Uspešen nastop mladih pevcev iz občine Videm K la Radiu Ptuj poteka letos že 8. IMsezona Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vsako leto se tega tekmovanja udeležijo tudi odlični mladi pevci iz Osnovne šole Videm s podružnicama v Leskovcu in na Selih. V studiu Radia Ptuj so tako mladi pevci prepevali zadnjo sredo v marcu. Dogodek je potekal v živo na radiu in prek Facebooka Radia Ptuj. Ob posamičnih nastopih smo tokrat prvič v novi sezoni slišali tudi pevski trio deklet, ki so si za skupni nastop izbrala zelo staro popevko pod naslovom Dan ljubezni skupine Pepel in kri. Za razliko od prejšnjih nastopov je bilo tokrat tudi več narodnozabavne glasbe. Ker prepevanje poteka v živo, je to za mlade pevce posebna izkušnja. V mlajši kategoriji so se predstavile pevke iz 2., 3., 4. in 5. razreda, v starejši iz 8. in 9. razreda. Nekateri med njimi so zapeli prvič, več pa je bilo tistih, ki so na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zapeli že večkrat. Mladi pevci drug drugega spodbujajo, veselijo se vsakega uspeha posebej, predvsem pa jih povezuje ljubezen do petja. Poleg tega pa imajo podporo družine, šole in občine. Videmski župan Branko Marinič je na vse mlade pevce zelo ponosen, še zlasti pa na tiste, ki so že sedaj uspešni in se na podlagi izkušenj iz tega projekta uspešno vključujejo tudi v druge tovrstne projekte na širšem območju. Prepevali so: Ajda Hrga, Nuša Smi-goc, Ana Vidovič, Žana Jelen, Zoja Novakovič, Andrej Potočnik, Eva Lampret, Nina Selinšek, Lara Sori ter Kaja Kozel, Ela Kolednik in Neli Bračič v mlajši kategoriji, v starejši pa Gabriel Feguš, Vanessa Ko j c in Kornelija Jelen. Sponzorji dogodka so bili: Občina Videm, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Mir, Ribogojnica Berlek in Sazas. Iz OS Videm se je v polfinale iz mlajše kategorije uvrstila Lara Sori, ki je zapela pesem Zgodba o prijateljstvu, v starejši kategoriji pa je uspelo Korneliji Jelen s pesmijo Lahko noč, Piran. To je njen prvi polfinale v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vztrajnost se ji je obrestovala, letošnja sezona projekta je namreč že njena sedma. MN m ne Foto: Črtomir Goznik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Foto: Črtomir Goznik Spremenljivo spomladansko vreme nam na trenutke daje vtis, da smo že v poletju. Res pa je, da smo zakorakali v junij. Čas, v katerem pregledamo, kaj vse nam je uspelo opraviti in kaj nas še čaka v drugi polovici letošnjega leta. Veliko stvari smo že opravili, še več pa jih želimo opraviti v drugi polovici leta. Junij je tudi naš praznični mesec, ko praznujemo občinski praznik. Žal nam je pandemija vzela dobri dve leti, ko smo se znašli v situaciji, ki nas je zaznamovala tako ali drugače. Zagotovo nas bodo posledice pandemije spremljale še kar nekaj časa. Verjamem, da jih bomo skupaj z vami znali uspešno prebroditi. Naše letošnje praznovanje bomo začeli v petek, 10. junija, in končali v nedeljo, 19. junija. Kaj vse se bo dogajalo, boste seznanjeni v tej številki občinskega glasila Naš glas. Komisija za pripravo letošnjega praznovanja je upoštevala želje in predloge naših društev in krajevnih skupnosti, ki so se aktivno vključile v izvedbo tematskih vsebin. V občinski upravi si na prvem mestu želimo realizirati vse tisto, kar nam nalaga sprejeti proračun za letošnje leto. Smo v neki čudni situaciji, kar se redko kdaj zgodi. Imamo denar, na javne razpise pa žal ni resnih ponudb. A ne bomo obupali. Kot dobri gospodarji bomo tudi v prihodnje skrbeli za racionalno in pregledno porabo javnega denarja. Kaj so naše prioritete, pa je vidno v sprejetem proračunu. Se vedno je dograditev vrtca na prvem mestu, a ne za vsako ceno. Urejanje cest, izgradnja kanalizacije, tekoče vzdrževanje javnih površin — to je naša stalna naloga. Načrtujemo investicije za naslednjo finančno perspektivo, s katero želimo izboljšati življenjske pogoje naših občanov. Načrtovane vsebine se nanašajo na vsa področja družbenega in društvenega življenja v naši občini. Tudi v prihodnje si želim vsebinske obravnave na sejah občinskega sveta, brez politiziranja in delitve. Želim si, da ne pozabimo na malega človeka, da mora za vsakega veljati enako pravilo. Želim vam, da bi v dneh, ki so pred nami, našli čas zase in za svoje domače ter se udeležili posameznih prireditev. Lepo praznovanje in veliko dobrega vam želim! Branko Marinič, župan Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Naklada 2150 kosov. Z aprilske seje občinskega sveta 1 /torek, 5. aprila, je v prostorih kulturne dvorane Obči-V ne Videm potekala 22. redna seja Občinskega sveta Občine Videm, na njej pa so sodelovali vse svetnice in svetniki. Občinski svetniki so potrdili Letno poročilo Občine Videm za leto 2021 in sprejeli Rebalans št. 2/2022 proračuna Občine Videm za leto 2022. Z rebalansom so se uskladile proračunske postavke predvsem za urejanje cest, javnih poti, povečala se je proračunska postavka Kanalizacija Šturmovci, uskladila se je tudi postavka za širitev vrtca Videm. Potrdil se je Sklep o porabi proračunske rezerve, ki se nameni za sanacijo plazu v Dravinjskem Vrhu. Svetniki so podali soglasje k povečanju števila otrok v oddelku Hrast v Leskovcu še za enega otroka od 3. 5. 2022. V skladu s Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje mora občina podati soglasje k oblikovanju oddelkov in številu otrok v oddelkih oz. povečati normativ v skupini, če se želi omogočiti vpis otroka s 3. 5. 2022. Potrdili se tudi predlog Sklepa za zaznambo javnega dobra pri pare. št. 311/6, pare. št. 311/5, pare. št. 311/18, pare. št. 310/7 in pare. št. 311/28, vse k. o. 421 Lancova vas, ter predlog Sklepa o ukinitvi javnega dobra pri pare. št. 753/20, k. o. 421 Lancova vas. Na 22. redni seji so občinski svetniki potrdili tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj — skrajšani postopek ter se seznanili z letnimi poročili zavodov in ustanov za leto 2021 in programi del, poslovnimi in finančnimi načrti zavodov in ustanov za leto 2022. Občinska uprava Začasno zaprtje krajevnih uradov, tudi videmskega Upravna enota Ptuj je vsem občinam posredovala obvestilo o začasnem zaprtju krajevnih uradov na območju Upravne enote Ptuj. Krajevni uradi ostajajo zaprti do nadaljnjega, o morebitnih spremembah pa bodo občine obvestili. Stranke lahko svoje zadeve, za katere je pristojna Upravna enota, urejajo v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj. Morebitne dodatne informacije se lahko pridobijo na telefonski številki 02 798 01 00 ali po elektronskem naslovu ue.ptuj@gov.si. Občinska uprava Videm REPUBLIKA SLOVENIJA KRAJEVNI URAD VIDEM PRI PTUJU Upravna enota Ptuj Izgradnja kanalizacijskega omrežja v naselju Šturmovci Obveščamo vas, da smo v maju 2022 začeli izvajalska dela izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Šturmovci, zaradi česar bo občasno oviran promet na lokalni cesti 465211 (Videm pri Ptuju—Markovci) in na javnih poteh JP 956111, 956114, 956115, 956116 v naselju Šturmovci. Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na tel. št. 02 761 94 00 in po elektronski pošti info@videm. si. Hvala za razumevanje. Občina Videm Aktualne investicije v videmski občini 1 /Občini Videm smo v prvih mesecih letošnjega leta že V uspešno končali nekatere načrtovane investicije, med drugim je izgrajen pločnik ob glavni cesti Videm-Pobrež-je v izmeri 485 m, hkrati pa je bila postavljena tudi javna razsvetljava. V naselju Dravinjski Vrh smo sanirali večji plaz, izvedeni sta bili sanacija starega opornega zidu, ki je že popuščal, in sanacija brežine nad cesto. V sklopu tega je bila izvedena tudi preplastitev ceste v dolžini 185 m in vgrajene cevi za bodoče kabliranje elektrike. Ob glavni cesti Ptuj-Videm je izgrajen pločnik. Naselje Tržeč je dobilo novo avtobusno postajališče, v Doleni smo zamenjali dotrajano avtobusno postajališče in ga nadomestili z moderno avtobusno nadstrešnico. Izvedena je bila modernizacija odseka ceste v Pobrežju. Končana so dela za modernizacijo ceste v Ljubstavi v dolžini 300 m. V okviru proračunske postavke javna razsvetljava smo letos realizirali nabavo in postavitev novih, energetsko varčnih LED-svetilk na območju naselij Vareja, Pobrežje in Strmec pri Leskovcu. Dela pri projektu »Zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Polskave«, naročnik je DRSV, so v polnem teku. V sklopu projekta Krepitev blagovne znamke LAS se dokončuje posodobitev Vidove kleti — izvedena je bila zamenjava dotrajanega pomivalnega stroja, nabavili smo nove degustacijske kozarce za vino in montirali klimatsko napravo. Za vinogradnike in člane Vinarske zadruge Haloze je bilo organiziranih več strokovnih delavnic. V juniju 2022 bo v okviru projekta postavljen še monolit v kleti. Na Petrovi domačiji v Šturmovcih je posodobljena kuhinja in oprema. Letos je bilo obnovljeno igrišče v Pobrežju, v sklopu del pa smo uredili asfaltirano športno igrišče in igrišče za odbojko na mivki. TRENUTNE INVESTICIJE V TEKU Trenutno potekajo gradbena dela za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Šturmovci. Tlačni vod je položen, v drugi fazi poteka izgradnja gravitacijskega voda. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Za igrišče v Tržcu so naročene naprave za zunanji fitnes, v poletnih mesecih bo potekala še izgradnja odbojkarskega igrišča. Izvajata se modernizacija cestnih odsekov v Vareji, na odseku od Vareje 9b do Dravcev 13, v dolžini 630 m, in modernizacija ceste JP 956171 od LC 456421 proti Vareji 33a. Dela bodo dokončana v juniju. V okviru sanacije plazov se izvajajo dela na posedih v Ljub- Izgradnja kanalizacije v Šturmovcih stavi pod hišno številko 26 ter na cestišču med Dravinjskim Vrhom in Varejo ob opornem zidu. Dela na pokopališču v sklopu projekta žarni zid so v zaključni fazi. Predviden začetek najema in uporabe žarnega zidu je od julija 2022. Besedilo in foto: občinska uprava Kurjenje v naravi v "7e nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar ^—velikih razsežnosti. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so kurjenje in požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov, odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov, udar strele, iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov, uporaba sveč, bakel, raket, petard ipd. Večino požarov pa v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti. Ce kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbimo, da je v bliži- ni kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja ipd.). Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti. Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na območjih v oddaljenosti do 100 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno. Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove in ognjemete ter izven pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ah izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. (Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje, http://www. sos 112. si/slo/page.php?src=svl 181.htm) Občinska uprava Strojna košnja v maju in juniju V maju so zaposleni v Režijskem obratu Občine Videm začeli košnjo brežin ob občinskih cestah in na drugih javnih poteh. V letošnjem letu je zaradi intenzivnih padavin zaraščenost ob cestah večja kot v preteklih letih. Občina Videm ima javno kategoriziranih 235,8 km lokalnih cest in javnih poti. Strojna košnja poteka z dvema traktorjema. Ob strojni košnji poteka tudi ročna košnja okrog prometnih znakov, hidrantov in obcestnih ograj. ZARAŠČENOST TRI METRE OD ROBA CESTIŠČA NE SME OVIRATI PROMETA V občini Videm predstavlja problematiko zaraščenost dreves in grmovja, ki zarašča cestišča z zemljišč v lasti občanov. Varovalni pas ob javnih poteh znaša 3 m od roba cestišča, kar pomeni, da zaraščenost 3 m od roba cestišča ne sme ovirati prometa. Zato prosimo lastnike zemljišč ob občinskih cestah, da obrežejo živo mejo, grmovje in drevesa 3 m od roba cestišča in višine 4,5 m ter odstranijo vse predmete, ki ovirajo preglednost na javnih poteh. Ostankov obrezovanja ni dovoljeno puščati na javnih površinah. Občinska uprava Foto: arhiv občinske uprave Volitve in ali so lahko zamujena priložnost? torej nismo zmagoviti? Ker v povprečju zaostajamo za 10 % za povprečjem zmagovitih enot. Zato lahko pričakujemo, da bomo zaostajali za najmanj 10 % tudi pri nadaljnjem razvoju, ko se bo delil državni proračunski in projektni denar. Spoštovani sovaščani, krajani, občani, dokler se nam bodo ti odstotki iz vsakokratnega volilnega obdobja ponavljali, tako dolgo bomo razhajanje med razvito in nerazvito krajino slovenskega prostora povečevali. Prejemamo manj evropskih in državnih proračunskih sredstev, imamo manj atraktivnih zaposlitvenih možnosti in nižje plačilo (razen državne in javne |Xer nas letos čaka še najmanj dvoje volitev, si drznem uprave) za enaka dela kot v razvitejšem centralnem in severo- l\ob že opravljenih izpostaviti le nekaj podatkov, ki nas zahodnem delu Slovenije. po udeležbi uvrščajo na sam rep v Republiki Sloveniji. Ko sedaj po volitvah izražamo čustva nezadovoljstva ali manj- šina celo zadovoljstva, skupaj v en glas govorimo o regionali-Kljub pozivom in spodbudah o pomenu volitev še vedno zaciji. Ne vprašamo pa se, ah ima kdo regionalizacijo v pro- opuščamo priložnost nekaj spremeniti ah vsaj obrniti sebi v gramu in ali jo bo implementiral. Še manj pa, ah bomo šli prid. Poglejmo volilno udeležbo in hitro nam bo jasno, kaj vsaj takrat na volitve in poskusih odrezati svoj regijski kos se je zgodilo in zakaj se je zgodilo tako presenečenje. Volil- kruha. Ta slaba volilna udeležba je že navada, tradicija, ta pa ne enote centralne in severozahodne Slovenije so imele volil- se težko spremeni čez noč. no udeležbo več kot 73-odstotno, volilna enota Maribora Kaj nam ostane? Moramo iti volit in ne vsega prepustiti dru- 67-odstotno in naša 8. volilna enota Ptuj s svojimi 11 okra- gim ter nato zamahniti z roko. Govoriti, kako je vse zanič in ji najnižjo - 64,36-odstotno. Zmagovalci volitev niso naši kaj vse imajo »oni« v Ljubljani, pa je nespametno. Kot skle- favoriti ah prinašalci pomladi v naše okolje, zmagovalci so pno misel lahko zapišem le besede: »Ne prepuščajmo odloča- tisti, ki našega glasu ne slišijo, čutijo, vidijo pa, da večinsko nja neznancem in tujcem.« nismo njihovi privrženci (vse to kažejo analize volitev). Zakaj FL Dela na terenu urejanja porečja reke Polskave so stekla 1 /prejšnji številki občinskega glasila Naš glas smo pre-V gledali potek, kako smo od ideje prišli do načrtov in realizacije projekta poplavne zaščite območja ob reki Polskavi. V tej številki bomo podrobneje predstavili predvidene gradbene posege na posameznih odsekih v občini Videm. Urejanje struge reke Polskave je razdeljeno na 180 odsekov, dolgih 50 metrov. V občini Videm je teh odsekov na območju med avtocesto Draženci—Gruškovje ter naseljem Trnovec na meji med občino Videm in Kidričevo 94. Na odsekih 1—7, kjer so se dela v teh dneh tudi začela, so predvideni manjši posegi, ki zajemajo odstranitev zemljine z bregov struge, postavitev kaskade in obložitev bregov s kamnitimi zavarovanji. Na odsekih 8—10 bo izveden večji poseg. V skladu z zahtevami okoljevarstvenikov bo zgrajena t. i. ekološka niša. S tem bo na tem mestu za dobrih 50 metrov proti naselju premaknjena cesta. Na novopridobljenem prostoru, površine okrog 55 arov, med obstoječo strugo in novo cesto, se bo izkopal stranski rokav Polskave. Vmesno območje se bo zamočvirilo in zasadilo z avtohtonimi drevesi. Na odsekih 13—36 se bo izvedlo več posegov: ribje luknje, kaskade in drče v strugi, manjše ekološke niše v bregovih struge. Pri »Marčinkovi« brvi bodo zasajena drevesa, na celotnem območju ob asfaltni cesti pa bo zgrajen oporni zid za zaščito ceste. Na tem odseku bodo na novo zgrajeni »Marčinkova« in »Marcunova« brv ter most. Širina novih brvi bo znašala 1,4 metra, širina mostu pa 6,7 metra. Širina vozišča na mostu bo 5 metrov, širina hodnika za pešce pa 1,4 metra. Na desnem bregu bo od mostu do »Mrčinkove« brvi zgrajen nasip za zavarovanje naselja pred visokimi vodami. Na odsekih 37—51 (»Turkova« brv) bo izvedenih nekaj manjših sprememb v strugi v smislu sonaravne ureditve kamnitih zavarovanj struge, izgradnje talnih pragov, ekoloških niš in ureditev iztokov melioracijskih jarkov v strugo reke. Na novo bo zgra- Dela na terenu so stekla ... Foto: RK jena »Turkova« brv v istih gabaritih kot brvi v Lancovi vasi. Večji posegi v smislu sonaravne ureditve struge so predvideni na odsekih 54—74, na območju južno od naselij Barislovci in Sela. Na desnem bregu bo zasajenih več dreves, na novo bo zgrajen »Krčekov« most na Selih. Na odseku 81—92 v naselju Trnovec (od mostu proti Doleni, do Peršuha) bo odstranjena cesta na levem bregu struge, na celotnem območju pa bodo zasajena drevesa. Na novo bo zgrajen most v Trnovcu proti Jerenku. Most na cesti Sela— Dolena se ne bo gradil na novo. Zemeljska dela z urejanjem struge bo izvajalo podjetje VGP Drava Ptuj. Dela na terenu so se že začela in bodo tekla od Lancove vasi proti Barislovcem, Selam in Trnovcu. V juliju je predviden začetek del na prometni infrastrukturi, tj. rušenje starih mostov in gradnja novih mostov ter brvi. Dela bo izvajalo podjetje Pomgrad, d. d. Po projektu in zahtevah Zavoda za varstvo narave se gradbena dela na mostovih lahko začnejo šele s 1. 7. 2022. Dela na vseh brveh bodo stekla hkrati, mostovi pa se bodo gradili po etapah, predvideno po dva mostova hkrati. V času gradnje mostov bodo obvozi potekali po lokalnih cestah, gradnja mostov pa bo potekala približno 5 mesecev (vsaka etapa 5 mesecev). Občane bomo o obvozih obveščali prek spletne strani občine in družbenih omrežij. Že vnaprej vas prosimo za razumevanje in strpnost v času gradnje. KAJ PRIDOBIMO STENI PROJEKTOM Reka Polskava sicer ni velika reka, tudi poplave niso katastrofalne, vseeno pa zahtevajo aktivacijo sil za zaščito in reševanje ter kar nekaj sredstev občanov za popoplavno obnovo. Po študijah, ki so bile pripravljene za ta projekt, bi na novo urejena struga Polskave s povezavo struge na zadrževalnik Medvedce zagotavljala zaščito območja pred stoletnimi vodami. Obenem z ureditvijo Polskave urejamo tudi prostorsko politiko na območjih KS Sela in KS Lancova vas. Po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Videm v letu 2015 je namreč bila onemogočena gradnja novih objektov na poplavnih območjih ob reki Polskavi. Predvideva se, da bi bila gradnja na tem območju po ureditvi Polskave mogoča brez omejitev, povezanih s poplavno ogroženostjo. Omejitve bi ostale zgolj na območju naselja Trnovec med cesto in reko Polskavo. Končno stanje glede možnosti gradenj bo znano po zaključku gradbenih del, ko bo izvedena nova hidrološko hidravlična študija. Na podlagi rezultatov te študije bodo sledile podlage za pripravo novega OPN in ureditev prostorske politike na tem območju. Matjaž Klasinc, podžupan POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Videm! I judska modrost, da naj bi v mesecih, ki v imenu nima-Ljo črke »r«, lahko hodili bosi, za letošnji maj resnično drži. Ledeni možje in Zofka so letos malo pohiteli, ampak vseeno na lepo in toplo poletje ter dobro letino v jesenskem času. Naj se vam v začetku mojega pisanja najprej iskreno zahvalim za vaše glasove in podporo na zadnjih državnozborskih volitvah. Tokrat je bila volilna udeležba precej višja, česar sem izjemno vesela, saj to pomeni, da se zavedate pomena volilnega glasu ter da vsak glas odloča in kroji smer delovanja države v prihodnje. V volilnem okraju Ptuj III sem prejela 4332 glasov oziroma 34,32 %, kar je izjemno lep rezultat, sploh glede na dejstvo, da smo izbirah med kar 20 kandidati. V naši občini je bil rezultat še višji, in sicer kar 42 %, za kar se vam resnično iskreno zahvaljujem. Vesela sem, da ste prepoznali moje dosedanje delo in mi zaupali, da sem vaš glas v hramu demokracije tudi v tem sklicu. Vsakokratne volitve nas sicer pozivajo k izbiri in opredelitvi po strankarski pripadnosti, vendar si kot poslanka ne predstavljam, da ne bi delala za dobro vseh nas. Zato želim s svojo vlogo in delom upravičiti zaupanje tako tistih, ki ste mi že zaupali, kot tudi tistih, ki me skozi delo v Državnem zboru še vedno spoznavate. 9. sklic Državnega zbora je svoje delo začel na ustanovni seji, ki je bila v petek, 13. maja. Na njej smo dobili tudi prvo predsednico Državnega zbora v zgodovini Slovenije. V tokratnem sklicu bom ponovno delovala kot opozicijska poslanka, a to moje aktivnosti nič ne zmanjšuje, le nekoliko jo spreminja. Moja prizadevanja za nadaljnji razvoj Spodnjega Podravja, Dravskega polja in Haloz ostajajo enaka, prav tako podpora vsem spremembam, ki bodo dobre za ljudi. V času mojega pisanja je za menoj ustanovna in prva izredna seja Državnega zbora. Po napovedih bomo v kratkem imeli novo vlado, v javnosti pa je tudi že za zdaj še nepodpisana koalicijska pogodba nove koalicije. Smer, ki se nam obeta, je drugačna, kot je bila zadnji dve leti. Obetajo se nam dodatne obdavčitve, saj se napoveduje razveljavitev zakona o dohodnini, kar pomeni, da višjih neto plač ne bo, obeta se nam dodatno obdavčenje vsega premoženja — davek na nepremičnine, dodatni davki za zdravstveni sistem, višja obdavčitev za podje- tja idr. Vse skupaj bo šlo v škodo delovnih ljudi. Osnutek koalicijske pogodbe je tako že v začetku na noge dvignil slovensko gospodarstvo, saj vsebuje nerazumne dodatne davčne obremenitve. H gospodarski rasti, ki je zadnje leto v Sloveniji res nadpovprečna (v prvem četrtletju 2022 celo 9,8-odstotna), največ prispeva gospodarstvo in več kot očitno namerava nova Vlada prav te, ki v proračun prispevajo največ, kaznovati. Sama vedno zagovarjam davčno razbremenitev, saj se mora delo ljudem izplačati in morajo biti zanj ustrezno nagrajeni. Tudi tisti, ki so leta garali, da so si zgradili svojo hišo ali kupih stanovanje, sedaj ne smejo biti kaznovani z novimi davki, da bodo na drugi strani nagrajeni tisti, ki leta živijo od socialnih privilegijev, pa čeprav so sposobni za delo. Margaret Thatcher je nekoč dejala: »Problem socializma je, da enkrat zmanjka tujega denarja.« Ob branju koalicijske pogodbe mi je prav ta misel večkrat prišla pred oči. A eno so zapisane besede, drugo bodo morda dejanja ali »nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha«. Ukrepali bomo takrat, ko bo to potrebno. Spoštovani, vsem, ki ste še v šolskih in študijskih klopeh, želim uspešen zaključek šolskega in študijskega leta. Vsem delovno aktivnim naj čim prej mine čas do poletnih počitnih. Vsem skupaj pa želim ponosno praznovanje dneva državnosti ter iskrene čestitke ob občinskem prazniku naše Občine Videm. Le dobro želim vsemi Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS SDS V pestrih volilnih mesecih smo tudi svetniki zelo aktivni. Na redni seji občinskega sveta smo obravnavali Letno poročilo Občine Videm in potrdili sklep o porabi proračunske rezerve za leto 2022. Med pomembnejšimi točkami seje je zagotovo potrditev Rebalansa št. 2 Občine Videm za leto 2022. S potrditvijo rebalansa smo zagotovili sredstva za začetek gradnje kanalizacije v Šturmovcih in uskladili sredstva na postavki za težko pričakovano gradnjo Vrtca Videm. Svetniki stranke SDS smo bili aktivni tudi v času volilne kampanje za državnozborske volitve. Izjemno veseli smo, da trud in dobro delo preteklih let nista ostala neopažena. Tako lahko danes s ponosom čestitamo predsednici našega občinskega odbora SDS Suzani Lep Šimenko. Želimo ji vse dobro v ponovnem poslanskem mandatu. Njeno delo prepoznavamo kot izjemno pomembno tudi na lokalni ravni. Kot največja svetniška skupina v občinskem svetu smo z delom preteklih let zadovoljni. Kljub ne preveč prijaznim časom, ki so zahtevali ogromno prilaganja, smo veliko zastavljenih ciljev dosegli. Vsekakor pa verjamemo, da bomo pred jesenjo uresničili še kakega izmed njih. V prazničnih dnevih, ki so pred nami, bomo tudi mi s ponosom praznovali, da smo občani Občine Videm in državljani Republike Slovenije. Nato pa se z optimizmom podajamo v volilno jesen. Katja Svenšek, vodja svetniške skupine SDS SLS. Slovenska ljudska stranke Spoštovani občanke in občani! Po rednem občnem zboru se je stranka intenzivno pripravljala na parlamentarne volitve, na katerih pa ni dosegla želenega cilja. Glavni cilj in naloge stranke v prihodnosti še naprej ostajajo, da pritegnejo večje število mladih, ki se bodo z idejami in cilji priključili stranki ter dodali svežo energijo za prihodnost. Prizadeva si tudi za razvoj celotne občine. S svojimi idejami in pobudami svetniki SLS v občinskem svetu redno sodelujemo pri aktivnostih občine in poskušamo občanom omogočiti boljše življenje. Letos nas še čaka veliko projektov, ki jih imamo namen uresničiti. Upamo, da nam jih uspe realizirati kar največ. Vsem občanom v prihajajočem poletju želimo, da maksimalno izkoristijo sončne žarke za druženje s svojimi domačimi in bližnjimi ter da pazijo nase, saj je virus se vedno med nami in samo vsak med nami lahko pripomore, da se ne bo širil, zato pazljivost ni odveč. Iskrena čestitka tudi ob prazniku Občine Videm in vsem lepo praznovanje! OO SLS Videm N.Si NSi je na državnozborskih volitvah dosegla rezultat. Za odlično ministrsko ekipo dosedanje vlade je glasovalo 80.757 volivcev, kar je 6,69 % vseh veljavnih glasov. Z osmimi izvoljenimi poslanci je zastopana s po enim poslancem v vsaki volilni enoti. To je dober znak za nadaljnji razvoj stranke ter potrjuje stabilno in enakomerno porazdelitev članstva in volilnega telesa v vsem slovenskem prostoru. Delo v Državnem zboru bo NSi nadaljevala kot opozicijska stranka, kar pa programsko ne pomeni, da bo oportunistična in nasproti vsemu, kar bo predlagala vladna večina, ampak bo podpirala vse projekte v dobro državljanov in države. Prav tako bo nadalje vložila vse znanje, pogajalske izkušnje in strokovne argumentacije v iskanju parlamentarne podpore za dosego zastavljenih ciljev. Hvala za zaupane glasove volivk in volivcev našega volilnega okraja. Glejmo naprej in si z večjo volilno udeležbo na naslednjih volilnih izzivih zagotovimo tudi tako želen glas za prihodnost Haloz. Vse dobro! NSi — krščanski demokrati Čestitka ob prazniku Občine Videm Člani in podporniki NSi — krščanski demokrati želimo občanom Občine Videm in župljanom fare sv. Vida ob občinskem in farnem prazniku veliko blagostanja, zdravja in sreče. NSi — krščanski demokrati Naj zvonijo zvonovi domači! Ob prazniku Občine Videm Vpoletju sončnem, češnja dozori, vsa rdeča, sladka v soncu zlatem se blešči. (Peter Vesenjak) Spoštovani članice in člani stranke DeSUS ter občanke in občani Občine Videm, vse dobro ob občinskem prazniku! OO DeSUS Videm »Sveti Vid, češenj sit« Foto: arhiv stranke Udeleženci prostovoljne akcije iz stranke DeSUS Foto: arhiv stranke Člani Občinskega odbora DeSUS Videm so izvedli 24. redni zbor članov, na katerem so potrdili dosedanje uspešno delo organov stranke in svetniške skupine v Občinskem svetu Občine Videm. V ustvarjalnem duhu so potrdili program dela s finančnim načrtom za poslovno leto 2022. Na skupščini članstva so člani stranke DeSUS sprejeli memorandum o varovanju in koriščenju talnih voda ter ga posredovali na številne institucije in organizacije, ki so zadolžene za zdravo pitno vodo v Sloveniji, med drugim tudi Občini Videm. Člani smo se aktivno vključili v projekt sajenja 10.000 medovitih rastlin v naše gozdove, ki je potekal 9. aprila v kidričevskih gozdovih. Saditev drevja je organiziralo podjetje Državni gozdovi. Udeleženci akcije želimo, da se posajene rastline razvijejo v enkratno pojavno obliko drevja. Mag. Ivan Božičko, predsednik OO DeSUS Videm Katja Ovčar, 7. a SMS k 5THA>KA MLAC* Počasi se končuje štiriletno obdobje. V LO SMS Videm ga končujemo z mešanimi občutki. Vsekakor smo ponosni na odločno in pokončno držo naših svetnikov v tem mandatu. Občina v tem času praznuje, zato iskrene čestitke vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku. Dobitnikom letošnjih občinskih priznanj iskrena zahvala za požrtvovalno delo, s katerim bogatijo in zaznamujejo našo lokalno skupnost. Dan državnosti, 25. junij, je praznik, ki nas spominja na prelomni čas pred več kot tridesetimi leti. Ponosni smo lahko na dogodke, ki so ustvarjali temelje slovenske države, njene samostojnosti in suverenosti. Zato tudi iskreno čestitamo ob dnevu državnosti z željo, da nikakor ne pozabimo na osamosvojitvene vrednote — na pogum, enotnost, sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. SMS - Zeleni Evrope LO Videm V Valencii na konferenci evropskih zelenih Evropski zeleni so med 7. in 8. majem gostili dvodnev-Eno konferenco lokalnih svetnikov (občinskih, regionalnih), ki smo seje udeležili tudi člani Stranke mladih Slovenije - Zeleni Evrope. Na konferenci smo udeleženci izmenjali znanja, rešitve, ideje in najboljše prakse, s katerimi smo drug drugega navdihovali. Odprtje konference Španska Valencia je bila gostiteljica konference, v okviru katere so bile organizirane delavnice, panelne razprave, predstavitve in številne priložnosti za mreženje. Program seje začel s pozdravnimi govori Evropske zelene stranke, gostitelj ske stranke Verdes Equo in mesta Valencia. Nato je direktorica Energy Cities, evropskega združenja lokalnih oblasti v energetskem prehodu, odprla dialog o medsebojni podpori med mesti ter med mesti in institucijami EU. Sledil je vpogled v aktualne dogodke v Ukrajini, vključno s precejšnjo škodo za okolje kot posledico ruske invazije. Govorki sta bili predstavnici ukrajinske delegacije, ki nas s svojim nastopom nikakor nista pustili ravnodušne. Sledile so vzporedne seje: Mesta za podnebje (ener- V Valencii v dobri družbi Foto: arhiv A. Vidovič getska kriza, energetska tranzicija, obnovljivi in trajnostni viri energije s poudarkom na lokalni in regionalni ravni), Cenovno ugodna mesta (stanovanjska kriza, finančna kriza, oblikovanje politik, lokalne pobude, stališča in primeri dobrih praks), Pametna mesta (nove tehnologije glede na državljanske svoboščine in socialno pravičnost), Mladim prijazna mesta (vpliv pandemije na duševno zdravje predvsem mladih, brezposelnost idr.). Po kosilu je sledilo planetarno zasedanje, v katerem je imel glavno besedo župan mesta Valencia. Na vzporednih sejah smo se pogovarjali na teme Premikanje mest (mobilnost dobrin in ljudi, trajnostna mobilnost in potovanja, urbanistično načrtovanje), Odprta in vključujoča mesta (neenakosti, ranljive skupine, transfo-bija, socialna vključenost) in Dostop do sredstev EU za mesta, občine in regije. Dan smo končali ob mreženju ob razstavi, kjer so partnerji in udeleženci razstavljali svoje projekte z vizualnimi elementi, fotografijo in promocijskimi orodji. Vzporedno so na odru potekale tudi predstavitve pro- Med udeleženci konference evropskih zelenih Zavržena hrana faradi hrane, ki je mogoče sploh ne užijemo, smo izse-kali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Gospodinjstva so odgovorna kar za polovico zavržene hrane. Težava zavržene hrane ne zadeva le proizvajalcev, trgovcev in gostincev, tukaj pomembno vlogo odigrajo tudi gospodinjstva. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143-570 ton odpadne hrane, vsak prebivalec Slovenije pa je pred dvema letoma zavrgel povprečno 68 kg hrane, kar je kilogram več kot leto poprej (povzeto po SURS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433). Zavržena hrana je torej vseobsegajoča težava, tako da Slovenci v zadnjih letih smeti nismo napolnili le s približno 140 tisoč tonami hrane, ampak tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, desetimi odstotki proizvedene energije in vsaj 355 milijonov evrov denarja. Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 odraža povečano svetovno zavedanje o problematiki izgub in zavrženi hrani. Trajnostno razvojni cilji na področju pridelave in uporabe hrane zahtevajo, da se do leta 2030 prepolovijo svetovni odpadki hrane na prebivalca na ravni maloprodaje in potrošnikov ter zmanjšajo izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah. jektov lokalnih svetnikov. Zanimivo je bilo tudi na nedeljski strokovni ekskurziji po Valencii. Konferenco smo končali ob tipičnem španskem kosilu na slovesnosti, kje smo povzeli glavna sporočila konference (zgrajene na resoluciji EGP) v družbi župana Valencie Joana Ribo, generalne sekretarke Mar Garcie, sopredsedujoče EGP Evelyne Huytebroeck in Flo-renta Marcellesija iz Ver de s Equo. Sledil je še ogled mesta s čolnom, kjer smo naše misli postopoma urnim rili od vseh novih informacij, ki smo jih pridobili med aktivnostmi konference. Konferenca je bila kot vedno odlična priložnost za sklepanje novih poznanstev, spoznavanje primerov dobrih praks in izkušenj, tokrat za oblikovanje trdnejših in odpornejših lokalnih skupnosti, ki smo jo udeleženci zagotovo dobro izkoristili. Se enkrat, kot že tolikokrat, smo dobili potrditev, daje zelena politika tista, ki jo želimo živeti tudi vnaprej. Andrejka Vidovič DOBRE PRAKSE Na Ptuju že vrsto let teče projekt Doni-rana hrana pod vodstvom Ars Vitae ter v sodelovanju z Lions klubom Ptuj, Mestno občino Ptuj in Ministrstvom za zdravje. Iz štirih trgovskih centrov na Ptuju se letno zbere okrog 45 ton hrane (sadje/zelenjava, kruh/ pecivo, žito/testenine, meso in mlečni izdelki) v vrednosti okrog 156.000 evrov. Tako zbrana hrana se dnevno razdeli v delilnici hrane med socialno šibke uporabnike na Ptujskem. V nasprotnem primeru bi ta hrana pristala med biološkimi odpadki. Za prevelike količine zavržene hrane je odgovoren vsak izmed nas, ki je kdaj zavrgel star kruh, pozabil živilo v hladilniku ali v smeti odvrgel ostanke s krožnika po kosilu. Zato je ključno, da se zavedamo, da smo del težave, torej moramo biti tudi del rešitve. Za spremembo na bolje bi se moral zavzemati vsak — od družin, otrok in mladostnikov do podjetij, občin in drugih organizacij. Količino zavržene hrane lahko zmanjšamo le, če k problemu pristopi vsak od nas in se nauči, kako najbolj učinkovito in optimalno pripraviti svoj obrok. Kadar kuhamo, pripravimo primerne količine hrane, pri pripravi novih jedi pa uporabimo ostanke prejšnjih. Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko Šopek vitaminov Nove pridobitve v KS Dolena 1 /aprilu so se člani sveta KS vselili v novourejeno pisar- V no. Manjkata še komunikacijska povezava in odprta info točka, da bi se lahko z delovnih sestankov sveta in društvene dejavnosti povezali na svetovni splet. S prostovoljstvom krajanov in članov društev s sedežem v KS se je uredila okolica doma, postavljene so nova oglasna deska, cvetlična korita in klopi. Zažagal se je tudi les smrek, podrtih ob domu krajanov. Ureja se tudi zunanji parkirno-prireditveni prostor za prireditev »Haloške kuhinje iz kotlička«. Za prireditev, ki bo izvedena v okviru občinskih praznovanj 11. junija, je imenovan organizacijski odbor prireditve. Priprave po napisanem scenariju prireditve že potekajo. Pozorno preberite vabila, ki so poslana na občino, v vse KS z namenom objave na oglasnih deskah in z vabilom stalnim ekipam k udeležbi na že tradicionalno haloško kulinarično prireditev. Po končani gradnji ceste v vasi Gorca v občini Podlehnik se krajani upravičeno sprašujejo, zakaj izvajalci niso sanirali nastale škode na cesti Zg. Pristava—Osterbergerjevo. Cesta je bila glavna dostopna pot do gradbišča in celo povezava do gradbene deponije pri ribniku Zgornja Pristava. Močno je poškodovana, na posameznih mestih pa uničena do temeljev, v zadnjih 300 m pred novogradnjo. Vozišče je zaradi prevozov na kolesnicah vdrto, asfaltna površina zdrobljena, največje poškodovane površine pa deloma popravljene le z gramozom in postavljenim prometnim znakom za nevarnost »Poškodovano cestišče«! O stanju naše občinske ceste je bila obveščena Posadili pet trsov kvintona 1 /KS Lancova vas so letos aktivno pristopili k urejanju V območja pri avtocestnem krožišču, saj so kanalizacijska dela v tem delu naselja končana. Območje je vstopna Novo avtobusno postajališče pri Dominčevih v Doleni občina Videm. Nanjo je bila oddana tudi prošnja za ureditev odtočnih jarkov in vodnih pretokov na obnovljenem delu iste ceste. