stanu. (§ 4) Z ozirom na veliko važnost tega druStva, ki vrši glede na sedanje Šolske razmere v Ljutomeru velevažno nalogo, se obrača odbor do vseh mladino- in rodoljubov, do raznih denarnih zavodov in zasebnikov, sploh do vseh krogov in po-edincev, ki jim je pri srcu prospeh Franc Jožefove Sole kakor tudi duševni in telesni razvoj ubcžaih Šolskih otrok, z iskreno prošnjo, naj pristopijo k »Podpornemu društvu« kot člani, naj mu priskočijo na pomoč z lastnimi prispevki in darovi pa tudi z nabiranjem darov in prispevkov v krogu prijateljev in znancev; naj bi se pa tega za naSo Solo važnega in prepotrebnega druStva spominjali tudi vsi ljutomerski rojaki, ki so bili kdaj učenci ljutomerske Sole in se nahajajo zdaj v primernih službah ali v ugodnih gmotnih razmerah. DruStvu je do zdaj pristopilo 6 ustanoviteljev in 26 pravih članov; zraven teh šteje se mnogo drugih podpornikov. V Ljutomeru, dne 27. dec. 1903. — Za odbor: Janez Ev. Robič, načelnik. V Zrečah je pri zborovanju bralnega društva gospod potovalni učitelj Goričan govoril o nekaterih vzrokih, zakaj da se kmetu godi slabo, obenem je pa priporočal nekoliko pripomočkov, da bi se obrnilo na bolje. Iz govora bodi nam zlati nauk: Zavedajmo se, učimo se, in držimo skupaj. Iz poročila povzamemo, da je izmed časnikov na društveno ime prihajalo 30 komadov kmetskega lista »Slov. Gospodar« s prilogo »NaS Dom«, raz-ven tega je mladeniSki »NaS Dom« društvena adresa prinašala po 80 odtisov. Če za »SI. Gospodar« Se priračunimo druge naročnike, tako v župniji brez malega na vsako hiSo pride po ¡eden časnik. Društvu načeluje zopet g. Mihajel Lamut, posestnik na Gradčiču. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem Odbor društva si je izvolil dne 27. t. m. g. Antona Maček predsednikom, gosp. Adolfa Vončina podpredsednikom, č. g. kaplana Ivana Jančič blagajnikom, g. M. Pu-stiSek tajnikom, g Janeza Bah knjižničarjem in g. Jožefa SotoSek odbornikom. Namestnikom: organista g. Antona Belak in gosp. Janeza PreSiček. Obenem se je tudi vrSila I. seja, pri kateri se je sklenilo naročiti na-sledne časopise: 7. izt. »Slov. Gospodarja«, 4. izt. »Domoljuba«, 4. izt. »Kmetovalca«, 1. izt. »Domovine«, 1. izt. »Mir-a« in Mo-horske knjige. Če bode mogoče, se Se bode naročilo na »Vrtec« in »Primorski List«. Ob tej priliki tudi prosimo prav lepo, da bi nam dobrotniki naklonili kaj knjig Zaradi tombole se je sklenilo, da se ista napravi okrog Svečnice. Na svidenje! — Iz Kozjega nam se Se nadalje poroča: Kakor je bilo že v zadnji Številki »Gospodarja« naznanjeno, vrSila se je pri nas dne 24. t. m. ob 1. uri popoldan v Šolskih prostorih božičnica, pri kateri je bilo obdarovanih nad 100 otrok z raznimi koristnimi darovi. Še enkrat naj-prisrčnejSa zahvala vsem blagim dobrotnikom mladine, ki so pripomogli k tako lepi svečanosti. Kmetijsko društvo za ormoški okraj s sedežem v Ormožu priredi v nedeljo, dne 3. januarja po večernicah v Cvetkovcih v gostilni g. Horvata svoja prva gospodarstvena predavanja. Na dnevuem redu so sledeče zanimive točke: 1. Pozdrav načelnika gosp. inženirja LupSa 4n razlaganje delokroga tega društva; 2. predavanje gosp. IvanuSa o gozdarstvu; 3. predavanje gosp. Korpara o umni živinoreji; 4. predajanje g. inženirja Lupša o hrani rastlin z ozirom na gnojenje. Po predavanjih se bode konstituirala tukajšnja podružnica pod imenom: »Sv. Lenarčka podružnica kmetijskega druStva za ormoSki okraj.« Temu vsporedu sledi konečno prosta zabava. — Kakor se vidi, si je cdbor tega druStva svest svojih nalog, kajti sestavil si je že sledeči zanimiv program : tekom te zime bode priredil 8 splošnih gospodarstvenih predavanj v različnih krajih ormoškega okraja, osnoval si bode že koj ob novem letu tudi lastno knjižnico, nakupd bo nadalje več gospodarstvenih prepotrebnih strojev ter osnoval lastno drevesnico v bližini Ormoža in tudi na večih krajih okraja trsnice itd. Kako zanimanje kaže naše ljudstvo za to mlado druStvo, to sledi že iz tega, da je v tem kratkem času njegovega obstanka že okoli 80 kmetov prijavilo načelništvu svoj pristop in koj v prvih dveh tednih januarja se bodeta osnovali že podružnici Sv. Lenart in Sv. Miklavž. Želeti bi bilo, da bi se tud> drugod začelo tako živahno gibanje v prosveto kmetijstva. Ljutomersko okolico so v nedeljo, dne 13. decembra c venski diletantje močno razveselili. Igrali so v kaj pripravni dvorani gosp. Kukovca »Mlinar in njegova hči«. Igra sama po sebi ginljiva, v takih rokah mora genoti. Ni čuda torej, da so postajale med igro rosaate oči gledalcev. H /aležao priznamo njihov trud, po katerem so zamogli tako smelo in srčno javno nastopiti. Zdelo se ti je, da gledaš na oder v kakem večjem mestu, in igralce, ki si že leta na odru kruha služijo, ne pa rojake lepega murskega polja. Vsi so si zaslužili, da jih toplo pohvalimo, vsi so bili na svojem mestu in so prav dobro izvršili svojo nalogo. A mrzek! starega mlinarja in njegove hčeri pa le ne-morem pozabiti. Prijatelj! videti bi moral in prepričal bi se, kako izvrstno sta nastopala. Boljše ne more predstavlja starega, nadušlji-vega skopuha, zajedenega v svoje cekine, kakor je to storil mlinar. Še mi doni po ušesih njegov »Grom in strela« in votel kašel, ki ga je pretresal po celem njegovem telesu. Ajte deno — pa hčerka mlinarjeva! Kako rada bi vzela vrlega pa ubogega Jan-kota, a ne brez Božje, ne brez očetove volje. Vse to pa je znala tako lepo predstaviti, da si sočutil i ti. Pa kako v voljo Božjo vdana je umirala! Vrlemu Jankotu in njej je pokalo srce, a nisi opazil nevolje ne obupa. Vdana v previdnost Božjo je hčerka izdahnila svojo dušo, istotako je Janko ves vdan daroval Bogu svojo žrtev. Trud gospe Mursove je obrodil obilo sadu. Pokrepčani na svojem duhu smo zapustili zadovoljni dvorano z željo, zopet in skorej kaj enakega gledati. Gospodarske drobtinice. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Štajerskem. (Konec.) Ogledali smo si tam nadalje tudi kuhinjo, strojarno in perilnico. Tam imajo namreč dva velika elektromotora, katera dajeta lui in opravljata delo po vsem zavodu. Tako n. pr. perejo tam vse s stroji. Ljudje samo prenašajo perilo iz stroja v stroj. Stroji tam perilo spirajo, perejo in ožemajo. Suši se perilo v sušilnici, treba je perilo samo uravnati in zgraditi. Voda sama priteče in odteče, treba je le dotično pipo odpreti. Ravnatelj nas je v zavodu prav prijazno sprejel, nam vse zanimivosti razkazal ter nam nudil tudi okrepčila. Iz tega izborno urejenega, vendar žalostnega zavoda smo se brzih korakov odpravili na zadnjo postajo našega potovanja, na kmetijsko Solo v Grotenhofu. Tukaj smo videli vse to združeno, kar smo poprej vse skozi posamezno opazovali, ker tukaj so združene vse panoge kmetijstva. Ogledali smo si kolikor možno v tako kratkem [času vse prav natančno. Zopet smo videli živinorejo. Najbolj pa nas je zanimala Sola sama, posebno pa še soba za učila. Tam je velikanska zbirka raznih uči), da se učencem zamore pouk praktično razkazovati. Spalnico imajo učenci prav po vojaško opravljeno in vse v najlepši snagi. Zanimali so nas tudi razni stroji, največ pa nov centrifugalični stroj za čiščenje in zbiranje vsakovrstnega žita. Ta stroj namreč očisti vsako žito raznega plevela in nesnage; zraven pa Se žito zbere v tri vrste. Najtežje, srednje in medlo zrnje, vsako posebej. To je velike važnosti za semensko žito. Stroj stane 600 K. Umestno bi bilo, da bi si ga večje kmetijske zadruge omislile. Ogledali smo si tam tudi drevesnico, čebelnjak in slednjič tudi vinsko klet, preSo itd. Ravnatelja, žal, ni bilo doma, so na3 pa učitelji prav prijazno sprejeli in nam vse razkazali in razložili. Zdaj smo pa pohiteli zopet na električno železnico in ž njo v mesto Gradec. Tam smo si v gostilni Štajerske hranilnice Se privoščili par kupic pristnega haložana, se skupno zahvalili potovalnemu učitelju g JelovSeku za trud, ki nas je vseskozi tako ljubeznivo vodil in nas tako skrbno opozarjal na vse zanimivosti. In ločili smo se roke stiskajoč vsak na svoj dom. Toliko sem se namenil zapisati iz tega potovanja, kolikor je pač ostalo mojemu luk- njičastemu povnežu Soudeležniki se bodo gotovo hudoval) nad mojo površnostjo, nasprotno se pa žopet bojim ostrih Skarij gospoda urednika Nad vse vesel pa bom, če kdo nsjde meri temi suhoparnimi vrsticami kakšno zrnce za sebe. In h koncu Se moram opomniti, da če bi kdo nameraval staviti hlev ali svinjake, naj prosi za svet in načrt g. Jelovšeka, ker on je radevolje pripravljen vsakemu z dobrim svetom pomagati. Soude-ležoike potovanja pa srčno pozdravlja __Tone Gotoveljski. Listnica uredništva« Dopisniku iz Starega- trga: Urala lep» 1 Smo že prej sprejeli drug popis bo-žičnice, ki nam je prej došel kakor Vaš. Le poročajte nam še večkrat kaj I Veselo novo leto I — G. R. 8. v Mariji Snežni: Uvala, a takih dopisov ne moremo sprejemati, sicer bi bil list ob gotovih časih poln enakih popisov 1 Pozdrav! — Sv. Bolfank v SI. gor: Tokrat nemogoče. Priobčimo prihodnjič! Pozdrav! — Kapelski čevljar pride v prihodnjo številko. Rodoljub, pozdrave I — G. Drolc v Št. Juriju ob Taboru: Nenaročnikom ne dajemo nobenih iqav 1_ Za dru&t. zastavo „kat, izobraž. društva v Studencih pri Mariboru so darovali: gospa Marolt 8 K, g. Fr. Pleško 2 K in g. Horvat 1 K. — Srčna hvala I Dne 1. Dne 3. » » » » » » » » Dne 6. » » » » Dne 10. » » » ». » » januv januv. januv. Dne 6 in 10. Društvena naznanila. »Izobraž. braln. društva pri Sv. Pavlu pri Preboldu« zborovanje ob 3. pop. »Bral. društva v Konjicah« gled. predstava »Srednja pot« v Narod, domu, petje, alegorije z godbo. Začetek ob polu 4. uri pop. »Kat. bral. društva v Sv. Juriju ob j. ž.« občni zbor ob 6. uri v Soli. »Narod, čitalnice v Žalcu« občni zbor v gostilni g. Viranta ob 3. uri pop. »Čitalnice v Ljutomeru« občni zbor v prostorih g. Sršena ob 7. uri zvečer. Društva »Skala« pri Sv. Petru niže Maribora odborova seja v župn. prost. »Braln. društva Sv. Jurij ob Ščavnici« veselica z gled. predstavo, tambu-buranjem in petjem po večernicah. »Braln. društva ,Edinost' v Središču« občni zbor v društvenih prostorih g. J. Šinka. Začetek ob 6. uri zvečer. »Braln. društ. v Nego vi« občni zbor ob 3. uri pop. v tistih prostorih kot lani. »Prost, gasiln. društva v Dragotincih« tombola pri g. Stramiču. »Bralnega društva pri ,Sv. Barbari pri Mariboru« občni zbor v kapelaniji. Začetek ob 3. uri popol. »Kat. slov. izobr. društva na Vranskem« občni zbor v stari Soli ob 3. uri. »Bralnega društva v Jurovcih pri Ptuju« občni zbor in tamburanje, petje, srečolov in prosta zabava v gostilni g. Gomilšeka ob 3. uri pop. januv. Otvoritev »javne šolske narodne knjižnice« v Gorici v Savin. dolini s petjem, godbo, deklamacijami in govori. MALA OZNANILA Vaška beseda stane 2 vin. ¡aaeg {Vsaka besede stane 2 v. r jVečkr. objav» p® dogovoru, g I Vsaka beseda stane 2 v. N^jma^ja j objava 45 v. Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Vinograd v ormoškem okraju, v približni izmeri 1 in pol pluga 1 pl. sado-nosnika in šume, se proda. Letošnja bra-tev je dala 15 hI vina. — Natančneje poizvedbe daje upravništvo. 634 2—1 Froda se. Lapo posestvo pod jako ugodnimi se takoj proda popolnoma ali pa deloma. Posestvo obstoji iz vinograda, z novim nasadom in južno lego, nekaj gozda, travnika in lep, mladi sadovnjak; skupaj meri celo zemljišče 5 oralov. Z novo zidanimi poslopji: gospodarska hiša, viničarija, preša in hlevi za živino. Vse v najboljšem stanu in zavarovano. Posestvo je od farne cerkve Sv. Tomaž v Slov. goricah oddaljeno samo četrt ure; leži pa tik glavne ceste, vodeče v Ormož z lahkim privozom. — Vse natančnejše se izve pri uredništvu lista. 