leto IV.
VUROČNIto& ZA JVGOSLA-VllO-ČETRTLETNO-DlK-15* CEUdi-ETrto"GtH bO/Z&• INOZEMSTVO lEDODATi MTNINO/OGLAS! PO
CENIKV/ POSAMEZNA
Ute vilka* po • mH • i'5$'
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
LJUBLJANA, 6. MARCA 1926.
STEV. 11.
VREDNliTVO IN VPRAVA V VČITEL15KI TISKARNI/ ROKOPISI $E NE VRA-C/^O/ANONlMNl DO-JE NE PRSOBČV-lElO/POjTNlNA PLAČANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Maščevanje T. P. D.
DR. J. D.
Kako rešuje T. P. D. socialne probleme?
Enodušna obsodba T. P. D. — Reducirauce na cesto — orožnike v zaščito T. P. D. — Oberstlajtnant Fasching in trboveljska ciglarna. — T. P. D. rešuje » bajoneti trboveljski problem Raziasttlno postopanje in naši kmetje. — Izjava T. P. D. — Redukcija nacionalistov.
»Trboveljska orožniška postaja le dobila te dni oj a-£enie
(»Jutro« z dne 25. februarja 1926, štev. 46.)
. Še mogoče nikdar do sedaj ni naša javnost tako enodušno in spontano obsodila kak nepošten noiav, kakor ie baš te dni na pobudo iugo-slovenskih nacionalistov povzdignila svoi glas oroti falotariii T. P. D. In menda nikdar še ni nihče tako Ironiziral in zasmehoval volje in že-lte naroda, kakor te dni T. P. D., ki ie na naše nabiralne akciie v prid trboveljskim reducirancem in na prošnje, pozive in grožnie celega naroda odgovorila z. novimi redukcijami. Židovski brezdomovinci so imeli DOgiiin Ignorirati narod in njegovo voljo, imeli so žalosten pogum izročiti bedi in poginu nove stotine naših sodržavljanov. Istočasno s to gesto na so ti iadni strahopetci zaprosili za oiačenje orožniške posadko v Trbovljah, katero iim je politična oblast seveda tudi dovolila.. •
Človek se vpraša strahoma, kako ie mogoča taka blasfemija, kakor in mrania T. P. D. z našim narodom Ali ie T. P. D. v resnici vsemogočna. ali ie že država v državi? Ali sc ona zaveda, da je s svojim zločinskim delom napovedala boj celemu narodu, katerega čustva namenoma tako grdo žali in zasramuje? Ali v tei državi že res ni nikogar več. ki bi bil prisilil ta naduti nestvor na kolena?
Majhen, prazen kovček — to ie bilo vse premožen?« teh gospodov, ko so pred več leti iz Madžarske in Avstrije prišli med naš narod profit kruha. Naš narod iih ie sprejel, dal jim je pogače, služil za nje s svojo krvjo težke milijone in zgradil palače. Brez števila življenj ie žrtvoval naš narod v orospeh in dobrobit T P. D., celi rodovi so nustiii svoje življenj« in svoio mladost v temnih rovih, globoko nod zemljo. Ko na ie. bila vsa judovska poželji-vost teh gospodov do vrhunca nasičena, so tega našega človeka v njegovi onemoglosti brcnili vstran, kakor brcne neusmiljen, gospodar konjsko mrho. ki ie dogarala do konca življenja. Potem, ko ie iz tega naroda izsesala vse. kar se je izsesati dalo. potem ko ie za svoje ravnatelje dosegla red sv. Save In ko ie po hrbtu tega naroda splezala v neko namišljeno vsemogočnost — na se ie razgalila v v sel svoii na-R.®t| in z bičem ter žaljivkami uda-ri,» ves narod
luo in ostuden obenem je način. kako rešuje T. P. D. socialni troblem svojega delavstva Ta bratovščina. ki vrši do sedaf"§e ne kaznovano hudičevo delo imci našim narodom, misli, da bo šlo tudi sedai tako. kakor ie šlo za svetovne v°wie v Avstriji. Takrat ie' T. P. D.
odstopila svoi referat za socialno skrbstvo znanemu., oberstfattrtantu Faschbtcu. katereca prva skrb je bila. da ie sezidal znano »dglamo«, kjer ie T. P. D. po svoii mili volji pustila zapreti vsakogar, ki ii ni bil všeč in ki ni veriel v nieno socialnost in nezmotljivost. Zdi se. kakor da namerava T P. D. v svoji gluposti tudi sedai ubrati isto pot Naj. se ne moti. .Ingoslovensko orož-ništvo ima vse drugp boli vzvišene naloge, kakor oa. da bi ščitilo pred upravičenim srdom in nžallenostio celega naroda to kapitalistično nem-ško-židovsko tovarišijo. k! sp imenuje T, P. D. Naj T. P. D. tudi ne pozabi, da. so se uloge enkrat že snfemcnHe in da ie usoda hotela, da so nieni naivišji gosoodie že okušali enkrat dobrote »clglarnlšklh zaporov«. Naj se spomnijo malo nazai in nc b« ilm težko doumeti kakšne so posledice. čp si nekdo drzne žaliti ta narod.
Z baioneti hoče teda:i T. P. D. rešiti ccl trboveljski problem in odločiti ves ta boi v svoi prid, pr\ tem na reducira naprej in izroča nove stotin« nedolžnih žrtev namili usodi. Med temi reduciranci na še dosedai »žal« nismo opazili nikake-ga Nemca, pač Pa ie imela T P. D. drznost, da ie vrgla na cesto znova skoraj vse rudarje, Id so člani nacionalne organizacijo in med niiml samega predsednika trboveljske Or-june. Če T, P. D. misli, da ie s tem sveiim činom dobro odločila v svojo korist, nai ii bo s tega mesta povedano. da le s to nodlo maščevalnostjo nien kazenski register, ki ga vodi Oriuna o njej noht.
Devetintrideset milijonov dinarjev čistega dobička ie lansko leto T. P D. javno priznala. »Iz razlogov kalkulacije« T. P. D. seveda tudi letos ne bo dopustila, da bi nien dobiček nadel nod to ogromno število. Letna plača vseh 1200 dosedaj reduciranih znaša največ 13.000.000 Din, Če bi T. P. D. vse redukcije prcklicala in vsem reducirancem dala zopet delo, bi se njen čisti dobiček zmanjšal za 13.000.000 Din. če bi tudi nobeden teh ne prinesel svoji delodajalki nikakega zaslužka* Delo našega rudarja Da ie naimanj petkrat toliko vredno, kakor ie zaslužek. ki mu ga naklanfa T. P. D. A ko bi družba znižala cene premogu in s tem svojim zalogam odprla pot v trgovski svet. bi brez vsakih redukcij znašal nien letni dobiček še naimani 25.000.000 Din, ali 100.000.000 kron. T. P. D. oa se s tem horendnim dobičkom očivid-no ne mara zadovoljiti. Radi tega trpinči naše ljudi, zraven tega pa pošilia v javnost naiboli lažniive trditve.-
Istočasno, ko trpinči našo rudarje. pa krade T. P. D. v svoji nenasitnosti dalie zemljo našim kmetom. Kajti, če T. P. D. v Trbovljah
prisili naše posestnike, da ii morajo v razlastllnem postopku odstopati dotnačo grudo v svfho presek za visoko napetost po 1 Din za m\
dočim plaču?e znanem« madžarskemu podjetniku prostovoljno samo za napravo takih presek 5 Din za mr. potem to početje T. P. D. ni
razlaščevanje. ampak tatvina. Vedno ie imela T. P. D. dvojno mero. To priča ria tisoče naših upokojencev. katerim plačuje T. P. D. za njihovo dolgoletno zvesto delo vsake tri mesece po 40, 50 ali 60 K; pričajo to dvojno mero pa tudi fantastično visoke »plače« njenih tujerodnih ravnateljev Tudi v teh žalostnih dneh se tej dvojni meri ni odrekla. Odpustila in reducirala še ni nobenega tujerodnih nrivan-drancev. na čeprav ?e njihova cred-jzobrazba in kvalifikacija taka. da Sp, Bogu usmili.
V svojih nainoveiših izjavah toži T. P. D., da ii v Ljubljani ni več zaiamčeno mirno delovanje in da bo na* »žalost« primorana za sedež družbe izbrati kako drmro mesto v državi. Dvomimo, da M kjerkoli v državi mogli miiTUi.eiedat! tako delovanje T. P. D., razven če se morebiti ne namerava preseliti v Afriko med Hotentote Tam bi morda lahko v miru vršila svoje veliko poslanstvo.
T. P. D. meče z veliko hladnokrvnostjo in preračunljivostjo na cesto naše rudarje in predvsem tudi rudarfp nacionaliste Motijo se gospodje ki so pr? centralnem ravnateljstvu, če mislijo, da nas bodo s tem postavili pred izvršeno dejstvo. In če nošijeio v Trbovlje cele Bolke vojaštva, če obdajo trboveljsko palačo v Ljubljani s kitajskim zidom Sn če nastavi trboveljska družba vsakemu ni e n Ib p r 1 v a n d r< a n c e v 10
detektivov — prišel bo čas. ko bo Oriuna našla d o t do niih in neizprosno predložila svoj obračun. Takrat narod ne bo te gospode vrgel sam o na cesto. ampak d a I e k o o r e k o ceste in preko državnih m e j a.
Prav ie. da se ie T. P D. v zadnjih tednih pokazala tako in brez vsakih olepšav, kakoršna Pač ie. Kajti ii' d i n a š narod se pripravlja — sicer počasi. a in p a k gotovo — da
prične z redukcijami. Naj bo T. P. D. prepričana, da bo ona orva. katero bo narod kot najbolj gnusen in ogaben tvor na svoiem telesu reduciral na ta način, da bo vso njeno madžarsko in nemško gospodo z niihovimi »koferčki« poslal t?a od koder sn prišli, v veliko zadovoljstvo in zadoščenje vsem onim. ki ljubiio to domačo zemljo.
Službeni prejemki ravnatelja inž. Pauerfa.
Iznesli smo že toliko težkih očitkov na naslov tega slavnega nositelja reda sv Save lil. stopnje in »neizmernega dobrotnika« naših nesrečnih delavskih trpinov, da smo upali tudi pri poznani trdovratnosti centralnega vodstva T. P. D. na pozitivni uspeh. Bilo pa ie vse zaman, ker vrann vrani lic izkljuje oči. Gospodje krijejo drug drugega in nc kažejo niti najmanjše volje žrtvovati vsai trohico svdiih
težkih stotisočev bro.iečih prejemkov v korist bednih brezpravnih delavcev in noduradnikov, ki iih je sedaj družba pometala na cesto brez slehernega povoda. Namesto, dn^ bi vzajemno s temi trpini delili težave sedanje gospodarske krize, ?° ,sp. ‘ih za kalkulacijske račune in ki iticne gospodarske razmere na evropskem premogovnem trgu ter pričeli reducirati najnižje, i . Reducirala pa ni niti enega viš-
ski dolini gorja in prokletstva sklonjenih ram in povešenih težkih glav.
Med temi gospodi, ki iim ie neznano vse to trpljenje, katero slavi svoie triumfe par strel.ia.iev od njihovih bajnih vil. on se nahaja tudi mali Madžar — sedaj direktor Trboveljskega rudnika Inž. Pauer. Dočim reducira brezsrčno »z ozirom na krizo v premogovnem trgu« naj-
boljše sinove tc zemlie. ki nudi njemu privandrancu lagodno življenje, pa grabi sam kar na kupe z zanl polne mize T P. D.
Dokaz temu so sledeče silne vsote, ki iih ie sprejel lansko leto za svoje nenadomestljivo delo v dobro T. P. D. in v korist države, ki ga ie nagradila redom sv. Save Hi. razreda.
iega nastavljenca, kaj šele ravnatelja in upravnega svetnika, za katere ie treba ohraniti denarne dajatve. ki iim omogočajo, da se kop-lieio naravnost v denarju v času, ko nimajo reduciranci in bedni upokojenci T. P. D. niti za sol. Kako vplivajo ti težki trotom izmetani mil!ioni no kalkulačijski račun T. P. D., to gospode očividno nič ne skrbi. kakor tudi ne usoda onih tiso-čev. ki danes hodijo po Trbovelj-
Osnovna plača . . Družinske doklade Povračilo dohodnine Nabavni prispevek Pavšal za obleko . Druge doklade . . Nagrada .... Remuneracije . . Kurjava, svečava .
Skupaj
Din 69.99996 2.480 — 49.52020 2.020 50 97536 111.999’96 100.000 — 75.070 — 6.150 —
55
99
Din 418.215 98
Poleg tega ima na razpolago vilo s prostim stanovanjem s celo vrsto sob, vrtom, gospodarskimi pritiklinami, kočijo s kočifažem in vrtnarja.
Da ne trpi škode radi snaženja njegovega luksurioznega stanovanja, mu T. P. D. kupuje še metle, krtače za tla, smirkovo platno, sidol in vosek za parketni tlak.
4S8.2I5.98 denarijev dobi torej redno letno neumorni g. ravnatelj za svoie delo. Po vsem tem pa ima še gospod Pauer pogum podpisovati akte o reduciranju onih, ki so po 14-letncm zvestem službovanju v prid T. P. D. bili plačani z 47.98 Din na dan in ki naj bi v slučaju reduciranja sprejemali no kalkulacij-skih računih T P. D.
22.24 Din dnevno.
Omenjeno bodi. da plača g. ravnatelja inž Pauerja v vrsti visokih funkcionarjev T. P. D. še ne dosega viška in da so še možje, ki nreie-maio še daleko večie vsote! Uver-ieni pa naj bodo že sedai. da bodo tudi njihovi prejemki objavljeni narodu trpinov v vednost, kako ie mogoče izstiskati stotisoče ir naše grude in njenih bednih trpinov
A. V.
1
lani!
i.
Kot ravnatelja Vas v osemurni službi i/ dolžnosti delojemalca na-pram delodajalcu spoštujem. Da
sem se tega vedno zavedal in vršil službo vestno in marljivo sc ne da tajiti, ker ie to znano ljudem v Trbovljah in me tudi Vi g ravnatelj kakor nihče drugi do danes še ni klical glede napak v službi na odgovor ali opomin, — To dokažem lahko tudi dokuinentarično.
Oprostite g ravnatelj, da sem kot svoboden državljan po življen-skili izkušnjah podučen tudi v dolžnostih višiih napram nižjim (delodajalca napram delojemalcu), katere niso nič mani obvezne.
Dobro mi je znano, da ni dolžnost niti vojaku izvršiti povelja predpostavljenih, katero ni v skladu in v dobro države in nacije.
Po moji službi sem dnevno 16 ur prost in svoboden, za kateri čas sem delodajalcu sicer na razpolago, nisem pa za ta čas plačan.
V tem pismu ne govorim torei kot rudniški nameščenec, nego kot iugo-slovenskj nacionalist na zeinlii svoje države!
Da sem prišel tako daleč, se imam zahvaliti v prvi vrsti Vam g. ravnaieii in si štejem v ponos, da
sem se v težkem položaju, ki g!a v sledečem navedem, aavedal važnosti nomena velikega časa. da smo danes vendar v lastni državi, ki io moramo v pomoč zatiranim v svobodi. enakopravnosti in pravici izpopolniti. da veljaj geslo »enaka pravica in dolžnost za vse«. Biti si moramo v trplšeniu in radosti brafe in nihče nai si ne drzne misliti, da je več kot človek To pa velja predvsem hočeš, nočeš, moraš, za tuie-rodce.
Le v dobro vzdrževani državi zamoreio najprej domačini in z njimi tudi tujci, v kolikor se zavedajo, da so oni pri nas in v kolikor so človeško čuteči in lojalni, kot gostje mirno živeti. — lako postopajo tudi Nemčija in druge kulturne države.
B#o ie nekako v letih 1922. do 1923. v Trbovljah. Orjuna takrat tukaj še ni obstojala, oziroma se ie pričela snovati. Niti mislil nisem na drugo kot na službo in tako bi bilo z menoj še danes. — Tisti, kateri ie. kakor oraviio ob neki slavnosti Milostljivi in celo Vam g. ravnatelj poljubil roko. vabil me ie večkrat med mežnarje in kaplane, pa ne ravno v cerkev v Trbovlje, čerav*
Stev. 11.
no se sam zavedam da sem krist-ian in obiščem tudi večkrat cerkev. jV pisarni na mizi ie ležal vedno na naslov »osobje zun. obrata« naslovljen list »Avtonomist«. Napredni listi niso imeli tedai te prednosti. Izzival je med tem časom nekdo z nošnio »jagabalskega znaka« v službi itd Ker me niso z nobeno teh vsiliivib vabil pridobili, so me pričeli šikanirati in celo demmciratl. da sem iaz strankarski. — Povodom tega sem bil prisiljen pokazati moje mišlienie in šel v svobodni državi v Orjuno. S tem korakom, katerega tni ni žal. se ie nričela moia usoda. Denunciralo se me ie še liuj-še. obdolževalo strankarstva in napadalo radi Orjune. a vse to brez rnoie. krivde in brez stvarnega vzroka. — Znan mi ie slučaj, ko je ooduradnik smel uradnika radi Op-lune izzivati in celo med službo. — Obetalo se mi ie vnaprej. da radi Orjune Dri rudniku ne bodem napredoval.
Zaprosil sem za preiskavo. Na prvi mštanci se mi ie sicer priznalo, da nisem nič zagrešil. Preiskava pa sp iz cotove previdnosti ni vršila, niti se ni krivica popravila. Vsled intrig gotovih ljudi pri rudniku res nisem napredoval, kakor mi .ie bilo to ob vstopu v moio službo obljubljeno. To napredovanje me danes več ne zanima.
Nato sem zaprosil Vas e. ravna-teli. da se stvar preišče in da se mi da možnost resnico dokazati s po-vdarkoni. da so mi dela krivica! — Bila sva v Vaši pisarni sama. Prečno ste se o resnici molih ucovordv prepričali, odnosno pustili zadevo preiskati, predočevali ste mi. da sem v strankarski službi in da sem v neki organizaciji. — Priznal sem. da sem v Orhmi. Vendar s tem in radi tega v službi in celo izven službe nisem nič zagrešil. Prosil Sem oonovno. da so vrši nreiskava predno se mi obsodbo izreče. Vi g. ravnatelj ste tne vendar še pred preiskavo pozivajoče vprašali — kar ie glavni in edini predmet tega mojega pisma — »AH ie potrebno, da ste v Orioni? Oriona le kakor fašizem ali komunizem« S tem ste g ravnatelj vedoma. neprisiljeno, a jasno pokazali, da ste nasprotnik naciji, na kateri naša država temelji. S tem ste, ako sc prav zavedate. žalili v visoki meri čut jugoslo-venske nacije in še mnogo več. kar ie Vam neodpustljivo. — če bi sl bili to dovolili v Nemčiji. Italiji ali kjerkoli, bi fo bili morali previdno odkuriti.
Ako Nemec. Madžar in drugi na-glaša. da ie naiprei nacionalist ki nato šele drugo, imamo tudi .lugo-slovcnl v svoii državi iste pravice.
Nato se ie v januariu 1925 pod vodstvom g. inž Hamerla vršila o moii zadevi dvodnevna uradna preiskava. Reči moram, da pravično in nepristransko. Dokazala ie krivdo in odkrila karte tistim, ki so trie hoteli uničiti in onemogočiti, ki jim ie jngoslovenstvo in sploh naša država trn v neti. Čeravno preiskava meni ni dokazala najmanjše krivde in ne strankarstva, nego ravno nasprotno. da sem vršil službo vestno in nepristransko — trlei zapisnik — mi krivice g. ravnateli niste popra-
vili s povdarkom — ki da marsikaj misliti — da si moram preic Vaše zaupanje priboriti. Oni. ki me ie do danes indirektno nadzoroval, ne more Dokazati nobenega drugega uspeha storitve svojega poklica. — Najboljši dokaz možnosti tega krivičnega postopanja proti meni. mi služi tudi zadeva paznika Žnideršiča. za katerega je društvo zasebnih nameščencev zaman pri Vas interveniralo, da sc mu tako očitna krivica popravi.
Vržen som bil torei med tiste, k! jih je že več tisoč, ki trolio danes v dolini solz. v rudniških revirjih. Ne čudite se. da se nahajam danes v dobrem SDOznavaniu med temi trpini. katerim ne more nihče škodoželjno prednašati besedo »komunist«.
O. ravnatelj! če vršim službo brezhibno, tedai ne vem. v katerem oziru in kako si nai Še Vaše zaupanje do mene priborim drugače, da svoj materni jezik in svoio nacijo zatajim? To oa ori zdravem razumu ne storim nikoli in sem samo ponosen, da zarnorem za mol Hubi dragi dom. katera svoboda ie bila od naših sužnjev prednikov tako drago poplačana, nekai trpeti.
Glede fašizma in komunizma v primeru z Orjuno sledeče: Fašizem ali pravilno rečeno nacionalizem je v vsaki državi.
Od fašizma v Italiji se Oriona razlikuje v tem. da fašizmu riba pri repu smrdi — trpinčijo male Hudi in delovne sile — Orjnna pa ie že dokazala. da se zaveda, da riba v našem kraju prav pri glavi smrdi in žre. treba je združiti vse sile in tud* fizične, da sc ta smrad odstrani.
Razlika med Orjuno in komunizmom ie ta. da se zaveda Orjuna naiprei svoje narodnosti, ne nosi ime svoboda, neeo že dela za svobodo trpečih in zatiranih — Danes vidi marsikdo, zlasti nesrečni reducirane!. da ie naziranie in delovanje Oriune edino pravilno, ker drugo-rodci v našem kraju tako sijajno in razkošno žive. Ker ne morem gledati ne trpeti, da se tako naša država ruši, stal bom trdno i v bodoče na svoiem mestu brez strahu, če tudi se me ie že skorai strlo. Nasi liudie so torei na cesti, ker se iih rii resnice učilo, ker so se tv mnogo premalo zavedali in zanimali za svoje pravice in dolžnosti v lastni domovini. Naša domovina — če ji hrbet ne kažeš — ima kruha za vse dosti, če bi brat z bratom ga delil. To na ie treba doseči in tega se zaveda Orjuna. —■ Danes žive tisti, ki ne delajo, vse drugo pa ki dela, trpi pomanjkanje in gineva. Nas ne tan-gira izgovor. da se vršijo redukcije danes tudi drugie in da so tudi drugje tuja podjetja, če je pri nas lahko slabše, zakai bi ne bilo lahko tudi boljše, kot kje drugje?
Ako bi bili mi že pred enim stoletjem osvobojeni, bi bila podjetja lahko naša pravica.
BU sem torei vseskozi šikanirati h« zapostavliau. ne da bi vedel za najmanjši vzrok v službi. Podobno sp i*a godilo hi se še godi mnogim drugim Orjuna šem. kar »e bo še vso obrazložilo. Povdariam samo. da ie kuna ootriževania in trollema polna! V krivicah ni dolžan nihče
molčati, najmanj pa svoboden državljan. ki ie prosil in pričakoval zaman pravičnega postopanja.
Na nadaljne maščevalne udarce sem sicer pripravljen, ne odgovarjam na za eventuelne posledice. Pomislite g. ravnateli če bi bili VI danes na cesti, brez imetja, dela In ielat
♦
Dodatno: Dne 1. marca 1926 sem prejel od Vas pismo g. ravnatelj. da mi žal z ozirom na krizo na premogovnem trgu odpovedujete
službo s 1. marcem 1926.
Eksistenco ste mi vzeli g. ravnateli! Dvomim, da r mirno vestk)! Ljubezni do domovine in nacije pa mi kljub dobrim zvezam r. visokimi osebami no boste iztrgali It srca!
Ne prosim, da se me spreimo uadalfe v službo dotlei. da se popravi ta krivica vsem odpuščenim br. Orjunašem In tudi onim naiboli prizadetim trpinom, ki niso v naših vrstah.
Fr. Purkart.
preds. mestne Orjune v Trbovljah.
Italija hoče obmejnih incidentov.
Italijanska izzivanja na naši zaoadnl meji. — Najeti črnosraičniški morilci hočeio za Judežev* srebrniake ubiti br. St. Moika. — 40.000 Lir za glavo S. Molka.	— Napad z bombo.	—	Brezuspešen	obisk. —	Dva	zgrešena strela. —	Napadalca fašista.	—	Postopanje	orožnikov.	—	Svarilo
Oriune!
Ni še do dobra skopnel sneg po Javorniku. Snežniku in ostalih obmejnih hribih, že	so pričeli Italijani
zopet izzivati ob	meji in ustvariati
prilike, ki zamoreio povzročiti nepregledne posledice.
Torišče njihove agilnosti je sedaj v prvi vrsti Planina pri Rakeku. ali še natančneje oseba našega komandanta snežniškega bataljona junaškega brata Stanka Molka.
Njegovo razmerje napram fanfaro-nom ie do veli poznano. Saj so razpisali na njegovo glavo nagrado Lit 40.000,
ki io na niso mogli izplačati, ker se br. Stane ni pustil uieti laškim ši-rokoustnežem. Po uboju v Črnem Kalu. kier ste pri srečanju z bratom Stanetom nastradala dva karabini-ieria. na ie jeza črnosrajčnikov pri-kioela do vrha. Razpisali so znova na niegovo glavo še vlšio nagrado, obenem pa so ga že tudi kar v naprej obsodili na smrt! Za morilca so določili dva poznana slovenska fašista-izdalalca. ki sta se takoj lotila svojega posla.
Sprva sta poskušala t bombo, ki sta io vrgla lansko iesen pred br. Stanka, ko se ie vračal s posla domov Bomba k sreči ni ekplodirala in so io uničili šele naslednjega dne.
Visoka nagrada pa je zavratna fašistovska napadalca podžigala k novim činom. Prikradla sta se zO-»et čez mejo na letošnji pustni torek in v svoji predrznosti iskala brata Molka celo v domači hiši. Slučai ie hotel, da je bil ta baš tiste dni odsoten v Ljubljani.
V nedeljo, dne 28. februaria pa se jima ie že skoro posrečilo namero izvršiti. Tega dne se je vračal br. Stanko nekako ob 23. uti proti domu. Vsled svetle lunine noči je bil povsem brezskrben in vtopljen v svoie misli Tik pred domačo hišo ie opazil nenadoma v grmovju, ki razdvaja šolo od ostalih hiš — dve temni senci. Ni m pa imel prilike ogledovati, ker je taisti hip nenadoma zagledal blisk in začul ook. Vajen sličnih pozdravov se ie naglo vrgel na tla Takoj nato oa je že tudi stekel okoli cerkve na gorenjo cesto, da bi sam prestregel pot napadalcema, ki pa sta se tisti hip še skrivala.
Radi tega je odhitel na orožniško postalo po olačenie Kakor ie
sicer drugače orožništvo te postaje rigorozno ori poslovanju, na to not ni kar nič prenaglo pričelo poslovati In tralalo te več kakor pol ure. predno so bili gospodje spremni. Orožniki so odšli na mesto napada, kjer so našli dve stročnici od italijanske puške, kakor tudi sledove laških vojaških čevljev. Krogli pa sta obtičali v zidu Klautove hiše.
Naknadna preiskava tekom dopoldneva ie prinesla Še nove sledi, ki so vodile preko italianske meje. Na oodlaet tehtnih iu nepobitnlh dokazov le bHn dognano, da le bil eden izmed napadalcev, planinski fašistovski orodanec Tomaž Rupnik. ki ie sodeloval tudi eri vseli prejšnjih ponesrečenih atentatih na br. Molka.
Tako golih dejstev! Iz njih je uepobitiio razvidno, da misliio zanetiti Italijani ob meji novo ero obmejnih incidentov. Karakteristično zanje pa je. da so izvršili ta slednji napad baš taisti dan. ko te zagotavljal on. Mussolini zaupljivemu dr. Ninčiču neizmerno miroljubnost Italije napram Jugoslaviji. Eventualno-sti tega napada so bile neizmerne, navzlic temu Da so ga Italijani že opetovano poizkusili Zbog tega izjavljamo Orjunaši odločno, da odšle! n* moremo več garantirati za mir na naši zaoadnl meh! Ako ga ie želel kdo. potem smo bili to Orjunaši. ki nismo imeli nikdar namero izpostavljati nevarnostim naše obmejne stražnike, tako uniformirane. kakor tudi civilne brambovce naše posesti ob zapadni meji. če pa ti niso morda kos svoii nalogi, potem ua bomo morali poseči do samopomoči. ker n* mislimo dopuščati uvaiania albanskih razmer v ekrožiu snežniškega bataljona, ki odslei n* bo več mimo kvitlral že zdavno zapadlih računov sličnim oosetnikom. kat so razni zahrbtni napadalci Rupniki itd.
manntiMaMaM««. iniirrrm' i i~i nri—r-
Razmnoževalne aparate. THE REX CO., Ljubljana.
STARA TOVARNA MOOAVIC IN PLBTKtf (N.
Ustanovljena leti 1888.
M. P R A N Z L A SINOVI.
3
5
SL
j* 2
Lastnik: FELIKS FRANZI.. — LJUBLJANA, Prhrns ».
m na na fUHm
Sistem.
Navijanje najemnine nemških lastnikov hiš. — Slovenske trgovce mečete Nemci na cesto. — Nepravilno podeljevanje kreditov. — Objavite seznam kreditov Slovencev m Nemcev. — Slovenski cenzorji pri Narodni banki. — Akcija Oriune.
Mariborski »Tabor« z dne 25. februarja 1926 prinaša pod tem naslovom vest, da naviia.io nemški hišni lastnik! naiemmne slovenskim trgovcem v Mariboru ter da jim odpovedujejo lokale. Najboli delavni narodni trgovci kakor Majer. Baloh in drugi so žrtve. Med drugim »labor« pravilno ugotavlja da se io prenesla borba z nemštvom na gospodarsko polie. da mora država tu pomagati, ker se krijejo interesi domačega trgovstva z državnim interesom.
To je. kar smo mi že pred dobrim letom predvidevati. Da smo še danes v tako strašni manjšini proti nemški gospodarski premoči, tega ie kriva v orvi vrsti Narodna banka v Mariboru, nieni cenzorji, nekai Pa tudi gospodarske korporacije.
Mariborska Narodna banka so smatra zgolj za trgovsko Dodietje. za banko. Njen upravnik oa se naj-brže ne zaveda, da mu ie ori določanju kredita voditi tudi račune o nacionalnem Interesu, ki Se krije z državnim. Krediti se delijo zgolj 0Q gospodarski moči ter po jamstvu. ki se nudi. Ker so pa v mariborski oblasti naiiačii Nemci, ki jmaio ogromne obiekte. je jasno, da dobivajo največie kredite Nemci:	tako
Woschnagg. We*ten. Scherbaum. Franz. Gtttz in drugi. Mogoče je. da ie po številu več slovenskih trgovcev In obrtnikov, ki uživajo kredit pri Narodni banki, gotovo oa imajo Nemci neprimerne večie številke dinarjev, kakor pa Slovenci. Pozivamo gospoda upravnika Narodne banke v Mariboru. da naj objavi celokupni znesek slovenskih In celokupni znesek nemških kreditojemalcev.
Tafco torej država po svojem oficijelnem zavodu sama podora nemštvo in dela sama proti svojemu interesu, kajti rekel šem. da se krije nacionalni z državiiim interesom. Nemštvo dobiva 6% kredit na debelo. Slovenci pa v neznatni meri. Zato lahko nadm ^čni nemški trgovec pobiia konkurenco Slovenca, ki morda sploh nima. gotovo oa ima manišl kredit od Narodne banke kakor Nemec. Tako lahko en sam nemški veletovarnar drž! v odvisnost! stotine uredništva in delavstva. ki se zopet radi svoie odvisnosti nagibajo k nemškim trgovcem in obrtnikom in ki so. za nacionalno stvar ne upalo izpostavljati. Dočim bi pri eliminiranju Nemštva od uživanja kredita pri Narodni banki Nemci redom morali prodajati Svoie hiše. sedaj ošabno iz niilt celo mečejo slovenskega trgovca!
Druga krivda leži na cenzorjih. Naj samo omenim, da je baje celo Nemec v svetu cenzorjev, ki lahko cenzurira Slovencem krediti Ako
mammms
LISTEK.
■' *yr; >,. « ?•'* * ■	■—■
• Topila vslija vojish Pitanca.
Povodom desetletnice topličke vstaje prinaša v »Politiki« g. Boža L. Pavlovič sledeči članek:
Naš narod ima tako svoie^ velike ljudi, kakor svoje velike dogodke. Tudi to ie ena naših lastnosti. da imamo v zgodovini dogodke, ki so izvor okrepljenja in energije in na katere ie treba vedno spominjati.
Eden teh izvorov ie tudi Toplič-ka vstaja iz leta 1917. V težkih vojnih razmerah, pod velikim pritiskom okupatorjev z jekleno hrabrostjo. ki se ne da razdreti in oškodovati .se vzdigne narod dotičnega kraia. vzame puško, se bori. gine, zmaguje in uspeva, da vsaj en del svoie. domovine osvobodi in očisti sovražnika. Kako so se dogodki vršili? — Vprašanje, ki naj obrne nase pozornost ne samo zgodovinarjev in inteligentov. temveč vsakega državljana naše širne domovine. Upajmo, da se bo s noiavo »Zgodovine Topličke vstale« čitn-prei razgrnila megla, ki ga še obdala in da bo izpolnjena zopet nova vrzel naše vojne zgodovine.
Začetkom februarja leta 1917. so se sestali vsi trije že obstoječi komitski odredi; Centralni z vojvodo Pečancem tia čelu: Ibarsko ko-paonički z vojvodo Kosto Vojino-vičem in Jabfanični s kapetanom Milinkom Vlahovičem, v selu Obi-liču. Tekom tridnevnega posvetovanja je bil napravljen v hiši Milu-tina Dragoviča podroben načrt in sklenjeno, da se prične takoj z intenzivno organizacijo. Sestavljena sta bila še dva nova odreda; Pirot-ski, z vojvodo Jovanom Radovičem in Krajinski z vojvodo Taško Vlahovičem. Novi odredi so prešli Moravo in odšli v odrejene kraje, da izvedejo organizacijo. Dogovorjen ie bil mak za vstajo. Vzpostavljanje zveze in predvidene vse mogočnosti. Iz Obilica so se kretaii odredi vsaki v svojo smer. da nadaljujejo z organiziranjem.
Sredi februarja ie trčil vojvoda Voiinovič na bolgarske čete pri Kuršumliji. Borba ie bila iako ostra in žrtev ie bilo mnogo na obeh Straneh. Posledica boia ie bila. da so četniki zavzeli Kuršiimtijo. S tem na ie bil načrt o vstaii že prekoračen (poškodovan) In znatno oslabljen. Čim ie zvedel o zavzetju KurŠumlije vojvoda Pečanac. ki je bil šef vseh četnlških organizacij, ie izdal takoj naredbo. da se ima
Kuršumlija zapustiti in da se čete umaknejo v Planine. Tudi sam je hitel v Kuršumlijo. da vzpostavi red. Bival je v selu Grabovice in od tam daiai povelja. Toda 16. februarja popoldne mu ie prinesel kurir sklep četovodil Prokupačke-ga kraja, v katerem mu javljalo, da bodo prihodnji dan. t i! dne 17. februarja napadli Prokuplje in ea zavzeli. Motivacija je bila sledeča: »Ker so Kuršuljani povrnili svoj doig nasproti domovini in osvobodil; Kuršumlijo. smo se odločili, da se tudi mi' od svoie strani oddolžimo š tem. da zavzamemo Prokup-lje.« Vojvodo Pečanca poživljajo, da vzame komando v svoie roke. če ne. da bodo oni na svoio odgovornost izvršili sklep njihovega sestanka.
Sedaj smo pri tretjem momentu.
V	taki situaciii se ie Pečanac odločil proti svoii volii pričeti borbo. Vsem četovodjem ie izdal naredbs in pravi razpored. Načrt za boj ie bil napravljen 16. februarja v Gra-bovici. v neki kavarni pod šolo. Prokuplje se ie moralo oblegati, pretrgati vse komunikacije in se žuriti k Nišu. ga osvoiiti in napraviti iz njega center operacij. V noči med 16. in 17. februarjem sta drvela Pečanac in Voiinovič s svojima odredoma k Prokupljti. Toda
ko so se 17. zjutraj oribližalj svojemu Cilju, so čuli že oddaleč. kako delujejo bombe, klepečaio mitraljezi in pokajo puške. Naredba. da ne sme nihče izprožiti puške predno oni ne dospo. ni bila držana. C-et-niške trubc so svirale juriš Ln boj se ie vršil po ulicah.
Napravljen ie bil poslednji poizkus. Potem, ko so obkolili Bolgare v komandi, so krenili četniki takoj proti Nišu. Toda pri Mramoru so iih pozdravile prve granate, ki so bile izstreljene z niških utrdb. Dalje nišo mogli. Meja je bila postavljena na Moravi.
Jablaniški odred ie zavzel Lebane in Medvedovo ter napadal razdeljen v dve skupini. Leskovec iu Vranje. Kopaonički je zavzel Župo. Na tem teritoriju so organizirali obrambo. Ustanovili so občine. načelstva, postaje, bolnico in. ujetniško komando. Boi se ie nadaljeval pod najtežjimi okolnostmi. Dve bolgarski, ena nemška in ena avstriska divizija so začele nastopati z artilerijo, mitraljezi in aero-plani. Po dvomesečni borbi so vsta-ši zapustili osvojeno ozeinlie in se vrnili v planine, odkoder so nadaljevali z napadi do osvoboditve leta 1918.
Lepšega in večjega orimera nacionalnega herojstva, kot ga nant
nudi Toplička vstaja, ne moremo naiti v naši zgodovini. V dobi tehnike Prve in Druge vstaie bi ta go« tovo ne bi v ničemer ostajal za njima. Daleko Da nadkriliuie značaf in vlogo Kočine krajine in mnogih drugih dogodkov, ki jim posveča naša zgodovina lepo pozornost.
Danes se moramo v veliki uje-dinieni domovini, z dolžnim spoštovanjem spominjati onih. ki so dali svoje življenje za nieno Svobodo.
V	niili velikem številu se nahajajo tudi oni. ki so padli v Toplički vstaji in ki so govorili, da bodo srečni, če bodo vzidali svoie kosti v temelj velike Jugoslavije. Uspe.10 pa ie to vsem voditeljem vstaje. Vojvode: Kosta Voiumvi-. Jovan Radovič, Taško Vlahovič, pop Mita Komita, Maša« Stajovič; četovod-ja Bratiimjr Milačič. maturant Kon-stantinovič so bili poosebljene hrabrosti. Dožrtvovania in ljubezni do svobode in domovine. Vsi tl^ spe danes skupno s tisoči ostalih četnikov in vstašev. k; iim ie bil naivišji cilj dati življenje za slohodu zlatnu.
DfllGS9eMCSSM^3B<tB<Sl
koe-sj
rrstno
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
®	domači	izdelek.
6»«U^C^ae^6<aMG^CS«£iGS9Bi^a
Stev. 11.
bi se cenzorji, ki se sestavljajo iz slovenskih trgovcev, energično Dostavili zooer sistem, ki ga uvaia upravnik Narodne banke, bi se gotovo kai spremenilo Zdi se pa. da. kakor ie vsaj pokorni dr. Bari pravil da vsi samo kimalo m boieč se vsak za svoj kred.it. n.c upaio odločno nastopiti za domačo stvar.
Tret?a krivda je na gospodarskih korporacijah. Oblastna Orjuna
mariborska ie pred dobrim letom razposlala na vse korporacije posebno soomenico. s katero ie hotela zaoočeti akcijo zoper sistem, po kojem deli Narodna banka kredit Podprl pa nas ie samo brat dr. Piv-
ko. od vseli drugih Pa se ie oglasil en sam gromi«. Seveda brez podpore tistih, za koie gre. ne more uspeti akcija.
Nai se ne zagovarja gospod upravnik Narodne banke v Mariboru. da mora delati tako. kakor dela cela Narodna banka! Govorili smo pred dobrim letom z nekim upravnikom Narodne banke iz^ južne Srbije, ki nam ie na vprašanje, ako daie kredit tudi Turkom in Arnavtom. odgovoril z vprašanjem, če smo nori?	j.
Sistem oa gre dalje. naše trgovstvo molči in ieči. zakričalo oa bo šele. kadar ga bo do Dolovice na cesti.	M.	Š.
Ninčičevo mešetarjenje.
Italijanski strah pred pritiskom Nemcev. — Razgovori o položaju. — Nasi!'a Italijanov se še vedno množe nad našim življem — K. dr. Ninčič ca se razgovaria z on. Mussol niiem. — Nova Makedonija. Nared-ba o italijanizaciji priimkov. — Uničenje državljanstva. — Dalmacijo Italiji! Pangermanizem. — Koroško vprašanje. — Italijanska teza o »An-schlussu«. — Brenerja ne bodo branili Jlugoslovenl.
Naša predvidevanja v članku »Nedopustni pakt«, so se povsem, izpolnila. Italija črnih srajč in dveh milijonov fanatičnih mladih src prior avlienih na vse. se *e obrnila na deželo svinjskih pastiriev. da ii po-moreio proti silnemu pritisku Nemcev, ki ne marajo na Hubo moža z železno pestio pozabiti zarobljenih bratov v Južnem Tirolu.
Jugoslavija Pa ie po svojem zu-r.aniem ministra sprejela to povabilo in odšla v Rim se raztovarjat o ootitičnem položaju nastalem PO locarnski pogodbi. Kako so ti razgovori izpadli ne ve nihče točnega poročati, ker vzajemno molč-ta oba kontrahenta.
Kal ie gnalo g. dr. Ninčiča tako mirno v Rim. sedež najtemnejših kousolratoriev m’oč‘h nroti obstoju naše države in oodoiratellev naiza-trlzeneiših sovražnikov našega edin-stva? Mar so se izpremenile razmere za zasilnimi mejami onkraj Snežnika in Javornika tolikanj, da je smatral jugoslovenski minister potrebnim te izpremembe v dobro zasužnjenih Jtigoslovenov zagaran* tirati s pogloblietijem prijateljskih odnoiia!ev 7. doslej nečuveno krvni-co našega naroda?
Bežen pogled čez mejo nas pouči. da nasilie italijanskih krvosesov m popustilo še niti za las. Baš nasprotno. da rast« še vedno v geometrični oroerresHl Pred nekoč našimi šolami še vedno vhra zmagoslavna tricolora vojske Cadorno-vlh vojščakov. V njih ua danes bolj, kakor še kdaj doslej, mučijo prHe-peni laški analfabeti s svojo peda-gogiio batine in ricinusovega olja. našo bedno, deco. Vsepovsod ie naša beseda še neprestano tlačena in nien sleherni razmah že v kali zadušen. V nebo še vedno štrlijo porušene stene popalienih naših »Narodnih domov« in hiš bedne raje v novi Makedoniji države 7. največio civilizaciio dvajsetega stoletja. »Narodni dom« v Trstu na oodlraio. da sezidaio n^ njegovih razvalinah nov dom — italijanskim požigalcem v nonos in podoredsednikii itali-iansketn parlamentu v trajen spomin
Pripravljajo po se še novi odloki, ki bodo zadeli v živo žitie nesrečnih Jugoslovenov pod igom hord moža s stisnjeno pestjo. Naredba o izmenjavi imen ie že na Dotu. ki bo s silo za zakonitim falsilirfraniem krajevnih imen. popačila tudi imena naših Kragljev, Murnikov. Gradnikov v nerazumljive laške spakc-«ranke y predal;h prefektov žc
‘JraAie.vi ukaz. s katerim bo odvzeto “alllansko državljanstvo še 0111 bori pescicj naših narodnih borcev ki navzlic vsemu ne klonilo tilnikov m branuo našo grudo pred navali zemlielačnih nasilnikov. Izvršen ie že tudi seznam vseh onih iuRoslovenskih državljanov, ki izvr-svojo obrt do 30 km od dr-meje. Italijani čakajo samo momenta, da ta seznam JVk s,D°veliem. da vsi navedc-
1,.' .mesecev likvidirajo s svouni posli in nosestnim stamiem.
Poleg vsega tega ie moči opaziti tudi DOiaceno iredentistično gibanje za orlkKučenl« Dalmacije Italiji. kateremu stoji zopet na čelu sam Duce. Navzlic temu ie smatral g dr. Ninčič potrebnim na Prvo vabilo 011. Mussolinija odbrzeti v Rim in pričeti z niirrt mešetariti za garancijski nakt.
Redkobesedna so poročrla. ki so bila objavljena oficielno o tem sc-
Historična naloga Jugoslovenov ie pač vse druga, kakor reševanje v pogin obsojene smrdeče rimske volkulje, ki danes s svojim smra-
dom vznemirja že pol sveta... Kdor na se čuti med nami mrharjem. svobodna mu not v Mussolinijevo despotovlno!	A.	V.
Stanku. Iz njih se mora sklepati marsikaj in nič. Gotovo ie le eno, da kupčije, ki so bile sklenjene, to pot niso baš nrečedne in da bi morali do njihovi izvršitvi nositi zopet glavna pasiva Jugosloveni.
Mussolini in Ninčič sta se raz-govarjala o pangermanizmu in nevarnosti. ki preti s severa no sedemdeset milijonski naciji Nemcev, ki so doprinesli h kobaridskemu porazu tudi. svoj nemali delež. Zbog pangermanizma je po mnenju gosp. Ninčiča sodelovanje z Italijo v interesu Jugoslavije.
Mneni* g. Ninčiča se mnogokrat križa 7. resničnim položajem, še bolj Pa z nabiranjem .iugoslovenskih nacionalistov. ki gledamo gotovo spričo našega eksponiraneea položaja in neprestanih borb z Nemci vsaj toliko kritično na njihovo delo. ka kor g. zunanji minister.
Pangermanizem in strah pred ujedtnjenjem Nemške Avstrije z Nemčijo velja predvsem samo za italijanske nasilnike, nikakor pa ne v toliki meri za nas — Jugoslovenc. Naši računi z Nemci so skoro povsem poravnani. Izjema ie le vprašanje slovenske Koroške, k ie za nas integralni del naše države, začasno odtrgan od našega telesa. Poleg tega bo pač potreba še nekaj mejnih korektur napram Štajerski in primerne barijere med bodočo Veliko Nemčijo in Ogrsko.
Koroško vprašanje tretiraio Nemci danes Precej širokogrudneišetf nego g. Ninčič solunsko vprašanje. Kot realisti računajo danes že očitno z Izgubo Koroške in iščejo samo še kar natDrinravnejše rešitve in re-kompenzacije, po kateri bi iugoslo-venski graničar ob novi meji Velike Nemčije ne pomenial zanio novega sovražnika, nego vsaj znosnega. če že ne naklonjenega soseda.
Italijani do dosedanjih vesteh ne marajo zvesti svojim tradicliam Izza plebiscita ničesar čuti o kaki priključitvi Koroške Jugoslaviji, ker stoje na stališču zabrane priključitve Avstriie k Nemčiji. V slučaju »Anschlussa« Pa bi morali Jugosloveni po zamisli krvavega diktatorja samo prelivati krt za krivične in nasilne meje Italiie na Brenerlu in Karnijskih Alpah. Ko bi to žaudarsko delo opravili, pa bi se morali zopet lepo povleči nazal na Karavanke in smatrati Koroško za italijansko Interesno sfero, oreko katere bi nam še pozneje lahko upadli nemoteno za hrbet: pri čemur bi seveda vesoljna Ncmčia upravičeno škodoželjno ploskala.
Jugosloveni smo že ooetovano služili kot hrana tonov za tute interese. To pot nas ne tnika nrav nič čuvati črnosrateniških heroiev z našimi telesi ored novim še težjim Ca-ooretom. Tricoloro ki so io nasilno zasadili laški brlgantle vrh Brenerja. nai branilo tl sami! Južnotirolski Nemci imajo baš tako pravico do u edmfenia z materin domovino, kakor naš? zf?sužn*enc» pod krutim žezlom savojske dinastije. Vsaka naj-noveiša pomoč Italijanom pri zatiranju in ubHaniu teh. bi pomenilo tudi odobren?** barbarskega mučenja našp krvi. kar oa bj bilo Izdajstvo "?.d "*»• Do izdajstva na nas ne bo mdar n*hče več prisilil Samo en-ciat se !e moral Dod baionetj av-Stro-ogi skih zandarmov in ognjeni nemških ^ strojnic boriti iSven z« zasužtvienie svolih lastnih bratovi
Roke proč od naše Bele krajine!
»Šulierajn« v Bell Krajini. — Učiteljstvo v Beli Krajini. — Kočevar-ski otroci pretepli slovensko učiteljico.
Ni še dolgo temu. ko ie pričela od strani nemškega »Šulferajna« ofenziva na Belo Krajino. Da bi lažio polovili slovensko deco v svo-ie mreže, so zrastle tik nred vojno šulferainske šole na Rodinah. Ma-veriu. Vrčicah in Lazah, Med vojno so vihrale raz te šole ogabne in izzivajoče nemške frankfurtarice.
Črnomelj je dobil svojega mučenika Ivana Kromarja, ki ga ie sprejela rodna srruda po našem osvobo-ieniu v večni počitek.
Ob prevratu so se prihr uliti vsi tisti, ki so imeli maslo na glavi.
Nekateri so pobegnili čez noč. boječi se narodne osvete. drugi so se potuhnili in čakalj ugodne prilike, da začno zopet svoje prokleto delo razdiranja med nami
Šulferainske postojanke so bile čez noč ob nemške propagatorle in
v prvem času se ie gledalo na to. da so zasedli ta mesta narodni učitelji.
Nič nimamo nroti učiteljicam, vendar kaže praksa, da so moški bolj odporni in imajo več bojevitosti v sebi. ker ie to že v moški naravi.
Maščevanje T. P. D.
Najmanj kar moramo zahtevati danes od našega slovenskega učiteljstva ie to. da imaio čisto preteklost v narodnostnem oziru. Slovenski učiteli. ki le obiskoval ored volno »Deutsches Heim« v Ptulu in haHal z nemškimi bratci. bH naročnik »Deutsche Wacht« in te nemškutarji na vseh koncih in kraSh. ne spada med nas! Žalostno fe. da se ravno take kukavice s svojo suženjsko naravo vrinejo celo na odgovorna mesta.
Pred nedavnim časom so nahujskani kočevski otroci pretepli slovensko učitetllco iz narodnostne mržnje. Nočemo se vmešavati v uradovanje oblasti, ki ie vse preje kakor Pa energično. Pribijemo oa. da naša slovenska učiteljica na Planini še do danes m dobila zadoščenja. kakoršnega bi morala dobiti kot zavedna državljanka Kar sO zakrivili drutd In ootušali. to bo odkrila in nagradita — Orjuna!
Kočevski živeli na Planini oa svarimo, da naj ne Izriva, da m« ne plačamo neštetih krivic l« oonlžanl še iz predvojnega časa z obrestmi I
Nasilja T. P.	D.	so	prikipela	do
vrhunca. Svesta	si	svoje moči	in
podpore odgovornih faktorjev, ki bi morali v prvi vrsti ščititi brezpravno delavstvo, ie brez prizanašanja posegla med svoje nastavljence in vrgla na cesto vse. ki niso hoteli poljubovati pasjih bičev njenih voditeljev. V prvi vrsti ua se je maščevala nad onimi, ki jih sovraži in črti boli kot vse	druge	— to ie	Or-
iunaše. Občutila	ie.	da	so ji ti	naj-
bolj nevarni vsled svoie železne dosleduosti in tako ie' pahnila v stradanje in pomanjkanje najboljše člane Orjune. ki so:
Predsednik F. Purkart, hišnik na zunaniem obratu. Turnšek Ivan. na separaciji. Pust Franjo, zunanji obart. Kauf Alojzij, upokojen. Cvihel Anton. Dimnic, Martin. Pleskovič Milka.
Polna ironije ie pismena odpoved službe teni bratom, katerih usoda je stoprocentarskim premogar-skim baronom na Aleksandrovi cc-sti mani skrbi vredna, kakor, življenje poslednje najslabše konjske mrhe v rovih Trboveljskega rudnika. Čutijo, da imajo še moč v rokah in zato hočeio še poslednje hipe pred svojim že zdavnaj zasluženim obračunom streti v prali trboveljske Orjunaše.
Vlada vidi vse to divianie nad nacionalističnimi borci, ki so branili v Trbovljah nacionalno stvar tedai. ko so še sedanji nositelji na.i-višjih iugoslovenskih odlikovani ponosno hodili po Trbovl;ali z ordni avstrijskih tiranov in Habsburških sifilitikov. Dvignila oa še ni doslej najmanjšega glasu protesta proti
temu ubijanju najboljših njenih sinov. Obljubila sicer komisijo, rta katera uspehe n« odkrito rečeno že sedal ne verujemo, kaiti dokler ni rešeno vprašanje interpelacije. o 2 in pol miliiona dinarjev, ki so . b'li žrtvovani od prebogate T. P D. za propagandni fond, toliko časa tm ne moremo verovati v pravicoljubnost te komisije poslane od mest. ki so bila zapletena v to dobro plačano propagando.
Orjunaši smo vajeni bremen trpljenja in bolesti. Zato sc v tem hipu ne oziramo na pomoč kogarkoli. ker vemo. da za poštenega nacionalista ni v tel zeinlii odkritih in resničnih prijateljev. Prepričani pa smo neomajno, da bo sinil udi naš dan. ko bomo po sedaauih udarcih zlonosni T. P. D. zadali zadnji smrtni sunek, v nieno do sedaj na videz nedotakljivo mašinerijo in jo tako popravili, da bo narod ir ko-iega grude črpa sedai nenasitni internacionalni kapital težke zlate sto in sto milijone, v resnici sam nacionaliziral sedaj denacionalizirano T. P. D. Morda ie ta dan še daleč! Prišel pa bo. ker to hočemo! Padale bodo še žrtve in T. P. D. bo imela še doveli prilike reducirati Orjunaše. Toda tudi tem redukcijam so postavljene meie. ker celokupnega naroda T. P. D. ort vse! svoii vsegamogočnostl le n* bo zamogla reducirati dočim 0» bo narod prej ali slej reduciral T. P. D. in vse njene trabante in satelite. Uverieni pa so lahko ti že sedaj, da bo ta reduk? čila poštena, poravnana z vsemi obrestmi za sedanjo, ki so io izvršili nad jugoslovenskimi nacionalisti!
Najstarejša graverska tvrdka
ANTON ČERNi
se je z današnjim dnem
★
*
PRESELILA IZ DVORNEGA TRGA V ISTO HIŠO NA KONGRESNI TRG ŠTEV. 10
Dopisi.
Iz Gradaca. V nedeljo, dne 28. pr. m. je predaval g dr. K ii s s c I
o prvi pomoči v nezgodi. Predavanje ie bilo nadvse zanimivo, ker je gospod doktor ljudstvu, ne samo z besedami, temveč tudi praktično raztolmačil, kako mora postopati v slučaiu nesreče pred prihodom zdravnika. Poslušalcev ie bila polna šolska soba in so vsi brez izjeme z zanimanjem sledili predava« nju. Želeli bi, da se nas gosnod doktor Kiissel še večkrat spomni. Odbor mestne Orjune Gradac se g.
doktorju za lepo uspelo nredavanle najiskreneje zahvaljuje.
Zagorfa ob Savi. Pri nas imamo pri rudniku približno dve leti kot strojnega inženirja gosp. Milana P e r t o t a. ki ie do rodu Primorec, torej italijanski državljan, ki oa si po našem prepričanju n« namerava preskrbeti našega državljanstva, ker ima v svojem kraju posestvo z »Vilo«, katero gotovo ne misli zapustiti
Ta gospod, ki je bil Dred vstopom v njegovo sedanjo službo, rav-
natelj delavnic cestn'h železnic v Opatiji, napravi na prvi nogled na vsakega človeka, ki ima ž niiin službeni opravek, zelo ugoden utis in da ie eden nailiubv.niveiših ored-stojnikov. kar jih T. P. D. sploh premore. Kljub temu oa daje že dalje časa občutiti svojemu nodreienemu delavstvu s tem. da ga krajša pri zaslužku. Mnenja smo. da bo gosp. Pertot končno uvidel, da imaio jugoslovenski delavci na svof rodni zemlji isto pravo do življenja, kakor on in da so delavski želode' podobni njegovemu in da imajo iste zahteve. Da oa so bili njegovi podrejeni delavci zelo bridko varan?, je le dokaz redukcija v njegovem obratu Kako junaško ie gopod inženir spravil mlaiše kvalificirane delavce, katere ie smatral ?a mlade peteline, ob košček kruha. Druge je prestavil na naislabše mesto, k apnenicam itd., kier bodo ti rokodelci popolnoma uničeni, ter končno prisiljeni, da sami odpovedo službo Sedaj, ko je g. Pertot skoraj že popolnoma izorazn‘1 svojo delavnico in ko izostaja mnogo važnega dela. ki le za vzdržavanie obratov nujno potrebno, pa pritiska ostalo delavstvo, ki ie deležno še milosti, da sme vršiti svojo službo do naivečie skrajnosti.
Opozarjamo g. Pertota. da dobro premisli, dokler ie Še čas. sicer si lahko misli; kakšen sad bo obrodilo njegovo postopanje
Orjuna Sv. Trojica v Slovenskih goricah ie imela svoi občni zbor v nedeljo, dne 21. februarja 1926. Udeležilo se ga je članstvo skoraj polnoštevilno, a tudi orecei gostov somišljenikov. Odbor poda na kratko poročilo delovanja v prejšnjem letu. katero radi odhoda, a deloma tudi radi' nezanimania nekaterih članov, ni bilo kakor hi bilo želeti in treba. Toda število članov sc je v zadnjem času razveseljivo pomnožilo. tako da ie pričakovati v tem letu intenzivnega dela. Tudi takoi po občnem zboru so se Priglasili novi člani. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Weixl; podpredsednik Slavko Prebevšek; tajnica Lina Golob: blagajnik Franc Golež; odbornik Peric Vinko; revizorji: Vogrinec. Lrdvik štuinpf in I. Predan, Namestniki: Matilda Trstenjak. Ljubeč Leopold in Miha Paš. Delegat oblastnega odbora br. dr Kovačič je podal v iedrnatih in stvarnih besedah oris delovanja Orjune. ni« namen in naloge v sedanjosti in bodočnosti. katera izvajanja so posebno gostio z zanimanjem poslušali
Zagorje. Ni še minulo 4eden dni, odkar smo priobčili v obrambo bednih delavcev pri T. P I). dopisa iz Zagorja, a že se ie javilo toliko pritožb čez izvrševatelje neupravičene redukcije, da se človeku ježijo lasjp in mu zastaja pero. Ono kar ie bilo obelodanjeno zadnjič, je le malenkost teh brezsrčnežev napram njihovim podrejenim. Dočim se danes reducira le one. ki ihn ie absolutno nemogoče živeti, služijo še vedno oni. ki imajo gostilne, trgovine in brivnice in ki se nazivijejo uradniki in pazniki, v rcsnici pa ie sttmnia. da so le pomagači uri redukciji.
Res lepo je. če ie bil avstrijski marinar in dar.es dela. a še. lepše ia. če je človek izučen in dela že 3 X 5 let pri družbi kot ključavničar ter danes naklada apno in tira vozičke. Posebno	so vzeli	na piko	naše člane, ki	so	jim trn	v peti. zato jih je
tieba iztrebiti. Na isti način se reducira na levo in na desno, ščitijo pa se Nemci, katerih še do danes ni doletela redukcija, pač kličejo na izmenjavi »ITer«, dasiravno ne smeio	no	odloku. Njim.	ki imaio
vsega	v	izobilju,	pač ne	Dride na
misel, da delavka, ki je reducirana ali ubogi kajžar 7, eno kravo ne more prežvliati sebe. ka šele. če ima družino ali kako drugo osebo, da io živi.
Delavca s kopico otrok (reci, piši in čitaj) osem. se kratkomalo vrže na cesto, ker ni vreden on ne družina, da živi. dasiravno ic žrtvoval vse svoie najboljšo moči kapitalu družbe.
Delavec, ki prosi ob času dežja za predpisani mu dežni plašč, sc ga nahruli, drugi dan pa reducira!
Ker so ti slučaji vnebovpijoči. da ne moi> nihče mimo njih. da bi ga ne navdihnilo sovraštvo osvete. apeliramo, nai se preneha in napravi krivice, dokler ni mera polna,
luirajfe i Jii"!
jmmsmsmmmm GRADBENO PODJETJE
ING. DUKtf IN DRUCi} Lil
 ........  BOHORIČEVA	ULICA	24
IJUBUANA
SPREJEMA ZA VSE TU- IN INOZEMSKE ČASOPISE, REVIJE ITD. PO IZVIRNIH CENAH UPRAV LISTOV
Y«i na	♦	KONGRESNI	TRG	ŠT.	9	♦
YOUGOSLAVE EXPRESS REGLAME	(NA	VOGALU	KINO	MATICA)
bOMPANY)	D.	Z	O.	Z.	ČEK.	RAČ.	14.058	TELEF.	INTER.	422
Poskusite svojo srečo l — Mnogo zlatnikov se je že našlo, mogoče ga tudi Vi najdete!
NaS pokret.
Zaeorie. Dne 27. februarja se je vršil članski sestanek tukajšnje Or-iune. ki ie bil s Strani članstva, somišljenikov in nasprotnikov naše misli izredno dobro obiskan. Po otvoritvenem govoru br predsednika dobi besedo delegat br. Prosenc. Njegova izvajanja »Zakai se bori Orjuna nroti T. P. D.« in »kakšno stališče zavzema Orjuna z ozirom na socialni Drogram in onega, ki ga ščiti«, so našla mnogo plodovitih tal. Burno aklamirani govor nam ie oriča. da so ga navzoči razumeli in da bodo sedaj vse drugače mislili o Oriuni kot so doslei.
Kot drugi govornik ie nastopil br. Pust. reduciranec iz Trbovelj, katerega izvaiania o visoki plači g. Paura iz Trbovelj in o raznih dru-trih hišnih potrebščinah, ki se ne ve. kdo iili olačuje. so dala mnogo resnega premišljevanja in računanja, koliko delavcev in kol:ko časa bi se lahko živelo za ta denar.
Sestanek zaključi br. predsednik z besedami, tiai uoaio v Orjuno, se strnejo skupaj in pričakujejo, ker vozimo k cilju.
Občni zbor Oriune Domžale se vrši, kakor že prej objavljeno, v nedeljo, dne 7. marca ob 3. uri popoldne v »Sokolskem domu«. — Predvidena prireditev istega dne ob 8 uri zvečer odoade. ker si je odbor vzel nalogo, da celo prireditev z obširnejšim programom priredi. in sicer prihodnio nedeljo, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domu« v Domžalah Na tej prireditvi se bo pela prvič izvirna slovenska opereta, na kar opozarjamo vse člane in somišljenike. Program razviden iz vabil.
ZakSfučni venček plesnih val Or-iune Vič-Glhfce se vrši v soboto 6. t. m. v »Sokolskem domu«. Vabijo se vsi obiskovalci(ke) in po njih vpeljani gostie. Kotil, valček in četvorka. Vstopnina 10 Din.
Rakek. Orjuna Rakek naznanja, da ie za nedeljo namenjeno igro >Mati« preložila za poznejši čas. pač oa igra v nedeljo, to ie 7. marca veseloigro v 3. dejanjih »Poslednji mož«.
Rakek. V nedeljo, dne 28. februarja sc ie vršila v Dol. Logatcu prva seja Snežniškega bataljona, katere sta se udeležila tudi br. oblastni čelnik Kobentar in br. Švajger. Točno ob napovedani uri otvo-ri br. bataljonski komandant Stane Molk sejo ter 'preda besedo br. oblastnemu čelniku. ki nam ie razložil reorganizacijo akcijskih čet po nalogu velikega čelnika br. Marka.
Prečital se ie tudi novo izdani četuiški pravilnik. Kot zarnenik ba talionskega komandanta ie izvoljen br. Velko Maroli. Stav'lo se je od
strani članstva več drugih vprašanj, na katere ie dal br. oblastni čelnik natančne in stvarne odgovore, nakar ie br. bataljonski sejo zaključil.
Občni zbor M. O. Maribor se 13 vršil dne 20. februarja t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« ob zelo lepi udeležbi članstva, kar ie najboljši dokaz za zanimanje, ki vlada, za matično organizacijo mariborske oblasti.
Brat podpredsednik Hrovat pozdravi vsa navzoče, zlasti br. oblastnega predsednika dr. Žnuderla in še ostale odbornike oblastnega odbora, nakar omenja v večjih obrisih delovanje odbora in posameznih sekcii v pretečenem letu. Naglasa. da na žalost, jako važna statistična sekcija, vkljub smotrenem prizadevanju odbora ni mogla biti oživotvorjena. ker ie manjkalo de-lavolinih in delazmožnih ljudi, ter čaka bodočega odbora v tem pogledu veliko dela.
Pohvalno pa omenja delavsko sekcijo, ki je imela krasne uspehe, kar svedoči najbolje dejstvo, da prihajajo delavci naveličani zastarelih demagogii raznih strank trumoma v našo organizacijo, kar priča. da ie Oriuna edina zaščitnica delavstva.
Nato sledi obširno in podrobno poročilo brata tajnika, ki ie jako pregledno opisal podrobno delo preteklega poslovnega leta Članstvo je tajnikovo poročilo vzelo z odobravanjem na znanje.
Kako ie odbor znal drugače tudi dobro	gospodariti, priča	blagajni-
ško 'Poročilo, ki navaja, da ie blagajna vzlic velikim izdatkom aktivna za 10.000 Din.
Po	poročilu agilnega	br. Ogri-
zeka. predsednika delavske sekcije in junaškega brata Reje. mestnega glavarja, predlaga oblastni odbornik br. Zorko celemu odboru abso-lutorii	s pohvalo, kar se z zadoščenjem	in pritrjevanjem	soglasno
sprejme.
Pri volitvi novega odbora ie bil po večini izvoljen stari odbor z br. Zajcem kot predsednikom na čelu.
Novi odbor, sestavljen deloma z novimi odborniki, iumči v polnem
Ustanovljeno 1852
TEODOR KORU
(preje HENRIK KORN) LjubUana, Poljanska cesta 8.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališka in klosetne naprave. Izdelovanje posode iz pločevino za firneZ, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
hi'
1!
Liljana,
Kajboljil šivalni in pletilni stroji.
Izborna konstiukcija in eleganlna IzvrSitev iz tovarne v Lfncn. Ustanovljeno 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. PoHRiucKiii deli koles In Aivalnlli strojev.
15LETNA GARANCIJA.
Pisalni stroji ,,A1> LEI{“ in „UKA!VIA“.
Kolesa Iz prvih tovarn „DUrrkopp"( ,Styria", „Wa5fenrad“, „Kay*ar“.
obsegu za plodonosno delovanie v interesu in procvit orjunaškega po-kreta v Marboru.
TRBOVELJSKIM ORJUNAŠEM!
Na ukaz velikega čelnika brata inž. Marko Kranjca odrejam sledeče:
Četniki in ostalo članstvo naj se v boju proti T. P. D. zadrži popolnoma mirno. Izogiblje nai se kakršnihkoli incidentov in naj ne daje nikomur nobenih izjav.
Kdor bi na kljub temu kaj pod-vzel. nai posledice sam sebi pripiše.
Glavar.
Redni občni zbor Orjinip. Šiška se ie vršil dne 21. februarja v prostorih br. Štepica. katerega se .ie udeležilo iako lepo število članstva. Občnemu zboru je prisostvoval delegat Obl. odb. br. Prosenc.
Občni zbor ie otvoril predsednik br. Cvetko, ki ie pozdravil v prvi vrsti delegata br. Prosenca in vse navzoče, zahvaljujoč se za tako lepo udeležbo. Nato je podal kratek pregled celoletnega odborovc-gn delovanja, v katerem ie označil razne težkoče in ovire, s katerimi smo se morali boriti, preko katerih pa smo prišli kot zmagovalci. Izvajanja br. Cvetkota so bila od občnega zbora z viharnim odobravanjem sprejeta. Vzpodbujal ie vse navzoče, nai se i v nadalie tesno in z bratsko vnemo oprimeio dela. nakar ic zaključil svoje uoročilo.
Tajnik br. Roš ie podal obširnejše poročilo o odborovem poslovanju. o prireditvah in o statistiki šišenske Orjune. ki ie pokazala, da ie ta lepo napredovala in še napreduje. Pri tei priliki se ie spomnil tudi onih bratov, katere ie nemila
RESTAVRACIJA
LJUBIJANfKi DVOR
smrt ugrabila iz naših vrst. nakar je br. predsednik pozval vse. navzoče. da se v znak sožalia dvignejo raz sedežev.
Poročilo br. Roša je članstvo z odobravanem vzelo na znamV in potrdilo.
Ker ie bil društveni blagajnik br. Falout službeno zadržan ie podal br. Petrič blagajniško poročilo o staniu društvene blagajne, ki ie jasno nokazalo. da ie sedanji odbor bil zmožen ter vestno in prevdarno vodil društveno premoženje. Predlog preglednika br. Breliha, da se da odboru absolutorij. ie občni zbor sprejel z viharnim odobravanjem.
Nato so sledila poročila načelnikov posameznih sekcij: četniška sekcija br. Kostanjevec, kulturna in propag. br. Urk. ekonomska br. Klavora, ki ie poročal obširno o društvenem inventarju, načelnik godbenega odseka in plesne šole br. Dežela, pa ic podal poročilo o društvenem orkestru in plesni šoli. Izvaianiem posameznih načelnikov, ie članstvo z zanimanjem sledilo in odobrilo.
Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči odborniki: Br. Cvetko. Petrič, Roš. Kostanjevec. Falout, Kapun. Boltavzar Žarko star.. Dežela. Urh, Smodej. Prelc. Mrak; namestnikom: br. Obradovič. Ciber. Gregorič. Šmidt in Lapajne. Pregledniki računov: br. Brelih. Dolinšek in Curhalek.
Pri slučajnostih povzame -besedo
delegat Oblastnega odbora br. Prosenc. ki pozdravi občni zbor ter se pohvalno izreče o njem. Lanskemu oziroma dosedanjemu odboru nn izreče v imenu Oblastnega odbora pohvalno priznanje. Nato pa ie. ker so nekateri člani pri slučajnostih stavili razna vprašanja, podal obširno in iasno sliko o staniu pokre-ta ter vzpodbujal članstvo, da se zaveda vsak posamezni, da ie Or-iunaš in da kot tak ve kai mora in kai ne sme. Članstvo ie izvajanjem br. Prosenca z zanimanjem sledilo in na koncu poročila burno aplav-diralo.	R.	E.
Javni shod oriredi Oriuna Gradac v Gribljah v nedeljo, dne 7. marca ob 2. uri popoldne.
Kronika.
Kemična tovarna v Mostah pripravlja baje po zgledu T. P. D. tudi širšo redukcijo svojega osobja. ki jo utemeljuje s sedanjo težko gospodarsko krizo. Poleg tega razširjalo tudi govorice, da preide ta tovarna, ki ie eminentne važnosti za narodno obrano, v tuje roke. V interesu tovarne in javnosti je. da vodstvo kemične tovarne v Mostah zadevo poiasui in demantira even-tuelne netočnosti, ker ne gre spričo že itak neugodnega razipoloženia mas istih s sličnimi morda neosno-vanimi govoricami še bolj razburjati.
Prometni zaved za premog d. d. v LiuMjani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vaeh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vperabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpoCava na debelo
iuozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča po* nebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, cini premog iu brikete.
Plllii! PRffiOG D. C.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I. ■    --------------
L. 1849. se je bliskovito raznesla po celem svetu vest:
ZLATO
seje našlo v Kaliforniji! Stotisoče ljudi je pohitelo tja v divjem begu za srečo. Mnogi so jo naSIL — Vam ni treba več iskati zlata v Kaliforniji in Avstraliji. Zadostuje, da si ob potrobi kupite ZLATOROG TERPEN TIMOVO MILO, kajti vsak tisoči komad
vsebuie zlatnik po 10 frankov.
je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najprlpro-stejštga do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne In inanstvene knjige, ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
in $tea iMr. ttim tata in lilat lisi«. Lastna limita iolsl mikov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Last lik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik; Jože Špan.