Letnik VIII. V Gorici, dne 13. septembra 1900. Številka 38. » 1*01161 ji v list zn slovensko ljudstvo nn l*rimoi'sk(‘in. r.if sit vero, timu, cvsarjaf izhaja vsaki četrtek ob fi. pop. Hokopisi si pisma st! m* sprejemajo. Cena za «•<•1»» lelo fi kron. /.a pol krom* /.a celo li lo. m* vračajo. Aoliaiikovana li*la H krom*, /a manj premožne J. Izdajatelj In odgovorni urednik: IVAN BAJT. 'l isk. »Namilila tiskarna v (ioriei. Naročnino in oznanila sprejema iipravniStvo v Gorici, Se-mrniška ulica sl. !). Posamezne številke sc prodajajo v tnbakarnali v Sidski uliii, Nunski nilici in na Korenjskem l>r«*iru (Itiva Como) št. II po lo vin. Rokopise sprejema uredništvo v (inrici, dvorišče sv. llilarija št. 7. & <»■» <*> <><*<> • I I t I M I • I I I I • I t I I I I I I I I • I I • I I I I I I I I I I I I • I I I • I I M | | | | Drugi slovenski kat shod v Ljubljani od 10 -12 septembra 1900. Slovenski narod je mala čela, katero zalezuje mogočen sovražnik na vseli straneh. Da se la četa uzdrži, imeli mora natanko izdelane načrte, po katerih se ji je ravnati. Imeti mora pa tudi jednolno organizacijo in jednolno vodstvo. Da se izdelajo, oziroma spopolnijo ti načrti in da se uredi čvrsta organizacija v slovenskem narodu — evo namen vseobčnega shoda katoliških Slovencev. Že prvi kotoliški shod je mnogo pojmov pojasnil ter obudil mnogo novega življenja med Slovenci. Oživela so kat. politična društva, kmetijske iu obrtne zadruge, delavska društva, posojilnice, zavarovalnice itd., oživelo pa je tudi od takrat katoliško življenje in mišljenje med slovenskim ljudstvom. Zato se iskreno veselimo drugega vseslovenskega katoliškega shoda, ki bo prinesel med vse sloje našega ljudstva novo življenje, nove moči, novo navdušenje ! Primorska dežela, v katero se je močno zajedel liberalizem, pričakuje zdaj iz središča Slovenije novih pritokov življenjske moči. Naš kmečki stan je na tleh, trgovskega stanu skoraj nimamo, obrtni stanje reven, naša narodnost gine na vseh konceh, versko življenje izpodriva tuji in domači liberalizem! Tukaj je potrebna krepka pomoč. V očigled tolikim nevarnostnim, ki pretijo našemu narodu. kaj delamo Slovenci ? Prepiramo sc in izgubljamo čas s praznimi načrti, katerih je polna vsaka glava. To mora prenehati ! Slovenski narod se mora oprijeti zrelih in preskušanih jednotnih nat rtov, katere odobri vseslovenski katoliški shod. Po teh načrtih mora se uredili slovenska vojska za zmago pravice in resnice. LISTFK. Mane, tekel, fares.*) Meni gro maščevanje, jaz l>om povrnit, pravi gospod. (Kini. 12, l!)j Cesar Mark Avrelij. Bolj po ugodil je šlo paganom pod cesarjem M a r k o m A v r e I i j e m (1G1 — 180). Novo bojno kopje so si omislili proti veri: pogansko laži-vedo. Cesar sam je bil udan stoiški tilozoliji, krisli-janska vera mu je bila proti „vedi-‘, zato ker se ni ujemala z stoiškimi blodnjami. Uboge kristijane so proglasili sovražnikom omike — fanatikom. Gonja proti njim je postala zopet splošna, vohuni so jih skrbno zalezovali ter ovajali sodnikom. Z novim naporom so se kristijani vzdignili proti krutemu preganjanju, a ne s silo — z „uma svitlim mečem-1. A l e-n a gora, atenski lilozoP, Klavdij Apo-linarij in Justin so branili s peresom svoje verske svetinje proti sloiški laži-vedi. Krasne in prepričevalne knjige so izročili cesarju — a bilo je to le bob ob steno. Pravice, ki so vsem drugim veljale, so odrekali kristijauom. Tako n. pr. je po stari rimski postavi priče- *) Mane — seštel je Bog tvoje kraljestvo. Tekel — pretehtal te je. Fares — razdelil je tvoji-kraljestvo in je dal sovražnikom. Nočemo pa trditi, da bodo nadrli drugega kat. shoda popolni. Saj niso bili tudi načrti prvega kat. shoda popolni. Saj so je od prvega kat. shoda marsikaj spremenilo, popravilo iu zbistrilo, tako se bo tudi marsikaj predrugačilo do tretjega kal. shoda, Roči hočemo lo, da Slovenci m1 smemo več delovati vsaki za se in neoziraje se na druge, da ne smemo več izdelovati vsaki svojih načrtov, ampak, da se moramo podvreči organizaciji in ravnati se po jednotnih načrtih, katere odobri vseslovenski kat. shod. Ko pišemo te vrstiue, so razni odseki že določili naš slovenski program, po katerem so bo ravnali katoliškim Slovencem v bodoče Ta program bomo v ..Primorskem Li Iti" obširno razlagali, kakor smo tudi program prvega katoliškega shoda. Vsega mogočni Bog blagoslovi delo drugega slovenskega katoliškega shoda! Ideje, ki so se rodile na tem shodu, naj prevladajo ves slovenski narod ! M M IIIIIIIIIIII MII llllll lili I IIII MII Itll IIIII I I!! 11III 111 * * * Ljubljana 10. septembra. Ob f>. uri pop. je ljubljanski knez-škot' zapel v stolnici ,. Veni Sunete Spirilus“ ter udeležence blagoslovil z Najsvolejšim. Nato je bilo v Alojzijevišču osno-valno zborovanje. Udeležba iz vseli krajev ogromna. Navzoča sta bila presveti, škofa Jeglič in Trobec iz škofije St. Cloudske v Ameriki. Prvi je zborovalce pozdravil v krasnem govoru predsednik pripravljalnega odbora prelat Flis. Rekel je mej drugim: „Duh časa nam je nasproten, ker je centrifugalen .(od Itoga), tudi našim resolucijam bo nasproten, ker so cenlripelalne (k Bogu), ker veje v njih krščanski iluli, ker zahtevajo, naj krščanska načela vladajo v političnem, sooi-jalnem in osobnem življenju. Mora priti do boja; toda boja se ne bojimo. . . . Prihod njost bo katoliška, lo je pribilo !" vanje sužnja proti gospodarju bilo ničevim. Proti kristijauom pa je I>iIa najmanjša izjava sužnja dobra, dasi so prišli do nji* le na natezalnici. V lem divjem proganjanju si jo priboril filozof Justin mučeniški venec I. 107. Mej drugimi kristijani je v tej dobi svojo kri prelila za Kristusa žena iz plemenitega rodu. sv. C o c i i i j a. Preganjanje ji; razsajalo po celi državi. Da je nevedno ljudstvo svoj žolč izlivalo, ni toli čudno, a da je cesar vslrajal pri svojih odločbah, kljub uaj-lepšim dokazom v prilog krščanske vere, ostane nedvomno. Mark Avrelij je doživel namreč sam čudež — a srce mu je ostalo zakrneno. — Krščanski, pa tudi paganski zgodovinarji pripovedujejo namreč naslednjo dogodbieo. Mark Avrelij je bil I. 171 hud boj s Kvadi in M ar ko mani, ki so prebivali na današnjem Češkem iu Moravskem. Sovražniki so zajeli cesarja z vsemi njegovimi vojščaki v ozki soteski, kjer ni bilo niti kapljice vode. Huda vročina je pritisnila. Rimljani bili so od ran, holez-nij, zlasti pa od strašanske žeje vsi 211111-čeni — vsem jo prelila smrl za žejo. V tej stiski je tekal cesar ves obupan po šolorišču, klit ul vso bogovi* na pomoč — a zastonj. Čarovniki, katere ji! imel s sabo, so poskusili vso svojo umetnost — Nato je ustal odvetnik dr. 11 urha n, voditelj katoliško - narodne stranke na Moravskem, liil je burno pozdravljen. Prinesel jo pozdrav iz Moravske, od groba sv. Metoda. Rekel jo moj drugim : ,.Mi moravski Čehi in vi Slovenci smo bratje po krvi, a tudi bratje po veri. Žal. da je mej nami zasejan klin narodnih neprijaloljov iu kliu verskih neprijaleljov liberalcev. Toda dolžnost naša je, da se spoznavamo, da se ljubimo, da smo v lej ljubezni močni. Ako bi se Slovani v Avstriji poznali, ako bi zjedinjeno nastopali. reprezoulovali bi v državi nepremagljivo moč v blagor narodov in srečo državo. V slovanstvu dremlje velika sila in la sila prebujena iu zgrajena na podlagi vere katoliške, je nepremagljiva**. Nato je bila volitev načolnišlov peterih odsekov in volitev predsedniška za slovesna zborovanja. Predsednikom tiskovnemu odseku jo bil izvoljen dr. Gregorčič. Predsednikom za slovesna zborovanja je bil izvoljen dr. Šušteršič. podpredsednikom pa dr. Lugi n ja, vitez Berks in svetnik Voncajz. L j 11 b j a 11 a I I. s e p l o m l> r a . Danes so se vršila celi dan zboro-vun.;-i raznih odsekov. Razpravi; so bilo mirne in stvarne. Resolucijo so se z malimi premomhumi soglasno sprejele. Ob '/./) pop. jo bilo sklepajoče zborovanji* združenih odsekov v Alojzijevišču. Ob '/.jti je bilo prvo slovesno zborovanje, katerega se jo ogromna množica rodoljubov tisoč. Navdušenje nepopisno. Zvečer ob '/.,9 je bila bakljada z godbo in poljem, priredila slovenska zveza v proslavo 70. udeležila —- do li veličastna katero je krščansko socijalna letnici* cesarjeve. Mnogo zastav jo poveličevalo slavnost. Nekateri ljubljanski pobalini so hoteli motiti slavnost s klici: ŽivioTavčar, Hribar, ,,Narod", toda gromoviti odpor navdušenih rodoljubov jim je pokazal, da je vse njih prizadevanje zaman. Slavni magistrat ljubljanski se je odlikoval s tem, •la je ukazal pogasiti vse velike svetilke. Navdušenje po ulicah je bilo nepopisno! a vse zaman. Le še eno upanje je bilo, upanje na Kristusa. Krščanskim vojakom — bilo jih e tam cela legija zlasti iz Kapadoeije — ukaže cesar moliti h Kristusu. Z veseljem se vrže krščanski polk na kolena — saj so smeli vendar enkrat nekaznivo pokazati svojo vero. Goreče molijo v pričo cesarja in vseli vojnih čel: ,,Kristo, Sin Božji, usmili se nas!" Kar se v tem Ironolju nebo pre-preže z oblaki, — ni preteklo 5 minut in cesar in vojaki so si utolažili žejo o blagodejnem dežju, ki se je z neba vlil. Toda mahoma planijo nanjo od vseh strani sovražniki. Odšli so eni nevarnosti, a druga jih jo zajela. Krščanski vojaki, videč nevarnost, podvoje svojo gorečnost z molitvijo. In glej čudo — na sovražnike so vsuje gosta toča. s strašanskim bliskom iu gromom, da jih je na vse kraje razgnala, dočim so bile rimske čete rešene. Cesar jo o tem dogodku poročal senatu. Dal je tudi krščanski legiji naslov „legio I' 111 mi 11 a trix“, legija bliska. Kljub očitnemu dogodku ji* pripisoval cesar čudežno rešitev paganskemu Jupi-terju. Postaviti jo dal tudi na Kopitolu velik steber, kjer je v marmor vsekan vris tega dogodka. Vidi se še dandanes v Rimu. Preganjanje kristijauov ni prenehalo. S posebno silovitostjo so je pojavilo v L j 11 b j a 11 a 12. sopi e S \ I niti I' II II. I I M n I n a 1 sept e m n r a. Sprejem Nj. em. kardinala dr. Mifisie ni drugem slovesnem zborovanju ob .10 je bil zelo slovesen. Navdušenje ve-' ( bilo tretje in zad- .» 1 v ju »./li fit.ii; niuv liko. Ob 3. uri pop. j.: trnu III Ziiiu- nji* slovesno zborovanje. Zvečer .ob 7. bo slavnostni komor/, slovenskega- 1m ih večih mest v Carjigrad deputacije ter prirejali po deželi sultanu slavnosti. Najhujše je bilo v Sarajevu, kjer so bile ulice v zastavah in okna razsvetljena. Policija je bila prešibka, da bi zabranila demonstracije, na pomoč so moraie priti tri stotnije vojakov. Minister za Bosno, Kallay, je pač lahko izprevidel, kako zagrešena je mažarska politika v Bosni in Ercegovini. Razpor med Rumunijo in Bolgarijo še zdaj ni poravnan. Na meji se z obeh strani pripravljajo za vojsko. Do vojske pa menda ne pride. Vojska v južni Afriki. Buri so hrabro bore. Dne 6. t. m. so napadli iz zasede angleško patruljo pešcev na konjih ter jo vjeli. V zadnjem času so morali Angleži bežati iz že pridobljenih mest: Betlehem, Fourisburg, Senekal in Ladybrand. Tudi v okolici mesta Lyden-burg so bili Angleži pošteno tepeni. Angleški generali so upali, da se bode pri Lydenburgu (severno od Pretorije), burska vojska koncentrirala in da bo tam zadnja bitka, ali pokazalo se je, duseje burska vojska razkropila po celi deželi in napadu zdaj Angleže iz raznih strani. Vojska na Kitajskem. Diplomacija ruska zmaguje tudi v Kini. Kakor smo že zadnjič poročali sta Francoska in Japonska že pritrdila njenemu predlogu, da naj se vojaki in poslaništva umaknejo iz Pekina ter naj se takoj tudi spričujejo Konstantinovo gorečnost za božjo čast. Srebrni kipi: Odrešenikov težak 120 funtov, dvanajst apostolov po 90 funtov, štirih angeljev po 105 funtov, obrobek, na katerem so stali ti kipi, je bil iz cizeliranega t. j. umetno risanega srebra težak 2025 funtov. Svetilnica ob stropu iz čistega zlata je tehtala 25 funtov; nadalje je imela cerkev 7 zlatih paten ali krožnikov po 80 funtov; 1(1 ■rebrnih ravno toliko težk'h ; tudi 7 zlatih trobent po 10 funtov, edna obdana z dragocenimi kameni celo 20 funtov : dva velika keliha iz čistega zlata sta imela po 50 funtov; bilo je tam 20 srebrnih kelihov po 10 funtov; 40 zlatih po I funt; 50 srebrnih po 2 funta za obhajilo vernikov, ker so takrat tudi verniki še prejemali sv. obhujilo pod obema podobama, kar sicer ni bilo potreba, ker je J. Kr. tudi le pod podobo kruha resnično pričujoč, vendar je bila še taka navada. Pred altarjem je bil zlat svetilnik 30 funtov težak, ob njem je viselo 80 delfinov t. j. svetilnic ali leščerb, v katerih je gorelo lepodišeče nardino olje; drugi svetilnik iz srebra s 120 leščerbami je tehtal 60 funtov; v koru je bilo 40 po 30 funtov v cerkvi ob stenah 80 po 20 funtov težkih srebrnih svetilnikov. Tudi dva kadilnika iz čistega zlata po 30 funtov, težka sta bila pred altarjem, zanju je dajal cesar vsako leto 150 funtov najdragocenejših dišav. Koliko bogastvo I Še kralj Salomon je komaj toliko prično pogajanja s kineško vlado. V bistvu se vse velevlasti vjemajo s tem predlogom, le Nemčija je razočarana. Pogajanja med kineško vlado in vele-vlastmi so se pričela. Ruski list „Svet*‘ odgovarja raznim nemškim in angleškim časopisom, ki izražajo jezo nad carjevim predlogom: Ali ugaja carjev prediog drugim velevlastim, ali ne, nam ni mar! Predlog carjev ugaja Rusom in to je dovolj!“ Goriška grofija. Po mnogih bojih v državi je bil naposled 20. kimovca 1410. izvoljen Sigismund (Žiga) Luksenburski za nemškega kralja. Ta je zahteval od beneške ljudo-vlade, da naj mu dovoli iti skoz njene pokrajine, ko pojde po cesarsko krono v Rim. A Benečani so mu pot zastavili. To je Zigismunda užalilo, in ne mene se za prepoved je mahnil s četo 11.000 Ogrov proti beneškim deželam. Zaradi tega se je vnela vojna, ki je okoli 20 let pustošila frijulske dežele in zadevala rane tudi naši domovini. Goriški grof Henrik IV. je bil spočetka na cesarjevi strani; ali, ko so se Benečani vsled Zigismundove vnemarnosti polastili vseh Frijulov, tudi tistih, ki so bili poprej patrijarhova last, je bil Henrik primoran, dati si od njih potrditi svoje fevde na prejšnjih palrijarhovih posestih. Leta 1430 je Henriku umrl brat Ivan Mujnhard, in tako je ostal sam od rodovine. Leta 1480 so ga imenovali avstrijski vojvodi za deželnega poglavarja na Kranjskem. Tedaj je zahteval od Zigismunda poplačanje dolgov, katere je bila Kranjska naredila za cesarjeve vojne z Benečani. Ko se je cesar branil, je Henrik z orožjem hotel uveljaviti svoje pravice, in avstrijski vojvodi so ga podpirali. Zato je bil grof poklican kot rušitelj državnega miru na nemški zbor in obsojen na globo 100.000 cekinov; ali pozneje se je ta razpor poravnal. (Dalje pride.) Novice. Naročnikom. — Prosimo vse čč. gg. naročnike, da nam nemudoma do-pošljejo zaostalo naročnino, ker imamo z izdajanjem lista obilo stroškov. Prijatelje „Prim. Lista*1 prosimo, da vzpodbujajo naročnike k rednemu plačevanju, ker se s tem prihrani upravništvu mnogo dela. Vzpored zn čas obiska Nj. Veli č. cesarja v Gorici. V soboto dno 29. ob 9. uri dopoludne pripelje se Nj. Veličanstvo cesar na kolodvor južne železnice v Gorici. Na slavnostno okrašenem kolodvoru vršil se hode sprejem po civilnih in vojaških dostojanstvenikih. Na to se daroval jeruzalemskemu lemplu. In kam so zginile vso te dragocenosti r Alarik in Toti la, roparska kralja krivovernih Gotov, sta vse pobrala, vendar je cerkev še ostala, čeravno večkrat na pol podrla in zopet prezidana. Tako tudi ljubi Bog v svoji previdnosti dopusti, da lakomni sovražniki škodujejo sv. cerkvi, jo oropajo njenega premoženja, kakor je tudi zedinjena Italija uropala dedščino sv. Petra, papeževe dežele. Pa vse to gotovo nič ne tekne roparjem. Francozi rekajo : „Kdor kaj užije od papeža, umrje." Zginila so kraljestva Alarika in Tolile in vs >h roparjev, zginila bo tudi „ltaliu umtu", sv. cerkev pa bo pomlajena zopet vstala, dobila bo zopet vse premoženje, še podvojeno, kakor nekdaj pobožni trpin Job, ter ho zmagovito dokazala vsem nasprotnikom, da peklenska vrata je ne bodo premagala. Kar je zdaj za katoliški svet Vatikan, to je bil blizu tisoč let Lateran. V lateranski cerkvi je bilo 5 vesoljnih cerkvenih zborov ali koncilijev, tudi oni I. 1215 na katerem so določili, naj se vsak vernik vsaj enkrat v letu spove svojih grehov in sprejme vsaj v vel. noč- nem času sv. R. T. Pričujočih je bilo takrat 412 škofov 71 nadškofov, nad 8G0 opatov, veliko število odposlancev skorej vseh krščanskih knezov. Taka gnječa je bila, da so ainallitanskega škofa v cerkveni veži kar poinandrali. (Dalje pride.) popelje cesar skozi slavolok, stoječ nasproti kolodvoru, po Franc Jožefovem Corsu, vrtni in tržni ulici do ulice sv. Klare, kjer bodo pozdravile cesarja ob posebno prirejenem odru dame mesta Gorice in goriške dežele. Ud tu se pčlje cesar po šolskih ulicah na Travnik in v cerkev sv. Ignacija, kjer se udeleži cerkvene slovesnosti, pri kateri bode peta zahvalna pesem. Po cerkveni slovesnosti bode na Travniku vojaški delile pred Nj. Velič. cesarjem. Odtod se poda cesar na okrajno glavarstvo, kjer se Mu pokloni deželni odbor pod vodstvom dež. glavarja, vsi župani dežele goriške in kjer se Mu izroči zlata spominska kolajna. Ob 3' ., uri popoludne se poda cesar iz okrajnega glavarstva in se popelje skozi šolski*, tržne, vrtne, gledališke in magistrutne ulice na stolni trg, kjer se udeleži vzidanja spominske plošče v steno deželnozborske palače. Od tu se pelje Nj. Veličanstvo cesar čez trg starega sv. Antona po ulici Dreossi v novo hiralnico. Na to se povrne po istej ulici nazaj čez trg sv. Antona po stolnem trgu in skozi Raštel na okrajno glavarstvo. Zvečer bode velikanska baklada, katero vodi major vitez Gattinelli. Drugi dan v nedeljo ob 9. uri dopoludne se poda cesar iz okrajnega glavarstva ter se pelje skozi škofijske in gosposke ulice na Korenj. kjer obišče deželni muzej v palači grofa Atemsa. Od lu se vrši povratek skozi gosposke ulice čez Placuto v vojaško bolnišnico. Potem se poda Nj. Velič. nazaj čez Placuto, skozi semeniško ulico na Travnik, skozi Raštel in čez stolni trg na trg sv. Aniona, kjer obišče sadno razstavo, ter se povrne po istej poti zopet na okrajno glavarstvo. Popoludne ob 3. uri se popelje cesar zopet čez Travnik, skozi šolske, vrtne in tržne ulice, po Franc Jožefovem Corsu na kolodvor, odkoder se povrne na Dunaj. Govori se, da se popelje Nj. Vel. cesar tudi v Št. Peter, kjer obišče grob svojega bivšega odgojitelja nj. ekscel. grofa Coroninija. Slava Strossinnyerju! — V soboto 8. septembra je slavil 50-lelnico svojega škofovanja Josip Juraj Slross-mayer, največji dobrotnik hrvutskega naroda, neumorni pospeševalelj hrvatske i vede in umetnosti in iskren prijatelj Slovencem. Slava! Nj. eminenca kardinal kncz-niidškol dr. Missia se je v torek zvečer odpeljal v Ljubljano na katoliški shod. Dr. AU*xij I{. Hojic se je vrnil v Gorico. Prvi hrvatski katoliški shod v Zagrebu, ki je začel dne 3. t. m., se je slavnostno završil dne 5. t. m. Predsednik shoda grof Kul mer, se je ob koncu zahvalil udeležencem, rekoč, da smo se Hrvati s poselom katoliškega shoda pokazali javno kol katoličani tudi v javne m življenju. Neprijatelji so nas tudi med shodom napadali, a ti napadi nam bodo le bodrilo, da tem krepkeje vršimo svoje krščanske dolžnosti, tla pred vsem skrbimo, da se izvršijo sklepi prvega hrvatskega katoliškega sestanka. Škof dr. M a v r o v i č je ob koncu svečano podelil blagoslov v staroslovanskem jeziku. Pri odhodu so skupščinurji posebno navdušeno pozdravljali škofa dr. Jegliča in dr. Mahniča. Važna resolucija na katoliškem shodu v Zagrebu. Mej drugimi resolucijami, predloženimi hrvatskemu katoliškemu shodu v Zagrebu, se nahaja tudi resolucija, ki govori o književnosti in o izdajanju književnih del. Ta resolucija se glasi: Katoliški shod polaga na srce vsem: at da ne podpirajo takih izdanj, ki bi zatirala moralni in verski čut in pravo rodoljubje ; b) da naši književniki, kritiki in novinarji smatrajo za dolžnost in rodoljubni čin, opozoriti občinstvo na dobro in lepo knjigo in priporočiti mu isto, odvračati je pa od slabih in nemoralnih ; c) da se društvom in hrvatskim založnikom in časopisom v imenu katoliškega shoda polaga na srce, da nikoli ne obelodanijo kakega dela, ki hi zatiralo versko moralno čustvo, in da ne dopustijo, kolikor je v njih moči, da se v hrvatsko književnost zanese otrovni duh ter da tako največ koristijo hrvatskemu narodu in zbero okoli selu* lem večje število članov. Vodstvo družbe veduegaecščenja v Gorici nam naznanja, da je pokroviteljica, nadvojvodinja Valerija, doposlala pozlačeno srebrno piksido za kapelico in svojo podobo z lastnoročnim pismom. Vodstvo nam naznanja tudi, da bo od IG. do 21. t. m. v Rabatišču št. 20 odprta razstava cerkvenih oblačil. Komanjc na Sv. Goro. — Navadno pride skoro vsako leto največ romarjev na Sv. Goro na Mali Šmaren, ali toliko, kolikor jih je letos šlo skozi naše mesto na Sv. Goro, jih nismo še videli na la dan. Govore, da jih je bilo ta dan na Sv. Gori nad 12.000. Na sv. Goro pri Gorici pridejo zopet oo. frančiškani. Z gvardijanom P. Kalistom Medič pridejo še: P. Alfonz Furla,n 1’. Fel. Podbregar, P. Konrad Mesar, P. Salvator Zobec in P. Kapistran Ferlin. 00. frančiškani so se bili naselili na sv. Goro že leta I5G5. Pregnani pa so bili I. I78G in sicer 28. jan. Po 114 letih se vrnejo zdaj zopet na sv. Goro. Pričetek šole v ..Šolskem I)omu“. — Na šestrazredni ljudski šoli društva »Šolski Dom“ v Gorici, se bodo vpisovali učenci in učenke dne 14. in 15. septembra, in sicer dopoludne od 9—12. uri*, popoludne pa od 2—4. Za ustop se zahteva od začetnikov krstni list, od vseh drugih pa zadnje šolsko sporočilo, oziroma spričevalo. Upisovanje na strokovni šoli za umetno vezenje, krojenje in šivanje obleke, se bode vršilo dne 14. in 15. t. m. in sicer od 9—12. ure dopoludne in od 2—4. popoludne. V to šolo se vsprej-mejo gojenke, ki so dovršile ljudsko šolo ter so dovršile 14. leto svoje starosti. V možko obrtno šolo se bode pa vršilo upisovanje dne IG. t. m. v nedeljo od 9—12. ure dopoludne. Dne 17. septembra se otvori šolsko leto s slovesno sv. mašo ob 9. uri. VODSTVO. I/, Trsta. — Kakor smo že poročali. imelo je društvo .Edinost14 v Trstu pri sv. Jakobu shod dne 2. t. m. Ker so pa dnevni red ni mogel dovršiti, imelo je društvo zopet v nedeljo dne 9. t. m. shod, pri katerem je bila na dnevnem redu velevažna točka: O ljudskem štetju. Sprejele so se sledeče resolucije: Delovali na to, da se I. ljudsko štetje odvzame magistratu in izroči c. kr. oblastim. 2. da se bodo popisne pole tudi posestnikom po okolici nosile na dom in sicer tudi v slovenskem jeziku. 3. naj naši poslanci delajo na to, da se spremeni zakon iz leta 1889., da se bo štetje vršilo zopet po narodnosti, ne pa po občevalnem jeziku. 4. naj c. kr. oblasti poskrbe, da se bo ljudsko štetje vršilo po zakonih. — II s l a n o v n i s h o d bratovščine sv. Cirila in Metoda v Rojanu je bil dne 2. septembra 1900., o katerem so se med navzočimi zopet ponavljale grožnje za verski razkol. Postopanje župnika Jurizze je obsodbe vredno. Ako je preč. ordinarijal poslal k shodu odposlanca inonsig. Černeta, šel bi bil leliko tudi domači župnik! — Na drugi strani pa je tudi čudno, da se take grožnje ponavljajo o shodih cerkvenih bratovščin! Upamo, da bo preč. ordinarijal vso stvar kmalu uredil. »Edinost44 je objavila »Pismo44, ki je naperjeno proti »Primorskem Listu'4. »Pismo44 je zrelo edino le za uredniški koš, ne pa za javnost. Molčimo o njem! Kaj pa s »cerkvenimi obredi41 tržaških gospodov? Na naše odločno zanikanje, da bi se bili kdaj spodtikali nad onimi duhovniki, ki so se udeležili pogreba pravoslavnega župnika, šla je »Edinost" št. 190. v svoji gorečnosti nekoliko predaleč rekoč, da smo se res spodtikali, ker da smo »razsodili kako r z a d n j a i n s t a n c a dase katoličani in katoliškiduh ovniki n e s m e j o udeleževati verskih o b r e d o v d r n g i h v e r o i z p o v eda n j. Počasi! Katoličani in katoliški duhovniki se ne smejo udelevažati verskih obredov drugih veroizpovedanj, kadar hi to bilo ali v pohujšanje vernemu ljudstvu, ali v versko in nravno škodo udeležencev samih, ali pa nekako odobra- vanjedrugoverskih obredov in izpoved:* nj \' teli lr('h slučajih jr vsakošna ml«‘l<‘/.l>a prepovedana. Izvzemši I<*I: slučajev |i;i ji* uduležlia liudisi i/. katerega koli veljavnega uzroka dovoljena. Take se smalra za dovoljeno, da se kd<> udeleži p o -K' r e li u drugoverca. liudisi i/. osebnega prijateljstva, liodisi iz katerega drugega uzroka. Mislimo, da so Iudi dotični duhovniki, ki so se udeležili pogrebu razkolnika župnika v Trstu, lega prepričanju Taka udeležita je linij i/. uljudunsti in prijaznosti nego iz kakega odobravanju nizkotnega veroizpovedunju. Upamo tudi, da ni hila la udeležita vernemu ljudstvu v Trstu v pohujšanje, kakor tudi d iigml ni — sicer pa p o z n a j o d o t i č n i d u li o v n i k i d o h i o l r ž a S k e r a z -m e r e. Toliko načelno konfuzni ,. Kili nosi i" v odgovor! S Krasa. - 1‘rečilavši dopis s Krasa v naprednjuški »Soči" št,-1(12, sem vskliknil : Glejte k raškega fantalina, kako ume pomoči Gabr.ščeku in Tumi s sramotenjem g. Mlincev, predhaeivaje, da jih mora naprednjaška stranka rediti (malo vas je, radi vas hi morali g. milici umreti za lakoto), da g. nunei skrite le za svoj lastni IrehuSki obstanek : poučevaje, kako naj se g. nunei ravnajo, da naj se ne imenujejo božje namestnike, da je cerkev štucunu in druge naprednjuške hudalosli. Ta je res lina krščanska bulica ter gg. G. in dr. T. morata od veselja počiti, da imata takšen veleum na Krasu, a naprednjaški klub ima dolžnost doposlati kraški modrini svetinjo za zasluge iz rodečega marmorja. Ljubi moj rojak! Ne trosi v »Sočo-4 svojih bedarij ; saj veš, da je na kraški planoti pičlo število tvojih somišljenikov; saj veš, da smo Kraševci vrli narodnjaki in verni kristjani in da ljubimo in spoštujemo duhovne. Hodi pameten ! L a j i k. Kako liberalci lažejo. — V zavodu šolskih bratov v mestu Lille na Francozkem, so našli lansko leto umorjenega gojenca. Liberalci so brž planili po šolskih bratih. Tudi „Slovenski Narod-4 v Ljubljani je čutil potrebo, mahniti po sv. cerkvi in njenih redovih. Liberalni sodnik Delale je hotel na vsak način izsiliti iz šolskega brata Flumidien-u, da bi priznal, da ga je on umoril. Brala Flamidien-a so zaprli. Vse liberalno francosko časopisje je triumfiralo in zahtevalo, da se red šolskih bratov zatre. — Kmalu pa se je pokazala nedolžnost brata Flamidien-a. In danes? Danes so že iztaknili pravega zločinca in dokazali, da so liberalci vse to uprizorili namenoma, da bi udarili po redu šolskih bratov. — Kakor delajo liberalci drugod, tako delajo tudi pri nas. V vsaki številki »Soče44 bereš kako lažujivo poročilo o duhovnikih. Vzemimo v roke št. 104. Tam pripoveduje ,.lažnjivi kljukec-4, da je šel po veselici v H i h e u h e r g u drugo jutro gospodar (Maks, Maks; kaj se skrivaš za »gospodarja-4!) na svisli, da vrže živini seno v jasli. Ali glej! Z vili zadene ob črno suknjo, oh posvečeno telo! Kaj je na tem resnice? Tisti gospodar je M a k s L i č e n, zaupnik na-rodno-napredne stranke v Kihenbergu, kateremu je naročeno, da sporoči vsako malenkost »Soči-4. Na svislih j«* res spal duhovnik, toda kakšen duhovnik?! Ta duhovnik je revež nekoliko zmešan in zato suspendiran, da ne sme ne maševati, ne deliti svetih sakramentov. U, gospodje okoli »Soče-1, ali vas ni sram, da hočete smešiti s takim bednim duhovnikom ves častili duhovski stan?! — V št. 101. piše »Soča--, da je kamenjski župnik č. g. Jožef Kosec spremljal iz Kima v Neapelj domačo krasotico. G. župnik Kosec je poslal po i? 19. tisk. zak. popravek, katerega naj i;ii izročimo »Soči44. V tem popravku pravi, da v vozu, v katerem seje on vozil, niti ni bilo ženskega bitja. G. g. župnika prosimo, naj nam oprosti, da popravka ne pošljemo v »Soeino-4 kloako, ker gg. okoli »Soče-- sami najbolje vedo, da je vse laž, drugi pa jim itak nič ne vri ujejo. S takimi lažmi hoče »Soča-4 mazati č. duhovski stan. Ne bo nič ! Še nekaj iz shoda \ Kobaridu. Pribiti moramo, da je Gabršček na shodu v Kobaridu povdarjal, da jr do zdaj slovenski narod Idi pod varilstvom častile duhovščino. Duhovščina je bila do zdaj varuh in voditelj ljudstva. Tu so lepe besede, ki so častili duhovščini v čast in slavo. Slovenska duhovščina je slovenski narod pripravila do srdan;e omike in zavednosti. Vsi hi pričakovali, da bosta Gabršček in Tuma radi toga č. duhovščino hvalila. Ne ! Kavno radi trga. ker jr bila dulioščina do zdaj zvest varuh slovenskega ljudstva, trelm je od zdaj naprej duhovščino odstranili. Mesto duhovščine bodo zdaj vodili slovensko ljudstvo ljudje a la Gabršček in Tuma. Godimo sc v resnici nekaterim možem v Kobaridu in Tolminu, kako morejo takim ljudem klicati: Živio ! Mečimo tudi, da bi č. duhovščina v sedajnih rezmerah ne bila več za rabo in da morajo od zdaj naprej nastopiti ljudje a la Gabršček in Tuma, ali je to prav, da se z dosedanjimi priznanimi varuhi in voditelji ravna tako pobalinsko, kakor dela »Soča" ?.... I/. kobariškega okraja .nam poročajo da je Tumov shod nehote rodil naši stranki dobrih sadov. Ljudstvo je ogorčeno nad podlim zametanjem svete vere in nesramnem blatenju duhovskega stanu; uvidelo je, da se tu ne gre za blagor ljudstva, ampak za sebične namene (Saj je Tuma sam nekoč dejal, da je poslanca prva dolžnost, da si utrdi svoje stališče.) Tem sebičnim namenom goriških gospodov so pa duhovniki na poli in zalo, le zato boj proti njim. Ljudstvo ni slepo. Ono se ne da več sleparili s praznimi obljubami, teh je že sito do grla. Ono se obrača s studom do teh sebičnih slepilcev, in to s pogubnim opravičenjem. Gospoda, akcija rodi reakcijo, rodila jo jr tudi v kobariškem okraju, hvala lepa tudi za to. Iz vipavske doline. — (Raznotero). Vinska letina obeta biti prav dobra. Odlikujejo se zlasti novi nasadi na ame-rikunskih podlagah v Kihenbergu in Do r lili ergu. — Obči na K i h o n h e r g je dobila od poljedeljskega ministerstva za uredbo trtnice 300 K. — Cesta nad Ko v lijakom v Kihenbergu bo v treh tednih dovršena. Speljana je zelo ravno. Tudi obzidovanje hudournikov Petnikain Rav-njaka napreduje naglo. V tem letu so delavci pri javnih delih mnogo zaslužili. — V Kukoviči odprejo prihodnji ponedeljek s sveto mašo novo šolo. Za učitelja je odbran g. Ilirih Pavlica K otvoritvi pride tudi šolski nadzornik Finžgar. — Iz vipavskih občin se jih je prav mnogo udeležilo katoliškega shoda v Ljubljani. Domov prinesejo novo navdušenje. Uanziauo! — G. kr. namestništvo v Trstu objavlja v uradnem »Gesetz- umi VorordnungsblaltMi z dne 7. t. m., da je sklep gor. dež. odbora o razdelitvi občinskih zemljišč v Kanziano dobil Najvišje potrdilo. Radovedni smo, kdo je kriv, da so naši* lepe Renče dobili* v uradnem listu laško ime?! Koliko časa bodo šo gospodje s temi bedarijami dražili Slovence? Nova avstrijska vojna ladija ,,Habsburg". \r nedeljo se je vršilo v ladijevišču sv. Marka v Trstu svečano spuščanje v morje nove vojne ladije ..Habsburg-4. Kumovala je Indiji nad vojvodinja Izabela, soproga nadvojvode Friderika, ki je bil pri slavnosti navzoč. Ko je zagrmel z ladije strel, spustila se je ista z mogočnim šumom v morje, a navzoče odlično občinstvo jr zaklicalo „Kv-viva!“ in ,.Hoch“, a raz krov Indije je zaoril močen klic iz slovenskih prs : »Živio!-4 in »slava!*4 Ti klici so prihajali od slovenskih delavcev, pod katerih pridnimi rokami se .je rodila ladija ..Habsburg44, ki je zdaj enu najlepših avstrijskih vojnih ladij. V Pazinu ji* odprl sedanji župan dr. S. Korelič s j. sept. 19(10 svojo lastno odvetniško pisarno. Cesar je potrdil zakon za Istro, s katerim se določuje, kako je uredili reko Kašo in izsušiti Cepiško jezero. — Proračun znaša največ 240.000 K, katerih polovico plača država, polovico dežela. 1. slovenska umrtnisha razstava ii se otvori dne Ib. I. m. opoludne v ljub- ljanskem ..Mestnem domu44. — Razstava bode obsegala preko slo cerkvenih in posvetnih slikarskih in kiparskih umotvorov. Uslopnina KO kr. ((>0 h) ob delavnikih in "JO kr. (10 lil oh nedeljah. — Dopolnilno Im oh 9. uri v »Narodnimi domu II. občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zvečer ob 8. uri pa je v »Narodnem domu44 slavnostna akademija ua korist razstavi, ki ostane odprla do Ib. oktobra. Vsa dela — izvzrmši nekaterih iz privatni* posesti — bodo občinstvu na prodaj, Romanje v Rim se nadaljuje iz vseh krajev sveta. Koncem tega meseca bode veliko romanje iz Rosne in Krce-govine, katero ho vodil sarajevski nadškof dr. Stadler. Kanali bodo preko Zagreba. Keke, Ancona in Lorela. Črtice o čebelarski razstavi v v Celovcu od 12. — 17. avg. 1900. o priliki 4b. shoda nemško-avstrijskih in ogrskih čebelarjev. (Dalje.) Razstava na občinskem strelišču je bila razdeljena v tri glavne oddelke: Razložba medenih pridelkov, potem ra-slava raznih panjev in čebelarskega orodja, ter oddelek živih čebelskih družin. P r v i oddelek. M e d e n a so h a. Tu si koj zapazil brezšlevila piramidalno nakopičenih steklenic in stekleničili medu, ki je bil na prodaj in si ga smel pokusiti. Dalje si opazil, kako je med po barvi in po okusu različen. Rarvina razlika in različni okus medu prihajala od različnega cvetja, kraja in različnega letnega časa, v katerem si je čebelar med pridobival t. j. iz satovja izmetoval. Drugačen in druzega okusa je namreč med iz lipovega, drugačen iz kostanjevega in zopet drugačen iz ajdovega cvetja. Kaj pa je med ? Sladki nektar, ki ga sicer vsaka rastlina, sosebno pa cvetlica po i in čebela posrka, v sebi prekuha in v satovje izkrca! Ge pomislimo tedaj, od kod da med prihaja, raz-vidimo, da mora biti za človeka posebno zdravilo. V tem oddelku se je nahajal med tildi v satovju, vosek že čist v hlebih in nekaj voščenih sveč. Med razstavljavci je bilo brati tudi slovenska imena: Šmid, Bilc, Žnideršič, Černuta. (Dalje prih.) Izreki o časnikarstvu. Veri sovražno časnikarstvo jo največja poguba za družino (Ketleler). Ono je strupeni studenec, iz katerega si zajemajo mnogi verski pouk (Škofje avstr. 188fi.) Velik del ueštevilnih napak in žalostnih razmer naših časov se lahko po pravici pripisuje slabemu časnikarstvu (Leon XIII). Kdor plačuje slabe časnike s svojim denarjem, se vojskuje zoper lastno cevkev (Škof sekovski 1884). Tak katoličan naj se sramuje ; kajti on dela nekaj, kar bi ne storil ne jud, n • nevernik. Zoper slabo časnikarstvo smo dolžni delati s podpiranjem dobrega (Leon XIII). Voditelj v bogoslovnih vedah, IV. zvezek, je ravnokar izšel s prav raznovrstno tvarino. Naroča se v Mariboru, stolno župnišče, cena od slej 5 K. Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko ? Tako je ime novi knjigi, ki jo je spisal : Podgrajski. Tiskala »Narodna Tiskarna44. Gena bO vin. Knjižica je spisana iz narodnega in gmotnega stališča. Pisatelj pravi : »Knjižica je napisana v la namen, da s pomočjo iste pride narodna zavest tudi v zadnji kotiček naše slovenske domovine, da obvaruje narodnega greha tudi zadnjega kmetiča v zadnji slovenski vasi." Opozarjamo naše čitatelje ua to delo pridnega pisatelja. Gena, 50 vinarjev, je tako nizka, da knjigo lehko vsakdo kupi. Socijalne drobtinice. Preknsuo. Po vsem mestu znan pijanec stopi v žganjarijo in si ukaže kozarček žganja. Gostilničar, še novinec v svoji obrti, ve kaj se spodobi, ter odgovori: »Ne, Vi ne dobite žganja, že dvakrat ste bil v norišnici vsled pijančevanja, poboljšajte se44. Med tem vstopita čedna mladeniču pri 18 letih, ter zahtevata kozarček, najboljšega, ter ga tudi dobila. Odpojeni pijanec se ustavi in milo gleda, potem se obrne h gostilničarju in reče: »Pred 12 leti sem bil tudi jaz čeden mladenič, kakor ta dva, lep in mlad, pa vesel. Slariši so me bili veseli in sosedova hči je slavila svoje upanje vame. Pa tovariši so me zapeljali, da srni začel pohajali krčme iu večkrat tudi žganjarijo; ker rekli so mi, en kozarček domačega dobro stori želodcu. Takrat ni bilo gostilničarja, da bi mi bil rekel: »Ne, vi ne dobite nič-4! ampak z veseljem so mi točili, ter mi še ponujali. No, zdaj sem pijanec iu sem res bil že v norišnici. Mati mi je v žalosti umrla; žena me ni mogla več prestajati iu mi je ušla k starišem; jaz pa sem bolan, nesrečen, nepotreben človek; ni več pomoči za me. Z mirno vestjo mi smete dati kozarček, da vsaj pozabim svojo nesrečo. Meni ne more več škodovati. Ge pa imate kaj srca, nikar ne dajajte takim mladeničem tega strupa, sicer bodo to, kar sem jaz, grdi pijam i. Jaz sem zgubljen, ni pa treba, da se še oni zgubijo. Za Božjo voljo, uc dajte jim niti kapljice!*4 Krčmar je bil v zadregi, mladeniča sta se resno spogledala, plačala, ter odšla ne da bi pokusila polnih kozarčkov. Pijanec jima je sledil. Krčmar je ostal sam s svojo vestjo. Mislil si je: mož ima pruv, pa dobiček je dobiček in od česa bomo krčmarji živeli, če ne bo pijančkov. Težavni račun. Nekega dne so videli v Lijonu na Francozkem moža, ki se je čudno vedel. Z metersko iner.o je meril vrata neke krčme, Ko je odmeril, je vselej prenehal, se zamaknil, kakor bi globoko premišljeval, se udaril ob čelo; pa ni mogel rešiti naloge, ter vedno z novega začel meriti, ter vedno trdil, da se gotovo ni uštel. Več ko 10 krat je premeril vrata. Med tem se je precejšna množica nabrala okoli moža, starega pijanca. Nazadnje se je obrnil proti množici, ter glasno pristavil: »Vendarle je res! Imel sem hiše, šle so tu skoz; imel sem njive in travnike, vse je šlo skoz ta vrata, in vendar niso 2 metra visoka. — Vse kar sem imel: blagostanje, čast in sreča, vse je šlo tu noter in je zgubljeno. Le jaz ne morem več noter, da končam svojo revo denarja nimam več, zato so me ven vrgli14, Steklenica ki pridiga treznost. Lansko leto je pobral nek ribič blizu Laivreeburga ob reki Ohio v Ameriki iz vode steklenico, ki je plavala. Bila je dobro zamašena, v njej je bilo to le pismo: »Dragi prijatelj! Ko dobiš to pismo ne bom več med živimi. Sem že sit življenja, nobenega nimam, da bi zanj živel, pijače pa ne morem pustiti. Če pa pijem, delam sramoto sebi in prijateljem. Slabo sem živel zdaj se ne morem več poboljšati. Zalo storim konec svojemu ničvrednemu življenju. Če zveš, da so našli v reki truplo nepoznanega utopljenca, povej ko-ronerju (okrajnemu načelniku), naj je ukaže pokopati na kopališču revežev, ter naj nikar ne pozveduje, čegavo truplo je. Ne maram svojim sorodnikom in znancem še več sramote storili s samomorom, ker so bili vedno dobri proti meni. Prijatelj naj’bo tebi v svarilo! Če piješ, koj nehaj; če ne piješ nikar ne začni, ker ti* bo ugonobilo, da boš tudi ti kedaj ležal v grobu pijanca. Z Bogom! Bog s Tabo! Naša društva. Osnovalni shod »Slomšekove zveze44 je bil dne 10. t. m. ob 3. pop. v »Kal. Domu-4 v Ljubljani. Udeležencev je bilo 143, med njimi posebno častno zastopane vrle gospodične učiteljice. V imenu kat. češkega učiteljstva je bil prisoten nadučitelj Kadlčak. Skodu je predsedoval g. učitelj Fr. Jaklič, ki je v krasnem govoru označil namen učiteljske »Sloinšekove zveze44: Naš program je narodnainkrščanskašola in tako tudi učiteljstvo: narodno in katoliško ne samo po imenu, ampak tudi po srcu in duhu, katoliško ne samo doma za peč-j o, ampak tudi v javnosti44. Čianov je pristopilo iz kroga učiteljic in učiteljev 8U, ti profesorjev, 20 katehetov in lepo število ustanovnih in podpornih udov. V odbor so izvoljeni Fr. Jaklič, 1. Novak, J. Čenčič, I. Rajec, Fr. Tomažič, Antonija Stupica, Pavla Krusič, llolzinger pl. VVei-dicli. K. Vižintin. Izmej katehetov : Fr. Osvvald, Ant. Kržič, dr. Jožef Gruden. Družim sv. Mohorja. — Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 78.10!$ nu 78.5915, to je: 4'J3 udov v«m' kakor lani! Teli 7S.f»% Slo-veneev-Mohorjanov se razdeli po posameznih škofiijnh in krajih tako-le: 1. Goriška nadškofija 8.6 IU udov, manj 294, 2. Krška škofija (>868 udov, več 141, 3. Lavantinska školija 25.796 udov, več 990, 4. Ljubljanska Skolija 30.106 udov, manj 636. f>. Tržaško-ko-perska škotiia 4.016 udov, več 28. 6. Si*-kovska Škofija 564 udov. več 39, 7. Som-boteljska Skolija 344 udov, več 28, 8. Zagrebška nadškofija 545 udov, manj 23, 9. Senjska Skolija 213 udov, manj 1, 10. ForeSka Skolija 130 udov, več 19, 11. Djakovška Skolija 62 udov, več 15, 12. Bosniška Skolija 237 udov, več 10, 13. Videmska nadškofija 194 udov, manj 3, 14. Razni kraji 526 udov, več 208, 15. Amerikanci 804 udov, več 14, 16. Iz Afrike in Azije 81 udov, manj 42. Pregled nam kaže, da smo napre-. dovali v 10. škofijah (iti sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 6. škofijah (za vkup 999 udov). Lavorika gre letos lavantinski škofiji, kjer je Število poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kjer štejemo -141 udov več. Po raznih krajih je narastlo število za 208. Katoliško slov. delavsko društvo v Gorici je v minolem letu posodilo društvenikom mnogo knjig. Dotičniki so naprošeni, da jih prej ko mogoče vrnejo. Podružnica delavskega podpornega društva v Mirnu prirodi 23. t. m. na travniku pod Gradom javno tombolo. Dobitki: Čiukvina 100 kron in tombola 200 kron. Srečke prodajale se bodo po 40 vin. O d b o r. Za Aloj/ijeviš6e. — Monsignor dr. Sedej 20 K. Preč. g. Anton Božič 30 K. Za kratek čas. Kratko porodilo o shodu narJdno-napredne stranke (tako jo je krstil njen verni pristaš „Podseljan“ na shodu med občnim smehom) v Kobaridu. — Neki mož iz kobariške okolice, vprašan od našega prijatelja, kako je bilo na shodu v Kobaridu, odgovoril je kratko: 1. Obljubovali so nam železnico do Loga, po kateri se pa ne bo smela voziti „Vera“. Ona nima namreč pri železnici ničesar opraviti. (Kdo je pač ta nesrečna devica?) 2. Zabavljali so proti dr. Gregorčiču in vsem drugim poslancem. (To se jim je kolcalo!) 3. „Šinhali“ so črez „farje“ in tulili kakor divji. (Ni čuda, v taki soparici!) 4. Kramarjev Dreja je prodajal pre-šičje jezike (menda jih v razntavi nihče neče!) in se pridušal, da se ne pusti za lase v nebesa potegniti. (Ima popolnoma prav; to boli! Viharen odpor.) 5. Celo noč so gosteč se, razgrajali in preklinjali „ larje“. (JJJo. to je bilo le radi lažjega prebavljanja.) Op. uredništva: Ker mnogi neradi čitajo dolga poročila, ustregli smo jim gotovo s tem kratkim poročilcerti. Dobro jo je uganil menda nekdo, ki nam piše: G. urednik! Ali veste, zakaj „Soča“ tako rada — rekel bi: s takim apetitom — piSe o neke vrste škan-dalčkih11 ? Hm, menda se spomnite starega, pristno slovenskega pregovora: Gliha vkup štriha — ali glede ,,Sočeu in škandalčkov : Česar je polno srcž, to rado iz „Soče“ vre — ali pa: Papir, ki na vseh voglih smrdi, pač sam čeden ni, — ali pa: Kakoršno uredništvo, t&ko v listu devištvo itd. . . . Tržne cene v Gorici za 100 kg. Pšenica............................K 17’— ječmon.............................„ 16‘— ove9................................13’— turšica............................„ 14-— krompir ...........................„ 4-— seno...............................„ 4 — Štiri učence sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano. — Za postranski poduk skrbi družina sama brezplačno. Naslov pove upravništvo „Priin. Lista“. j^nton J^on, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- in Arna vina matinskih in I* vipavskih, /fWx istsrskih v i • furlanskih, ’ * nagrado v. Dostavlja na dom iii razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cans zmerne. Postrežba pofttena. Krojaški mojster Franc Oufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pu č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. v Tržni ulici poleg kritege trga (poslopje c. kr. okrož. sodišča) ima veliko zalogo najflnejega žvepla v kosih, katero prodaja po n »j nižji ceni. Ima tudi vsakovrstnih najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa Priporoča se p. n. občinstvu Ant. Jeretič. Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli 12 uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. — Staro reči popravi, po-srebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je prlpra Ijen jlmjcerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto. Objava. Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana firma Brata Zupan pod Istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsko obrt, katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom Brata Zupan, orgljarja v Kamnigorici. Preudano se priporočam prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježim velespoštovanem udani za tirmo Brata Zupan Ignacij Zupan, orgljaiski mojuter „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v (torici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji Izberi, kakor: sukno, plalno, prte-nino, ChilTon, oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. J tiger itd. itd. Vse po naj nižjih cenali. Cene so stalne brez pogajanja. Nilralra MmClUCl W W w w W ## skrivnost ni več napraviti si vsakdo doma sam brez vsuke priprave in težave najfineje likerje po 1’rancozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, ueški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nom navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via Belvedere št. 23 Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnliiče nirnberškonit in drobnega blaga ter tkanin, preje ih nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci, mašne knjižice. Hišna ubrala za vse letne Sase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih 1 in trgih ter na deželi. Artur M akut z, klepar v Ozki ulici (Via Stretta), se priporoča slavnemu občinslvu. Izdeluje vsakovrstna kleparski! delu. Prva slov. trgovina z železjem Konjedic & Zajec prej G. Darbo Gorica, pred nadškofijo št. 9. Priporočata po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vi-nogradskega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pripoznana zaloga najboljših kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovino po najvišjih cenah. Vsako naročilo so izvrši nemudoma in vestno. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-inami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Baje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Ustanovljena tvrdka leta 1866. Ivan DFufovka v Qoriei na Travniku št. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijaiki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja iu nadplatov ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. itd. Luštna tovarna nadplatov (Sctolokrtlieilei, štopa in ure/uje se po meri i/. vsacepa usuja dobro in hitro. Izdelovalnica jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj vošila (biksa) v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in franko.