614 2—1 Velik mlin na močni vodi s štirimi tečaji in stopami je na prodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov T. A. S. Radgona post. rest. o30 3—1 Vsem vinogradnikom 1 Naznanjam, da prodam 13000 cepljenih trt na zeleno in na suho cepljene. Cepljene so najboljše vrste, kakor: Beli burgundec, Laški rizlink, Silvanec, Rulandec zeleni, fralevina, Pinala, Beli in rudeči Šponol, ametna žlahtnina, Portugalka in druge. Cepljene so večina na Riparijo portalis in nekaj Rupestris montikolo. Imam tudi mnogo cepičev za suho ceplenje. Cena je naslednja: L vrste 100 cepljenk 22 kron, II. vrste 100 cepljenk 12 kron, Cepiči 1000 komadov 8 kron. Naslov: J. Cotič, vinogradnik in trtničar v Vrhpolju, pošta Vipava, Kranjsko. 633 3—1 Lepa hiša z verando za gospodo, s popolno gostiln, koncesijo, prodajo tobaka in malo trgovino. Hiša ima 4 sobe, 1 štedilnik, 2 kleti in magacin, hlev za svinje in krave, 2 lepa vrta in čeden sadonos-nik s trikratno košnjo, zemljišča je okoli en oral. Na lepem kraju, blizu mesta in in kolodvora na Spod. Štajerskem, jako primerno za izlet, se po nizki ceni proda. Kje, pove upravništvo. 638 8—1 Posestvo se proda, ki obstoji iz njive in sadovnjaka, skupaj okoli 3 orale, da\je novo zidana hiša, lep prostor za proda-jalnico ali pa za kakega rokodelca. Natančneje se izve pri Neža Hrašovec v Orehovcih, Radgona. 685 3—1 Loter. številke: Jrst 24' Line 24. Proste službe. Služba orgljarja v Vitanju se razpiše do 7. januarja 1904. Zaslužka je do 600 K. Prošnje na cerkveno predstojništ. v Vitanju pri Celju. 623 3—2 Deklico, ki zna šivati perilo in ki se razume v prodajalnici, sprejme takoj Marija Heumayer, glavni trg št. 1, Maribor. 612 8—2 Gospodinja, vsakega dela vajena, se sprejme v župnišče v hribih. Pismene ponudbe se naslove: M. K. R. poste rest. Muta (Hohenmauten). 627 2—1 Cerkovnik, zvest in zanesljiv, z dobrimi spričevali, sposoben in zelo natančen mož in tudi izučen krojač, išče službe. Prevzame tudi orgljarijo pri kaki mali ali srednji iari. Naslov se naj pošlje na upravništvo. 631 2—1 Izurjena prodajalka in dva učenca se hitro sprejmejo v trgovini mešanega blaga pri Fr. Ks. Peteku na Ljubnem v Savinj. dolini. 629 3—1 Petrolne žarnice k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in njih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograme in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 80 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) sa mesečno plačo, šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 88 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-2 I. E. Weixl v Marib t, Zofij ni trg št. 8. decembra: 38, 40, 85, 44, 29. decembra: 28, 77, 84, 67, 21. Citajte! Citajte! Vseslovenski dnevnik r n< n te r. k D! si r ti S( r i T n t< r il ši DEMETRIJ GLUMAC, hotlar v Mariboru Kaserngasse št. 13. Kaserngasse št. 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnlce. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni 265 30 t _X _ X^X.-X. X:X :t ri M t XX. X.XXtt.X X > Oddaja stavbe. Na sedanjo Šolsko poslopje v Framu se naj 2 nadstropje dozida, tako da se pridobe tri nove učne sobe in potrebna stranišča, sedanje učne sobe pa primerno razširijo. Posamezna dela stavbe se bod j oddala v Štirih skupinah potom IJC pismenih ponudb (ohrt) na podlagi v proračunu se nahajajočih izneskov. K prvi skupini pripadajo vsa zidarska, kamnoseška in kleparska dela, proračunjena na 19 685 K 40 h ; k drugi skupini ključarski., steklarska, pleskarska in slikarska dela, proračunjena na 5246 K 97 h.; k tretji skupini tesarska dela v iznesku 4707 K 48 h. in k četrti skupini lončarska dela v ¡znesku 670 K; skupaj 30.309 K 85 h. Stavbeni operat, obstoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih p