MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprave: Maribor, AleKaandrovo cesta it. 13 , Telefon 2440in 248S Izha a razen nedelje in praznikov vaak dan ob 18. uri , Velja meaeino prejeman v upravi ali po poStl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din i Oglati po ceniku « Oglase sprejema tudi oglaanl oddelek ,.Jutra" v Ljubljani < Pottnl čekovni račun SL 11.400
JUTRA”
Borba za mesto nemškega drž. predsednika
Spopad med meščansko sredino in nacionalno desnico
javil kandidaturo. Za prvo pripravo so že izdali poziv na nacionalni nemški narod, v katerem napovedujejo smrt sedanjemu režimu in njegovemu skupnemu kandidatu Hindenburgu. Vse pa kaže, da za svoj nastop ne bodo pridobili drugih nacionalističnih skupin, kakor so 11. pr. Hugenbergova in druge. Te bodo, verjetno, postavil preoti Hindenburgu in Hitlerju kandidaturo princa Oskarja Pruskega ali pa Hugenberga samega. S tem bodo Hitlerjeve izg'ede sicer silno poslabšale, povzročile pa najbrže to, da Hindenburg pri prvih volitvah ne bo dosegel absolutnega števila glasov in bo zato moral s protikandidatom, ki bo dobil za njim največ glasov, v ožjo volitev. I< temu bodo dosti pripomogli tudi komunisti, ki najav'jajo kandidaturo svojega voditelja Thaelmanna.
Kljub vsemu temu se zdi, da je ponovna izvolitev Hindenburga že skoraj za-sigurana. Zanj se je izreklo vse, kar je proti eksperimentiranju desnice in levice, četudi mu morda osebno ni popolnoma naklonjeno. Doslej stoje za njim: državna frakcija ljudske stranke, mlado-nemški red, državno vodstvo krščanskih socialcev, bavarski Heimatschutz, evan-gelska zveza, oko i lista »Deutsches Adelsblatt« zbrani plemiči, zveza krščan skih strokovnih organizacij, zveza biv ših vojnih ujetnikov, badenska ljudsko-konservativna stranka, bavarska krneč ka stranka, berlinska konservativna ljud ska zveza in državnozborska skupina gospodarske stranke, ki so zbrale na Sahmovem predlogu tri milijone podpl sov.
Presenečenja seveda niso izključena, zato bo do usodnega volilnega dne vsa Evropa s povečamo pozornostjo s'edila gigantični nemški volilni borbi. Saj bo od njenega izida odvisna tudi ttsoda neštetih mednarodnih vprašanj.
Ona Nemčija, ki je v zadnjem času Sr£,dišče zanimanja vse Evrope in tudi ostalega sveta, stoji pred skoraj zgodovinsko važno odločitvijo: pred volitvami ^oiega državnega predsednika. Doslej % vo itev sicer še ni uradno določen, skoraj gotovo pa bo dne 13. marca. Tella dne se bo torej odločilo, ali ostane “emčija še nadalje zvesta dosedanji demokratični meščanski politiki, ali pa bo 1 razpetimi jadri krenila v fašistično negotovost Hitlerjevega nacionalnega desničarstva. Odločilna bitka se bo bila pač samo med tema dvema skupinama. Vse ~ruge bodo tvorile samo pomožno armada Prvi ali drugi, in to tudi tedaj, če bo-<*° Postavi e svoje lastne kandidate.
S popolno gotovostjo se danes še ne m°re reči, koliko kandidatov se bo potekalo za najvišjo, pa tudi najbolj odgovorno državno čast, gotovo pa je, da se o okoli Hindenburga zbrala vsa nem-ska meščanska sredina in tudi socialna opmokracija. Stranka le-teh oficielno še ni Proglasila sivolasega maršala za svo-l£ga s centrom skupnega kandidata, ker Da sta dva odlična njena vodite ja, višji Predsednik Noske in vodja strokovnih Organizacij Leipert, podpisala Sahniov Predlog in ker v enakem duhu piše tudi njeno časopisje, je že danes gotovo, socialna demokracija ne pojde v boj PHeno. V njenem vitalnem interesu je 1$. da se v Nemčiji ohrartl sedanji po-J«nl kurz in prepreči preobrat na " Cfa)no desneico. K trnu jo, kakor tudi Vse meščanske stranke sredine, sili na-P°sied še stališče zunanjega sveta, ki se s°|lasno zavzema za Hindenburga.
Socialni demokrati torej ne bodo nabili samostojno, pač pa bodo proti Judenburgu ostali vsi desničarski na-jmaisti, razen nekaterih manjših frak-V najostrejši boj se bodo vrgli nacio-|i.mi socialisti pod vodstvom Adolfa £rja, ki bo, kakor vse kaže, sam pri-
Zaostritev francoske vladne krize
PAlNLEVEJEVE TE2K0ČE. taroieu odklanja sodelovanje, pogajanja se nadaljujejo.
J ARIZ, 19. februarja. Predsednik Don-s:e,, ie poveril Painlevelu mandat za se-avQ nove francoske vlade.
^ARiz, 19. februarja. Takoj po podatku iz Ženeve je bil vojni minister J?rclleu pozvan v avdilenco k predred-J.11 republike, da mu razloži svoje ini-tenje glede sedanje vladne krize V j^h političnih proglli se želi, da bi Tar-. eu tudi v novi vladi ostal vojni minister vodja francoske delegacije na ženev-1 razorožltveni konferenci.
vjARiZ. 19. februarja. Situacija v razih francoske vladne krize še vedno
ni razčiščena. Painlevd je sinoči ob 11 uri sprejel mandat za sestavo nove vla de. Ob polnoči so bili izgledi za široko koalicijo od radikalov do Magirtota še dokaj ugodni, toda ob pol 1. zjutraj se je kombinacija razbila, ker je Tardieu stavil zahteve, ki jih je Painleve gladko za vrnil. Istočasno je umaknil Tardieu svoj pristanek za sodelovanje v taki vladi kakor si jo zamišlja Painleve.
Nato se je Painleve ponovno pogajal z Lavalom, T .rdieujem in bivšim kolo nijalnim ministrom Reynoltom.
Painleve je danes dopoldne nadaljeval svoja pogajanja.
Japonska generalna ofenziva
se je priiela
Silno laponsko obstreljevan e kitajskih posto-ank. Kitajska protiofenziva. Izjava angleških
državnikov
ŠANGHAJ, 19. februarja. Čeprav poteče rok, ki so ga stavili Japonci Kitajcem v svojem znanem ultimatu, šele jutri, se je danes znova razvila strahovita kanonada, ki kaže, da gre za odločilno bitko. Kitajci so pričeli z ofenzivnimi o-peracijami. V primeru, da 19. armada generala Caja ne bi mogla v novo izkopanih utrdbah zaustaviti Japoncev, ji bo priskočila na pomoč armada maršala Cangkajška.
LONDON, 19. februarja. »Times« objavlja izjavo, katero so med drugimi pod pisali tudi Robert Cecil, Artur Salper in
prof. Gilbert Murray, v kateri se zahteva energična diplomatska akcija in tesno sodelovanje z Društvom narodov in Arne riko v vprašanju japonsko-kitajskega spora. Proti Japonski se morajo uporabiti vsa diplomatska sredstva in pritisk, da se prisili spoštovati mednarodne dogovore.
Ne sme se pozabiti, kakšna nevarnost preti Angliji, Indiji, Avstraliji in Kanadi, ako pride do japonske vojne diktature na Daljnem vzhodu. Japonska se silno vara, če misli, da predstavlja apel Društva narodov zadnjo besedo na Kitajskem zainteresiranih držav.
Odprava ban ovlnskesa kuluka
NOVA UREDITEV DOKLAD. VSI BANOVINSKI SVETOVALCI RAZEN ENEGA PROTI KULUKU.
^IVlŠKI POLET V PODSTRATOS-FERO.
JjTTERFELD, 19. februarja. Včeraj Cr»i ob 9.28 sta se znam vodnik b»-*--v Schiitze in berlinski visokošolec
»Ernst Bal j n
S
B*r«
vdignila z balonom je n^®nburg« v podstratosfero. Balon U|j ,evodljiv in napolnjen z 2220 kublčni-l)ro',leir‘ vodika. Tik Pre£i startom je dal v0 ,V kolluirster zadnja znanstvena na-viPj a h’ balon se je dvignil ter dosegel ,jš no 9 do 10 tisoč metrov. Že pred hM ^tnm Brandenburgom« se je dvghiil ij* °n »Sacl^enki bo, seveda dosti ni. z-jj-r fnreirjljal prvega. Oba. balona je £,,i tok zanese’ proti jugozapadu.
Smrt generala Živanoviča,
V Jagodinl je včeraj umrl general Vi-toslav Živanovič, zmagovalec s Cera in poveljnik jugoslovanske dobroveljske divizije na solunski fronti.
Spomenik kralju Petru v Atenah.
Grško-jugoslovanska liga v Atenah je sklenila postaviti v grški prestolnici spomenik pokojnemu kralju Petru. Spomenik bo simbol medsebojnega prijateljstva in skupnega osvobojenja.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Nobeno bistvene spremembe.
LJUBLJANA, 19. februarja. Po odobritvi sk'epa glede prevzema premogovnikov v Velenju in Zabukovci je banovinski svet pričel razpravo o banovinskih dohodkih v proračunskem letu ]932!~33. Skupni dohodki so določeni na 111,951.978 Din in so torej Za 4.4 milijone manjši ko lanski. Obča doklada k državnim neposrednim davkom bo prinesla najbrže 2 milijona manj, ker se je davčna osnova zmanjšala. Po podatkih posameznih davčnih uprav bo znašala o-snova 74.5 milijonov dinarjev. Na posamezne davčne vrste odpadejo te-le o-snove: na zemljarino 24.8 milijonov, na zgradarino 153, tla pridobnino 20.8, na renthino 1.4, na družbeni davek 10.8 in na uslužbenski davek 2.9.
Zelo živahna debata se je zopet razvila zaradi kuluka. Razpravo je otvoril dr. Lipo! d, ki je podal zadevno poročilo odbora za finančno vprašanje. Poročilo se glasi: »Odprava kuluka se naj izvrši ob istočasnem izenačenju sreskih cestnih doklad, vsaj v kolikor gre za kritje izdatkov za redno vzdrževanje ba novinskih cest. Kuluk se du odpraviti s 15“/“ dokladami na neposredne davke, vprašanje sreskih cestnih doklad pa spra viti tia pravičnejšo osnovo s tem, da se za prispevanje izdatkov za redno vzdrževanje cest določi enotna 10"''“ doklada za vse sreze Dravske banovine. Iz naslova odprave kuluka in rednega vzdrževanja cest se naj pobira na državne neposredne davke. Hkratu naj se maksimirajo cestne doklade, ki so obremenjeval sreze doslej z dokladami do 45"''“, z 20"/“ doklado, ki se ne sme nikjer prekoračiti.«
K temu predlogu je svetovalec Ivan Tavčar predlagal, naj se banovinska in sploh vse samoupravne doklade diferencirajo in sicer takorle: za zemljarino 28"A, za zgradarino 32"/“ za pridobnino 28“/», za rentnlno 100“/“, za družbeni da-
vek 60"/“, a za uslnžbeni davek 30"/“. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi pro ti enemu.
LJUBLJANA, 19. februarja. Današnja seja banovinskega sveta je razpravljala o banovinskih davkih. O vprašanju trošarine na vino so govorili posebno dr. Li p o 1 d, Rudolf G o! o u h in notar K o-d e r, opozarjajoč na težkoče, ki nastajajo zaradi tega, ker se mora ta trošarina plačevati vnaprej, dočirn trgovina skoraj počiva in je treba tudi na plačilo dolgo čakati. Predlagali so zato, naj bi se trošarina plačala šele tedaj, ko se vino prične točiti. Ban dr. Marušič je k temu izjavil, da se je za preureditev plačevanja trošarine na vino storilo že vse, kar je bi!o mogoče, da se pa zadeva s strani banovine ne more rešiti- vse dotlej, dokler je ne reši država, ki je za to edina merodajna. Obljubil pa je, da bo radi tega vprašanja v Beogradu ponovno interveniral.
Zanimiva debata se je nadalje razvila o kvasu. Svetovalec Golo u h je ostro grajal postopanje kartela tovarn pri podeljevanju novih koncesij. Prej je stal kg kvasa kljub dražjim surovinam, večjim de avsklm plačam in davku le 12 do .14 Din, sedaj pa stane 28 Din, kar podražuje vsak kg kruha za 30 par. Govornik je predlagal izvolitev tročlanskega odbora, ki naj to vprašanje prouči in stavi konkretne predloge.
Nadalje je banovinski svet razpravljal o oddaji, električnega toka in bencina. Mnogi govorniki so zahtevali znižanje ce ne električnega toka iz banovinskih elek-traren, da se tal«' omogoči konkurenčna zmožnost podjetij.
Svetnik Mravljak Je naposled govori! še o taksah za sekanje lesa in opozoril na težko krizo vse naše lesne trgovine in industrije.
■ Ob zaključku lista seja še, trnja.
OTON HAR^BRŠG PRIDE NA TIROLSKO.
INOMOST, 19. februarja. Po nekem svojem zaupniku je nadvojvoda Oton Habsburški kupil te dni za 100.000 šilingov grad Taschenlehen v vasi Ampass na Tirolskem, ki ga je nedavno imenovala za svojega častn n občana. Orad bo popolnoma prenovljen in kakor zaiiju-jejo, s" namarava novi la:.‘nik že spomladi naseliti na, al#rr. z? *mk > tadn.v «
o tem nakupu je vzbudila pri republikancih veliko vznemirjenje in . deželni vladi v Inotnostu je že stavljen predlog, da se bivšemu avstrijskemu prestolonasledniku prepove prihod v Avstrijo. Nasprotno pa se po Tirolskem vedno bolj širi monarhističen pokret. Strelska četa v Speck-bachu je imenovala nadvojvodo Otona za svojega častnega stotnika, častno oh-čnnstvo pa so mu podelile zopet nove občine.
Pet minut redakcijskega razgovora
O rečeh, ki morda tudi zanimajo
Rio se javi k dnevnemu raportu, Rio, skavt in naš reporter za skavtizem in druge zadeve obče humanitarnega značaja. Kadar Rio ne vrže mahoma na mizo šopa papirjev, že ve urednik, koliko je bila ura.
»Torej ni no^ga danes,' brat Rio?« zavzdihne urednik. Vsi uredniki vzdiha-Jc. kadar prihajajo reporterji praznih rok.
Rio potegne svojo sloko postavo še za nekaj palcev višje in hkratu pritegne pas svojega plašča, kakor delajo to sicer lačni. Pri Riu je kajpak samo figurativna kretnja.
»Nič za danes, brat Samotni,« rapor-tira Rio, in njegove vedno živahne, bistro opazujoče oči — risje oko, v krotkem smislu, — žiro nekoliko otožno v urednika. »Vse sem obhodil in preštudi-ta’ to in ono. a ni nič kaj takega...«
»Da, da,« pokimuje urednik. »Mirno in miroljubno mestece ta Maribor. Težko kaj razongaviti... In nobenega sršenje-ga gnezda, da bi se malce podrezalo noter... Celo naš športni in tako dalje, brat Črni Bivol, hm, prej je vsak dan pritresel kako trofejo, če drugega ne, vsaj kakega na rogove nabodenega smučarja, zdaj ga pa tudi nič ni blizu... Pri skavtih tudi nič novega, brat Rio? In kaj planinke, mile deklice?«
Rio spet odpne pas, to je dobro znamenje.
»O skavtih bo pa že kaj gradiva, brez skrbi, brat Samotni. Naši skavti se gibljejo. Ampak to prinesem za sobotno številko, za skavtski kot.«
Zadovoljno pokimuje urednik. »Ste dečki, mariborski skavti. Vedno priprav Ijeni. Ste se tudi pri pomožni akciji odlično izkazali. Čast! Ampak drugače je, slišim, nekako mrtvilo tudi v našem skavtizmu, namreč v Ljubljani sem zadnjič tako slišal. Nič pravega skavtskega življenja, premalo navdušenja. Sivi Volk, naš poglavar, je v skrbeh... Ideali člo-večanstva sp ogroženi od vseh strani, borcev pa malo... Ljubljana, hm, bela Ljubljana bi morala trume skavtov kar takole pričarati iz tal. Pa ni nič kaj slišati o ljubljanskih skavtih, vsaj javno ne. Dasi izhajajo tam v Ljubljani mogočni listi. Mi mali tukaj... Storimo pač, kar moremo. — Pa kaj vendar delaš tako bridko-otožen obraz, brat Rio?«
Rio spet pritegne pas, njegova sloka postava se upogne, glava se mu povezne, Rio je očitno potrt.
»Spomnil sem se, brat Samotni,« zamrmra čez čas, »da nisem storil danes še nobenega dobrega dela, kakor je skavtska zapoved. Sem hodil po mestu, da bi kaj napisal o kakem siromaku, storil dobro delo, pa nisem nobenega našel... Brezposelni kidajo sneg ali se pa grejejo v mestni ogrevalnici, in tudi nobenega b'edega otročiča nisem videl na ulici, ki bi z ozeblimi ročicami ponujal razglednice.«
»Ali dragi Rio, to bi te moralo samo veseliti!« se smehlja urednik. »To je samo znanje, da pomožna akcija dobro deluje. Na stotine siromakom je že pomagala. Maribor je res pokazal svoje dobro srce, veliko darov prihaja. In tudi drugače so ljudje dobrotljivi. Sem videl snoči, kako je neka dama na cesti kar prijela za roko dva taka ubožua otroka in ju peljala v pekarno. Po mnogih privatnih kuhinjah imajo vsak dan kakega takega gosta. Tudi restavracije so radodarne, moram reči. Pri Halbwid!u pred kuhinjo vidim vedno kakega berača s sla stjo srebati mastno juho, še jaz boljše ne dobim, ki imam tam protekcijo...«
»Ampak jaz nisem storil danes še nobenega dobrega dela, in zdaj je že noč!« zastoče Rio, vestni skavt.
»Da si imel namen storiti dobro delo, a nisi imel prilike, že to je dobro delo, bratec Rio,« ga potolaži urednik. »Sicer pa, kako pravi Bias? Quel est le souve-rainbien? Une conscience qui n’a riena sereprocher. Najvišja dobrina: vest, kisi nima ničesar očitati... Čakaj, to je čedna beseda, moram jo zapisati v opombo sebi in našim čitateljem. Mislim, da ga ni naročnika »Večernika«, ki ne bi imel vsaj dobrega namena storiti dobro delo.«
»Kaj pravite vi k temu, državljan Slavko?« se obrne urednik k upravniku, ki je bil med tem stopil v sobo.
Upravnik Slavko nategne široka pleča, dvigne silne pesti v bok, zamiži z levim očesom in zabode desno oko ko strelico v urednika:
„ »Kaj pravim? Hm! Ali želite, gospod šef, da Vam pokažem seznam naročnikov, ki še vedno niso poravnali zaostale naročnine?«
Urednik samo vzdihne, prime za pero in nadaljuje s pisanjem. Skavt Rio pa odvihra naglo, da bi morda vseeno še mogel storiti ta dan kako dobro delo, čeprav je kriza tudi že v dobrih delih.
Dve nesreči.
Postrežkinji Angeli Baronovi je spodrsnilo v Mlinski ulici na poledenelem trotoarju, da je padla in si zlomila desnico. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico. — V bolnico so sprejeli včeraj popoldne tudi delavčevo ženo Marijo Malčkovo s Pobrežja. Ona je bila močno zakurila železno pečko in naložila premoga na ogenj, nakar je legla s svojim otročičem v posteljo. Iz peči pa je uhajal strupen plin, ki je omamil otročiča in njo. Sprva je miš’iia, da bo slabost prešla sama od sebe in ni iskala zdravniške pomoči. Vče raj pa ji je postalo tako slabo, da so jo morali takoj odpraviti v bolnico.
Novost za Maribor
je fant v ličnem kroju in z ličnim higijen-sko urejenim vozičkom za kuhanje hrenovk in drugih klobasic, ki se je pojavil včeraj na naših ulicah. Omislila si ga je tukajšnja Tavčarjeva tovarna mesnih izdelkov, po zgledu velikih mest. »Leteči klobasičar« je zbujal med pasanti veliko pozornost in delal takoj tudi dobro kup-čijo.
Cesta Celje - Maribor.
Piše nam potnik: V četrtek sem se vozil z avtobusom iz Celja v Maribor. Vožnja je bila zelo prijetna od Celja do Vr-hovlja, kjer je bi'a cesta kljub zapadlemu velikemu snegu lepo in temeljito očiščena, tako da je popolnoma sposobna za vsaki promet. Na drugem delu ceste Vr-holja do Maribora pa je baš nasprotno. V.prvem momentu imaš vtis, da si pri-vpgil v kako drugo državo. Cesta ni zorana in tudi ne od zadnjega snega očiščena Je v takem stanju, da je popolnoma nesposobna za vsaki promet. Bilo bi dobro, da bi se merodajne oblasti zganile in napravile enkrat red na tem delu proge in s tem owogoči'e redni promet.
mariborsko gledališče
Sobota, 20. februarja ob 20. uri: »Groteska sedanjosti«. Ab. C.
Nedelja, 21. februarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. Znižane cene.
Ob 20. uri »Ptičar«. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Povheta, člana ljubljanskega gledališča.
Jutri, v soboto je ponovitev Go'ouho-ve »Groteske sedanjosti« za ab. C. — ^ nedeljo popoldne Lebarjeva priljubljena opereta »Zemlja smehljaja«. Zato predstavo veljajo prvič v sezoni znižane cene. — V nedeljo zvečer ob 20. uri gostuje popularni komik in režiser ljubljanske operete, nekdaj priljubljeni član mariborskega g'edališča, g. Jos. Povhe kot baron VVeps v Zellerjevi melodijo>zni o-pereti »Ptičar«. Kljub stroškom zvezanim s tem gostovanjem, veljajo za to predstavo znižane cene.
Sokolsko društvo Maribor I
opozarja na svojo telovadno akademijo-ki jo priredi v sobofo, 5. marca ob 20. (8-) uri v kadetnici. Med drugim je na programu točka »Tyrševa deca«, proizva-jana z oddelki moške in ženske dece, in bo vsebovala vaje s topom, kockami, miniaturnim orodjem in smuči. Ta točka je sestavljena v proslavo stoletnice Tyr-ševega rojstva, ter se bo s tem društvo z letošnjo akademijo oddolžilo spominu velikega Tyrša. — Zdravo!
Sobota	Sobota
Velika športna revija
Dekoracija vseh mr riboraklh Športnih klubov
Velika	Kavarna
Prihod prvih tekmovalcev
Danes dopoldne so že dopotovali prvi tekmovalci pri jutrišnjih smuških tekmah Iz Ljubljane je prispela ekipa »Smučarskega kluba« z Brvarjem, Šramlom in Palmetom na čelu. Z opoldanskim vlakom je prispel tudi že letošnji državni prvak Jakopič iz Mojstrane, dočim pridejo »Ilirijani« Joško Janša, Knap, Kos, Šoštarič in Šubič danes popoldne.
Grobovi.
V Mariboru so zadnje dni umrli: Anton Falentan, viničar 69 let; Antonija Kozarjev*, žena sedlarja, 37 let; Ivan Dra-škovič, železničar v kokoju 72 let; Hilda Pucova, hčerkica železniškega uradnika. 3 tedne; Angelca Sušcova, hčerka posestnika in Roza Vezjakova šivilja. Svetila jim nebeška luč!
Poroke.
V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Branko Bartol, tehnični uradnik, z uradnico Viktorijo Sušteršičevo; Dominik Fanedl, posestniški sin, z Julijano SchSnvvettrovo; Blaž Bricman, nadspre-vodnik državnih železnic, z Josipino Požavkovo in Franc Muraus, delavec z Marijo Gajškovo. Bilo srečno!
Družabni večer oficirskega doma.
ki je bil napovedan za jutri v soboto, je iz tehničnih razlogov preložen na poznejši čas.
Igralcem državne razredne loterije v upravi Jutra« In »Večernika« sporočamo, da so srečke za V. razred prispele in Jih lahko zamenjajo. Žrebanje bo od 3. marca dalje do 25. marca 1932. Prosimo točne obnovitve — sicer prodamo srečke naprej. Neigralcem so na razpolago nove srečke za milijonsko kolo!
Brezposelnost pri nas.
Število brezposelnih je v preteklem tedpu narastlo tudi pri nas v Sloveniji. Pri borzah dela v Ljubljani je prijavljenih 3265, v Mariboru 1368, v Celju 1029 in v Murski Soboti 197 brezposelnih, skupno torej 5.859. Pričakovati pa je, da bo število brezposelnih prihodnji mesec padlo, ker se bodo začela nekatera večja javna dela.
Iz poštne službe.
Za dnevničarja na pošti v Mariboru je imenovan Boris Sirnik. Premeščeni pa so uradniki oziroma uradnice: Vera Janova z Maribora 1 na Ljubljano 1. Amalija Glihova z Ljubljane 1 na Maribor 1, Peter Kotnik z Maribora 2 na Maribor 1. Dalje je premeščena manipulantka Franja Cingerleva iz Konjic v Ormož, Pavla Kurinčičeva pa je premeščena iz Laškega v Maribor. Poštni pripravnik Ervin Kolbezen je premeščen z Maribora? na Maribor 1.
Razpisana pogodbena pošta.
Služba pogodbenega poštarja na pošti v Hočah je razpisana. Prošnje s prilogami naj prosilci pošljejo do 1. marca na dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. Jamčevina je 1500 Din, redui prejemki pa znašajo 20.000 Din, izredni za brzojav 360 Din.
Naš obmejni promet.
V mesecu januarju je dopotovalo v Maribor skupno 5714 tujcev in sicer 2267 Jugoslovanov, 2379 Avstrijcev, 570 Cehoslovakov 228 Nemcev in 230 podanikov iz drugih inozemskih mest. Odpotovalo pa je skupno J 1.556 oseb in to 4797 Jugoslovanov, 4740 Avstrijcev, 401 Cehoslovak- 398 Nemcev in 1220 oseb iz drugih držav. V tranzitnem prometu ima jo zabeleženih 23?9 ootnikov.
Novi nakladalni roki.
Po odloku generalne direkcije državnih železnic so določeni za nakladanje na tovornih kolodvorih novi nakladalni roki, ki stopijo v veljavo s 1. marcem t.
1. Določeni so roki: za natovorjen je mrtvecev 6 ur, za nakladanje živih žjvali in sicer za perutnino, čebule in .žive ribe 4 ure, za ostalo živino pa 2 uri’. Za vse o-stalo blago pa je določen nakladalni rok 24 ur.
Zopet ukradeno kolo.
Včeraj popoldne je nekdo ukradel delavcu Zotterju izpred neke hiše v Črto-mirovi ulici, črno pleskano kolo, vredno 1000 Din.
Iz »Nanosa«.
Včeraj je bil društveni sestanek, na katerem je tovariš Viher predaval o Italijanih v Jugoslaviji. Prihodnji redni sestanek bo v četrtek 25. t. m. Na dnevnem redu predavanje in poročilo odbora. Ude ležba članov obvezna.
Zveza vojaških upokojenih gažistov v Mariboru
bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri v dvorani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev na Rotovškem trgu.
V Južni Srbiji sneži.
Po poročilih iz Južne Srbije tam že pet dni neprestano sneži in je zapadlo nad 2 metra snega. Onemogočen je ves Promet in so mnogi kraji odrezani od sveta. Toliko snega v teh krajih ljudje že davno ne pomnijo.
Zakon o pomorskih akademijah.
Včeraj je narodna skupščina sprejela novi, po trgovinskem ministru dr. Kramerju pred oženi zakon o pomorskih a-kademijah. Od naših treh pomorskih akademij je bila doslej vsaka drugače organizirana, z novim zakonom bo pa ta neenotnost odstranjena. Vzgoja našega pomorskega naraščaja bo odslej enotna.
Inkasant Marat in knjigovodja Razboršek
pred sodiščem
Poneverba zneska 81.586 Din pri mestnem električnem podjetju.
Danes dopoldne sta sedela na zatožni klopi pred malim senatom tukajšnjega
okrožnega sodišča bivša nameščenca pri mariborskem mestnem električnem podjetju, inkasant Franc Marat in knjigovodja Ludvik Razboršek. oba iz Maribora. Obtožnica dolži Franca Marata, da si je prisvajal že od leta 1928. denar, ki ga je kasiral za tokovino, ter tako oškodoval mestno električno podjetje za 81.586 Din; knjigovodjo Ludvika Razborška pa obtožuje, da je inkasantu Maratu pomagal prikrivati njegovo nepoštenost in si izposojeval zato od Marata denar v manj ših zneskih do skupne vsote 9.000 Din.
Kakor navaja obtožnica, si je inkasant Marat ki je bil poprej v službi kot narednik pri Mariborskem vojnem okrugu, začel prisvajati manjše zneske kasirane tokovine že pred tremi leti, a mu je vodstvo prišlo na sled šele v aprilu lanskega leta, ko je inka^ral pri gostilničarju Spatzku znesek 3000 Din, katerega ob mesecu ni poračunal. Ravnateljstvo mestnega električnega podjetja je nato takoj odredilo nat. nčno preiskavo. Pregledali so vse račune vseh odjemalcev električnega toka, pri katerih je pobiral tokovino Marat, in ugotovili, da je že od 1928 leta dalje izročal blagajni inkasira-ne zneske le deloma, sebi pa v manjših zneskih pridržal do apri a lanskega leta skupno 81.5S6 Din. Obtoženec Marat si
je pridržal tokovino le od odjemalce v, ki so konsumiraii tok v večjih količ.nah-Ko so Marata zaslišali pri mestnem magistratu, je priznal in obljubil povrniti denar.
2e od vsega početka pa je inkasairt Marat namigaval, da ni vs.-ga kriv sam in da mu je ori tem pomagal še nekdo drugi. Izdal je konečno kot pomagača Pr* utaji knjigovodjo Ludvika Razborška in izpovedal, da je ves, manjkajoči denar dajal Razboršku kot posojilo, in da m11 ta tega denarja ni vrnil.
Razpravo je vodil višji sodni svetnik dr. romba k, votarita pa sta bila okrožna sodnika Kolšek in dr. Čemer-Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Sever. Obtoženca Morata je bra0’ dr. Slokar, Razborška pa dr. Šn**' deri.
Obtoženec Marat je, kakor že prvotno, poneverbo priznal, obremenjeval Pa soobtoženca. Ta pa je absolutno zanika* vsako krivdo, češ da ga je Marat obdolžil sokrivde Samo zato, ker je bil 1 njim vedno strogo služben.
Razprava je trajala skoraj do 13 tir«-nakar je bila razglašena razsodba, P1' kateri se Franc Marat obsoja na 3 lela in 30 dni težke Ječe, 4 letno izgubo 2aS*' nih državljanskih pravic ter povračilo škode in vseh stroškov, dočim se RflZ' boršek oprošča vsake krivde in kaziti-
Stran 3.
—'II r 'iT—»—
Višek letošnje zimskošportne sezone
Jutri prično v Mariboru težko pričakovane mednarodne smučarske tekme. Tako zanimiva ni bila niti tekma v Kranjski gori, kot bo naša nedeljska.
Ocenile se bodo: tekma na 18 km, tek-roa v skokih in kombinirana tekma. Razen tega bodo člani »Marib. zimskošportnega podsaveza« tekmovali za prvenstvo »podsaveza« in za pokal ISSK Maribora, ki ga brani Neumann. Posebno važne pa so tekme za člane MZSP, ker bodo ocene, dosežene pri teh tekmah, tvorile podlago klasifikaciji v raz-ki jih bo izvedel »Savez« tudi za dane MZSP.
Zmagovalci bodo preje'i mnogo daril, fted temi kot častna darila 2 zlati uri, 2 Pokala, srebrno dozo, razne kipce, plahte in slično. Praktična darila pa so dragocene skakalne smuči, tekmovalne !*ikory, tonkin-palice itd.
tekmovalcem ni toliko do teh daril, ki 50 Pač zunanji znak priznanja, kot do ^adoščenja, da so nadvladali najhujše konkurente. Saj bo ta tekma inoficijelna
ponovitev tekme za državno prvenstvo v Kranjski gori. Tam je marsikaterega, ki je upal na ugodno mesto, doletela nepričakovana nesreča, da so se mu strle palice ali slično, ki ga je izključila iz vrst zmagovalcev. Seveda bo sedaj hotel dokazati, da je res ime! smolo in bo dal vse iz sebe, samo da se ugodno plasira. Ker pa se oni, ki so pred štirinajstimi dnevi dosegli tako odlična mesta, ne bodo dali zlepa ugnati, bo tekma dosegla višek napetosti. Borili se bodo vsi srdito, prav posebno Mariborčani, ki hočejo dokazati, da sO tudi oni upoštevanja vredni konkurenti.
Posebno veliko vlogo bo igrala pri teh tekmah maža. Proga je take narave, da bodo le oni dosegli kaj, ki so mojstri v mazanju. Saj je znano, da je povsod, pri vseh tekmah v inozemstvu, igrala maža največjo vlogo. Prav posebno se bodo morali truditi inozemci, ako bodo hoteli odnesti kake nagrade. Že v Kranjski gori se je pokazalo, da so jim naši smučarji enakopravni.
ši javnosti!
Da, nam bo v moralno pomoč pri ju-J’*Nl smučarski tekmi, kjer se bomo "?0r*li boriti proti nadmočni ko-nkuren-(ji> Prosimo slehernega našega prijatelja, 113 Pride jutri, v soboto, na start pred 8°stilno Achtig na Tržaški cesti, kjer se Prične tekmovanje ob 8.30. Na razpolago imate avtobuse, ki vas prav hitro pripnejo tja in v mesto, zamudili ne boste i lcesar, pač pa boste nam vsem dali ma-0 spodbude. Pridite in zadovoljni boste z nami!
Mariborski tekmovalci.
Mariborski zimskošportni podsavez
objavlja: Mednarodna smuška skakalna mkma bo v nedeljo ob 14. uri na novi Skakalnici v Betnavi. Ob 13.30 uri blagoslovitev skakalnice v prisotnosti zaupnikov oblasti in častnih gostov. ^er je ta prireditev za naš podsavez ena ^važnejših, upamo, da bo javnost to Odprla z obilno udeležbo.
Blagajniška služba pri mednarodni niuškj skaka!ni tekmi:	Predprodaja
^st°pnic po znižani ceni se konča v so-v°tQ zvečer, v nedeljo so normalne cene. p. Nedeljo bodo prodajali vstopnice na n’Javnem trgu in pri kavarni Astoriji. _ hcipstvo je naprošeno. da si nabavi
vstopnice v predprodaji, da ne bo navala pri blagajni.
Naslednji blagajniški funkcionarji se pozivajo, da se brezpogojno odpeljejo iz mesta z autobusom, ki odhaja iz mestne plinarne ob 11.45, in imajo ob 12. uri sestanek v gostilni Achtig na Tezmu nasproti vodovoda: gdč. Ljubica Cingerli, Slava Basiako, Elica Novak ter gg. Anton Čerin, Dušan Franko, Pavel Macun, Ivo Jurak, Oto Ferenčak, Ciril Grešak, Adolf Ferjančič, .Maks Potočnik, Lojze Kramberger, Rihard Prinčič, Josip Kojc, Ferdo Pavletič, Franjo Kramberger, Zmago Hren, Jožd Zunkovič, Franjo Po-bežin. Točna udeležba obvezna. Parma, blagajnik MZSP.
Polovična vožnja
ob priliki mednarodnih smuških tekem je dovoljena le v tem: obsegu, da jo uživajo smučarji v skupinah najmanj šest oseb na pod'agi! legitimacije Zimskošportnega saveza;
Sokolstvo
Administrativni tečaj Sok. društva Maribor - matica.
Preteklo nedeljo se je začel na 10 nedelj predvideni administrativni tečaj Sok. društva Maribor-matica. Predaval bo društveni prosvefar o sokolski ideji. Tečaj se nadaljuje v nedeljo, 21. t. m. z istim predavateljem o sokolski zgodovini. Predavanja so v risalnici drž- realne gimnazije (II. nadstropje); začetek je točno ob 10. uri dopoldne. Vabimo tudi o-stale mariborske in najbližje okoliške sokolske edinice, naj pošiljajo po nekoliko slušateljev v ta tečaj. — Zdravo!
Prosvetni odbor Sok. župe Maribor.
Smučar ji-Sokoli!
Jutri popoldne skupna vadba. Zbirališče ob 14. uri na letnem. Zdravo! Venuti.
Mariborski šahovski klub
bo imel na povabilo akademskega šahov skega kluba »Jadran« iz Ljubljane 28. t. m. popoldne prijateljsko tekmo na šestih deskah. Kraj tekme bo pravočasno objavljen.
Miss Evropa 1932
■
& - v"
Aase Clausen
zasfopnica Danske
19-letna plavolaska, ki je bila na lepotni tekmi v Nici izvoljena za kraljico evropskih lepotic v letošnjem letu.
Bridka reč.
»Ali Vi svoji ženi kupite kdaj kakšen
nakit?«
»Ali«, vzdihne gospod Brglez, »samo enkrat sem to storil, 111 mi je vse življenje žal...«
»No, kakšen nakit je pa to bil?« »Poročni prstan!« milo zastoče gospod Brglez.
Krokodili ugrabili otroka
Ena najstrašnejših tragedij, kar se jih je kdaj pripetilo na bregovih reke Sey-mour v Severnem Oueenslandu, se je odigrala te dni, ko je krokodil štiriletnega otroka pred očmi njegovega 121etnega brata pograbil in potegnil v vodo. Mala Betty Doherty, tako je bilo ime nesrečnemu otroku, se je igrala na bregu pod varuštvom svojega starejšega brata. Naenkrat se je iz vode dvignil krokodil, m še preden je mogel deček malo sestrico potegniti proč, jo je zver že zgrabila in izginila s svojo žrtvijo pod vodo.
Prigodilo se je že večkrat, da so bili ljudje, ki so se kopali, napadeni od krokodilov, toda doslej sta znana samo dva primera, da bi bil krokodil napadel človeka zunaj vode. Po navedbah prirodoslovna Wilsona, živita v imenovani deželi dve vrsti krokodilov. Eni so bolj majhni, največ do tri metre dolgi, so v zgornjih tokih rek precej pogosti in razmeroma nenevarni. Druge vrste krokodili pa so velike pošasti, do sedem metrov dolgi, in ti strhŠijo po doljnih tokih rek. Ti orjaški krokodili so zelo nevarni roparji, ki se lotijo celo goved, kadar se pasejo ob rekah. Tak krokodil potegne tudi vola na dno vode, kjer ga shrani, kadar ni lačen, za poznejšo pojedino. Te zveri so se v teh krajih zelo pomnožile, odkar črnci več ne jedo krokodilovih jajc, ampak so se navadili na bolj »civilizirano« hrano-
Grenlandija zapušča Evropo.
Če bi zapisali, da Anglija zapušča Evropo, bi pač mislili, da se noče več vtikati v evropske politične zadeve in hoče skupaj s svojimi dominioni in kolonijami živeti samosvoje življenje. Če pa pišemo, da Grenlandija zapušča Evropo, ne mislimo na nobeno politično izolacijo, saj grenlandski Eskjmi, hvala Bogu, še ne poznajo moderne diplomacije. Grenlandija, pokrajina, otok Grenlandija zapušča Evropo in potuje v Ameriko. Res?. Da! Najnovejša znanstvena opazovanja so namreč ugotovila, da se Grenlandija z vsakim letom oddalji za 36 m od Evrope, in se, seveda, za prav toliko metrov približa Severni Ameriki. Toda to še ni vse! Tudi Amerika sama nas zapušča, posebno Južna Amerika. Vsako leto se pomakne za 20 m bolj proti zahodu. In nekega dne. seveda čez milijone let, bo iz Evrope v Ameriko bližje mimo Indije, kakor pa čez Atlantski ocean- To so izračunali možje znanosti, ki se na take reči razumejo.
Avtomobilske tvrdke na ljubljanskem velesejmu. 1
Bureau Permanent International des Constructeurs d’Automobiles v Parizu« je odobril, da se morejo tvornice auto-mobilov udeležiti kot razstavljalci 'etoš* njega spomladanskega velesejma v Ljub Ijani od 4. do 13. junija, kakor tudi jesen-1 ske velešejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. septembra t. I.
^”do!f Jankuba (Maribor):
Ob morju
Ta črtica je pri lanskem tekmovanju za nagrade »Jadranske straže« prejela prvo nagrado.
-“ledal sem v daljavo.
Dred tnano se je razprostirala neskon-,.na ravan — morje. Moja nekdanja že-Ja se je izpolnila. Bilo je sedaj pred kehoj, v vsej svoji veličini, in se preli-alo v tajnih barvah večernega sonca. norje! — sani0 brezkrajno morje, ki se fc tam v daljavi druži'o z večnim neonu Kolikokrat sem hrepenel zagledati '°rje, o katerem je napisanih toliko po-.esti, spesnjenih toliko pesmi, ki so ga 'sečeri in tisočeri ljubili in oboževali. , oiikokrat sem hotel zagledati morje, ob
z« 1rem je a moja z*belka, kjer sem vi?- al prvič modrino neba, kjer so ži-moji dragi v sreči in zadovoljstvu! ^godilo se je drugače.
Kruta roka svetovnega klanja je obr-| Ja tok življenja in nas vrgla daleč, da-,- nazaj — proč od morja. In od tedaj I Postalo morje ci'j mojega hrepenenja ” Predmet mojih misli. Hotel sem vide-hnmDet ta kraj’ mor^e> ob Katerem sem , o> Prve korake v svojem življenju, ite> sem božati pesek, s katerim sem opazovati galebe, igre živahnih tel ”l0v ,in BBžarije ladij. Zopet sem ho-2iveti pod jasnim južnim soncem.
Končala je vojna.
Krvave zarje so izginile, a tudi nad našim morjem je zasijalo novo sonce, polno upanja. Veselo in svobodno je hitela bistra Soča svojo pot, da pozdravi svobodno slovensko morje. Bleščala so se mesta, trgi in vasi, ve$e'o so poleta-vali galebi, morje je butalo nalahno ob slovensko zemljo — vse v svetlobi novih upov. A vendar se ni zgodilo to, kar so naša srca želela. Za nas je bilo izgubljeno!
Stal sem in gledal morje.
Ni bilo tisto, a vendar isto. Iztegnil sem roke v pozdrav in moja usta so komaj slišno zašepetala: »Pozdravljeno!«
Dolgo sem upal in končno sem dočakal, vidim te pred seboj, lepo, krasno!
Kako skrivnostno si! Tvoj jezik je večno šumljanje, ki se samo včasih spremeni v grmenje. Tisočeri so našli svoj grob v tebi, tisočeri svoje življenje. Video sl stoletja in stoletja. Časi so tekli mimo tebe. ljudje so prihajali in odha-iali, slava je rastla in minevala, a ti si ostalo isto — večno.
Ladje naših očetov so plavale po tebi.
Oh, morje, da bi mogel razumeti tvoj jezik! Da bi pripovedovalo o slavnih časih naših prednikov in v'ivalo njihovim potomcem ljubezni v srce. Da bi tolažilo naše brate, ki so tam daleč, jim nosilo naše pozdrave v zagotovilo, da še nismo pozabili n? nje, da še bijejo srca, ki jih ljubijo.
Pripovedovalo bi nam o bajnih zakladih, ki so skriti na tvojem dnu.
A ti molčiš! Tvoj jezik je šumljanje — večno in nespremenljivo'...
In gledal sem dalje.
Videl sem^bele hišice, ki so se vrstile ob obali. Videl sem tam skrbne poglede, ki so se venomer ozirali v daljavo. Žena pričakuje svojega moža. Odšel je na morje, a ona je osta a sama. Ne ve, ali se povrne, ali ne. Vedno se ozira v širno in brezkončno ravan, da bi zagledala ladjo, ki bo zopet prinesla mir in srečo v njeno srce.
Mož se trudi in dela. Na vsakem koraku ga spremlja hevarnost, a vendar ljubi morje, ob katerem je zraste! in kjer so živeli njegovi očetje
»Pozdravljeni tudi vi!«
Miše' je plavala dalje.
Videl sem temno nebo. Bliski so švigali in grom je odmeval. Tam v daljavi so se poigravali pošastni valovi z ladjo. Malenkostna je proti razdivjanemu elementu. Bledi in preplašeni so obrazi mornarjev in njihova junaška srca trepečejo. Vihar tu'i, stoka, piska in zdaj pa zdaj se ladja lahko prevrne in vsi za vedno izginejo v nenasitno žrelo razburkanega morja. ‘Preplašeni obrazi se ozirajo na Mater božjo, ki jim stoji vselej ob strani in jih nikdar ne-zapusti.
Roke delajo, srca molijo, a vihar prepeva svojo strašno, enolično pesem.
Tema je. Kdo neki hodi v burni noč» po hribu? Po bregu hodijo ljudje z baklami v rokah, raztrgani, mokri...
H kapelici na hrib gre njihova pot. Na steni visi Mati božja in pred njo klečijo z nasmehom na obrazu in zahvalo v srcu.
Zunaj pa tuli vihar naprej, naprej.. •
Gledal sem v daljavo.
Čeprav je bila tuja dežela, se mi je zdela znana, silno znana in tudi morje je bilo podobno onemu, ki je bilo le medlo začrtano v mojem spominu.
In takrat sem se spomni! našega morja, ki n^m je bilo odtrgano, spomnil sem se bratov, ki so nam bili odvzeti in za-kovani z verigami suženstva.
In spomnil sem se jih s tugo v sroa.
Takrat se mi je zdelo, da čujem stok našega ljudstva, ki prebiva tam dale? ob morju. Jn zdeli so se mi podobni obsojencem, ki morajo nositi lastni križ na Golgoto.
Morje pa je bilo tam mirno in pokojno »Zakaj molčiš morje? Zakaj ne razbesniš v sveti jezi?« Pokojno si in Čakaš Morda imaš prav in dočakaš novo dobo. Saj si videlo marsikaj: slavo, trpljenje, a vse združeno z minljivostjo časa ki hiti, drvi mimo tebe in se izgublja tan v večnosti.
Mnogi so šli mimo tebe, mi pojdemo a ti morje ostaneš, čakaj in dočakaj dan novega vstajenjal
Currer Bell:
49
Lovvoodska sirota
»Strežnico je tiščala mora, to je vse. Vzburljiva in nervozna narav! Bržkone si je sanje prelevila v pošast ali kaj takega, potem pa so jo lomili krči od strahu. No, torej, zdaj posvetim vsem nazaj v sobo. Dokler ni v hiši vse mirno, ji ne moremo pomoči. Gospodje, bodite tako dobri, pokažite damam dober zgled! Miss Ingram, trdno sem prepričan, da pokažete, kako ste vzvišeni nad nepotrebnim strahom. Amy in Louisa, golobčka, vrnita se v vajino gnezdo. Moji dami,« je svaril vdovi, »prehladili se bosta tako gotovo, kot tu stojim, če se bosta še dalje mudili na hladnem hodniku!«	,
Tako torej se je laskal in zapovedoval in končno se mu je posrečilo, da je vse skupaj spravil v spalnice. Nisem čakala, da me požene v mojo, marveč sem neopaženo smuknila v sobo, kakor sem bila prilezla neopaženo iz nje.
Leg a pa nisem več, neigo sem se začela skrbno oblačiti. Besed, Izgovorjenih izza strašnega krika, razen mene bržkone nihče ni čul, ker so prihajale iz sobe nad mano. Ali preverile so me bile, da to niso bile sanje kake strežnice, kar je pognalo tak strah po hiši, in da je bila pojasnitev Mr. Rochestra le izmislek, ki bi naj umiril goste. Oblekla sem se torej, da bi bi a na vsak slučaj pripravljena, in oblečena sem sedela dolgo pri oknu in gledala preko tistega vrta in srt brnega polja in čakala sama ne vem česa. Zdelo se mi je, da mora čudnemu kriku, borbi in klicem na pomoč s editi še kak dogodek.
Ne. Tišina se je vračala. Polagoma je nehalo vsako mrmranje in vsako gibanje in po preteku kake ure je bilo v Thornfield-Hallu spet tako mirno kot v puščavi. Kakor da sta noč in sen spet zavladala v svojem carstvu. Medtem se je bil mesec nagnil, bil je blizu zatona. Ker mi v hladu in mraku ni bi'o ugodno, sem mislila, da bi legla na posteljo kar tako oblečena. Odšla sem potihoma od okna po preprogi; sklonim se, da se izujem, tedaj pa oprezna roka rahlo potrka na vrata.
»Ali sem komu potrebna?« sem vprašala.
»Ali bedite?« je vprašal g’as, ki sem ga bila pričakovala, glas mojega gospodarja.
»Da, gospod!«
»In oblečena?«
»Da.«
»Stopite torej oprezno na hodnik.«
Slu šala sem. Mr. Rochester je držal svečo v roki.
»Rabite ml,« je dejal. »Tod pojdiva. A le počasi in brez hrupa!«
Moji brezpetniki so bili tanki. Rahlo kot mačka sem mu sledila preko rogožinena hodniku. Smuknil je po stopnicah In se ustavil na temnem nizkem hodniku usodnega tretjega nadstropja. Sledila sem mu in obstala na njegovi strani.
»AH imate kako gobo v sobici?«
»Da, gospod.«
»Imate tudi kako sol — kako vonjavo?«
»Da.«
»Skočite po oboje!«
Vrnila sem se v sobo, poiskala gobo na umivalniku, sol v predalniku in pohitela nazaj, kjer me je še vedno čaka! gospodar. V roki je tiščal ključ. Stopivši k ozkim, črnim durim, ga je porinil v ključavnico; malo je počakal in rekel:
»Ne boste omedleli, če vidite krv?«
»Mislim, da ne bom. Še nikdar je nisem videla.«
Srhi so šli po meni, ko sem mu odgovorila, toda nisem čutila ne mraza ne sabosti.
»Le kar roko mi dajte,« je rekel, »ne bi bik) dobro, se tvegati omedlevice.«
Položila sem prste v njegovo roko.
»Topla in mirna je,« je menil. Okrenil je ključ in odprl vrata.
Tiste sobe sem se še spominjala, pokazala mi jo je bila gospa Fairfax. BI'a je pokrita s stenskimi preprogami, toda na nekem mestu je bila preproga dvignjena in tam so bila zdaj vrata, prej skrita, Ta vrata so bila odprta; v sosednji sobi je svetila luč, V njej je nekaj renčalo in hlastalo, kakor bi se grizli psi. Mr. Rochester je postavil svečo na mizo in rekel: »Počakajte malo«, in je stopil v notranje prostore. Krohot ga je spreje', ki je bil najprej glasen, a je polagoma prehajal v zagonetni rahli smeh — ha. ha, ha! Grace Poole je bila torej tukaj. Gospodar je nekaj urejeval, ne da bi izpregovaril, dasi sem čula, kako ga je nekdo potihoma ogovoril. Prišel je iz sobe in zaklenil vrata za sabo.
»Semkaj, Jana!« je velel in stopila sem na drugo stran široke poste'je, ki je zavzemala s svojimi zategnjenimi zastori precejšen del sobe. Pri vzglavju je stal naslanjač. V njem je sedel mož, ves oblečen, le Siuknje ni imel. Ni se genil, glava mu je bila omahnila nazaj, oči so bile zaprte. Mr. Rochester mu Je posvetil v lice. V skoroda smrtno bledem obrazu sem spoznala — tujca, Masona. Opazila sem hkrati, da so mu bili rokav, srajca in rame okrvavljeni.
»Primite svečo,« je velel Mr. Rochester in vzela sem jo. Prinesel je z umivalnika skledo vode. »Držite to,« je rekel. Vzel je gobo, jo namočil iti otrl ž njo smrtnobledi obraz. Zahteval je nato mojo steklenico z vonjavo in mu jo potisnil pod nozdrvi. Mr. Mason je kmalu spregledal in zastokal. Mr. Rochester je odprl ranjenčevo srajco, roka ln rama sta mu bili obvezani. Obrisal je krv, ki se mu je cedi a iz rane.
»Ali je opasno?« je zamrmral Mr Mason.
»Ej, kaj! — Nikakor ne — brazgotina in nič več. Ne bodi tako malodušen, mož, korajža velja! Zdaj stopim po ranarja. Upam, da se boš jutri lahko odpeljal. Jana —« je nadaljeval.
»Gospod?«
»Pustiti Vas moram kako urico samo pri gospodu; brisali bodete krv, če prileze izpod oboze, kakor sem to storil jaz. Ako bi omedlel, omočite mu ustne z vodo iz čaše na mizici in mu pomolite sol pod nos. V nobenem slučaju ne smeta govoriti — in Richard, življenja se tvegaš, če izpregovoriš ž njo besedico. Le zimi — vzburkaj se — in za posledice ne odgovarjam.«
Ubožec je spet zastokal. Bilo je, kakor bi se ne upal geniti, kakor da je v smrtnem strahu otrpnil. Mr.
Rochester mi je potisnil v roko okrvavljeno gobo in rabila mi je kakor dosej njemu. Nekaj hipov me je motril, potem pa rekel: »Pamtite — nobenega pomenka!« in odšel. Čudno mi je bilo pri srcu, ko je ključ zarožljal v ključavnici in so se gubili koraki na hodniku.
Tu sem torej bila v tretjem nadstropju, zaklenjena v tajnovito stanico, v gluhi noči. Bledo in krvavo lice mi je bilo pred očmi in pod rokami. Le slaba vrata so me jedva ločila od morilke. Da — to je bilo strašno — vse drugo bi še prenesla- A tresla sem se pri misli, da se vrže Grace Paole name.
Toda ostati sem morala na svojem mestu. Morala sem motriti to pošastno lice, te modre, ime ustnice, ki se niso smele odpreti — te zdaj mezeče, zdaj odprte oči, ki so zdaj blodile po sobi in se zdaj zopet zapičile vame, osteklenele v nemi grozi. Vedno iznova sem morala potopiti svojo roko v skledo s krvjo in brisati kapljajočo krv. Morala sem gledati, kako tned mojim opravilom ugaša sveča, ki je ni nihče utrinjal, kako se kradejo tenje čez stare preproge okoli mene in se vse bolj jačajo pod zavesami ogromne stare postelje in Čudovito trepečejo na veliki omari, ki i« stala ležišču nasproti in kazala na dvanajstih pl°* ščicah srepe glave dvanajstih apostolov. Glave so molele iz ploščic kakor iz okvira in nad njimi se je vzpenja! vrh omare križ iz ebenovine; na njem je visel umirajoči Krist.
Kakor sta se menjali nemirna senca in trepetajoča luč na raznih mestih omare, se je zdaj nagnilo 6elo bradatega zdravnika sv. Luka, zdaj so zavalovall dolgi lasje sv. Janeza, in takoj nato je bil satanski obraz Judežev, ki je zrastel iz deščice, kakor bi hotel oživeti iu pretiti z odkritji o izdajalcu vseh izdajalcev — 0 Statanu samem.
Pri vsem tem sem ne le stražila, ampak tudi^ pri-sluškala, pazila na kretnje divje zveri ali hudiča v sasednjem brlogu. Sicer pa je bilo tamkaj tiho. kakor bi bil Mr. Rochester hudobo uničil. Vso noč sem v treh dolgih presledkih slišala le tri zvoke: zaškripal je korak, zarenčal je nekdo kot pes in nekdo je zastokal iz globine svoje duše.
Nato so me mučile lastne misli. Kakšen zločin se je zasidral v tem ukletem gradu, da ga lastnik P mogel ne pregnati ne premoči? — Kakšna tajna i£ zdaj zaplamte'a v ognju, zdaj zardela v krvi v tihih nočnih urah? Kako bitje se je skrivalo pod krinke preprostega ženskega lica in lika, ki se je zdaj rogak kot demon, zdaj zavpilo kot mrhovine lačna ujeda.'
Dražba kož divjadi
bo 21. marca t. 1. na ljubljanskem velesejmu. To bo zadnja dražba v tem letu in je najavljeno že mnogo inozemskih kupcev, med drugim tudi iz Švice in Švedske. Dražba bo dosegla tem botjši uspeh, čim več blaga bo na razpolago. Vsakdo, ki ima še kaj kož, naj jih pošlje takoj ali najpozneje do 15. marca na naslov »Divja koža« Liubljana-velesejem.
Pevsko društvo ..Planioa"
priredi v soboto, dno 90. fsbruarja 1932 v gostilniških prostorih TOM SE v Pekrah
družabni
60!
Svira J»K-band
Na oblien obisk vabi odbor
Vaiop prost
*
(T. SOKLlOj
\T, Maribor
tastopnilri se tpre|tneto
SoIims
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
Jutri v soboto, 20. lebr. ;ovedina Din 4« do • -vinjsko meso in teletina po nainižjih cenah. Kirbii, Gosposka ul 33
600
Trajni kodri 100 Din, ondullranje 6 Din pri Marici Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ul. 11.
606
Slaščičarno z vsem inventarjem dam takoj v najem. Naslov v upravi 'ista.	602
Inserirajte!
Kosilo
6, večerja 5 Din, se dobi v restavraciji A. Snica, Tattenbachova 5.	16-9
Zgubila
se je včeraj črna suknja (pelerina) med 11. in 12. uro od Gavnega trga do Racerdvora. Pošten najditelj naj jo .vrne proti primerni nagradi na policiji.	591
Oddam s 1, marcem
sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Ogled iste mogoč med 3. in 6. uro popoldne, Maribor, Koroščeva ul. št. 5. II. levo.	593
Velik dvoriščni lokal
s sobo v bližini kolodvora, oddam v najem. Prodam malo hišo za 32.000— Din. Pisarna Rapld, Maribor, Gosposka ul. 28.	592
l_ * |
rt)	(
I
- rt
% 5
iS « </> &
.5 e 05
!!
s
a ..
•E? a c
c/j > >
Zajuterk:
hrenovko, kruh in 1 deci silvanca za Din 4.50, dobiš v restavraciji A. Senica. Tattenbachova 5.	16-9
Veliko sobo s Štedilnikom
oddam. Nasipna ul. 58, ob Tržaški cesti.	582
Postrežklnja
išče zaposlitve za popoldne. Naslov v upravi.	590
Dober Izgovor.
Gospod in gospa sta se sprehajala po trati. Nasproti Jima pride hud bik. živa!« prvi zavpije gospod.
»Be-
Ko sta bila na varnem, reče ona zbadljivo: »Ti si pa korajžen! Kolikokrat si ml zatrjeval, da bi za mene tudi smrti pogledal v lice ..,«
»Da. da, draga, ampak ta bik ni bil mrtev!«
Pravkar je izšel
novelirani
kazenski
zakonik
za kraljavino Jugoslavijo
prirefen od
gg. dr. Metoda Dolenca In dr. Rudolf Sajovica. Cena broš. knjigi Din 32.—, vez. v platno Din 42—
Tarifa za odvetnike
Din
Oboje dobite v
Knjigarni liskovne zadruge, Maribor
Aleksanbrova c. it. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR KNAFl.lC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.