0 bolezni, napakah in drugih škodljivih rečeh pri sadnih drevesih. [Spisal A. Stamcar.') (Dalje in konec") XVI. Škodljive vremena. Preobilna mokrota, kakor tudi suša sadnemu drevju zpld zeld škoduje. JVIesca malega in velikpga travna, pa tudi rožnika potrebujejo drevesa primprne mokrote, brez ktere bi ne zastavile svojili navadnih listnih, cvetnih ali sadnih popkov, tudi v rasti bi zaostajale zavoljo prebornega živpža. Sadje bi bilo prav drobno in bi pred časoin izpadlo. Vendar se pa suši veliko ložeje zabrani, kakor moči; ako se okoli drevesa prav dobro z vodo poškropi, da voda do korenin pride, je drevesu v suši zeld pomagano. Veliko hujše škoduje drevju preobilna mokrota; iz nje veliko drevesnih bolezen izhaja. 0 deževanji cvptje postane bolj černo in rumeno, poslednjič izpade in sadni pridelki so za tisto leto ob tla. Ako se vreme naglo spreminja, t. j. kedar na vročino hitro dež in merzla sapa pritegne, drevju škoduje toliko, da se listja ali perja prime nekaka moknata rosa; Iistje je po verhu belo pikasto in tudi bolj debelo, kar pa tudi gotovo sadnemu drevju živež zaderžuje. XVII. Drevju škodljive iivali. 1. Zajec drevesne mladike posčiplje, ali če je malo drevce, ga tudi pri sredi tako odgrizne, kakor bi ga s škarjami odstrigel, včasi tudi po deblu kožo tako ogloda, da se težko več zaraste. Kozja in zajčja slina, šp bolj pa zob, je sadnemu drevju hud strup. Kteri pripomoček je zoper zajca, ne morem jaz gotovo reči, ker zajec v mojo drevesnico ne pride, tedaj sem v tej reči premalo skušen. Gotovi pripomoček je pa in tudi ostane, če zajca s svinčeno kroglo in smodnikom pokadiš, potem ti ne bo nikdar več škode delal. Drevo pa z apnom pobeli, ker zajec se belega drevesa boji. 2. Miši in kertice, ktere korenine in deblo oglodajo in koreninice tako čisto pojedd, da drevescu samo deblo še ostane in v zemlji tiči. Temu merčesu jaz po večletni skušnji tako le postrežem: Pred ko sneg pade, že pozno jesen sim ter tje med drevesca male prekope skopljem, v ktere denem zelenega olubja od nagnojevega lesa, in ga zopet s perstjo zasujem. To olubje mišim tako hudo dene, da vse pobegnejo iz drevesnice. 3. Kebri, ki se pa lahko polove zjutraj, ko je še zrak bolj merzel in doklpr so še okorni, če se namrpč pod drevesom rjuha ali plahta pogerne, drevo dobro potrese, da padejo doli. 4. Mravlje in uši. Kjer so mravlje, tam so gotovo tudi uši'. Uši naj se pa kar s cunjo pomečkajo do čistpga, in drevo bo nflialo hirati. 5. Gosence so zeld škodljive stvari; mlado drevce tako končajo, da se posuši; staro drevo pa za več let store nerodovitno. Ua se pa gosence odpravijo, se mora: a) vsako pomlad drevje čisto otrebiti, b) odrasčene drevesa z apnom pobeliti. c) okoli drevesa jesen zpmlja nekoliko odkopati, da se gosenčina zalega tudi v zemlji zatare, d) vsaki večpr ali jutro je dobro drevesa otresti in spodaj kako plahto pogerniti, da se gosence ložeje polove. p) Tiste ptice, ktere gosence pokončujejo, se ne smejo loviti in pobijati, ampak še le privaditi se morajo na vertp; tiste ptice pa, ki sadnemu drpvju škodujejo , p.: kalin, kos, šinkovec, pšoga, vrana i. v. d., moramo pa od sadnih dreves odganjati. Vendar je pa veliko več takih ptic , ki gosence obirajo ia nam koristijo, kakor unih, ki nam škodujejo. Zahvalimo Boga za neskončno modro stvarjenje! —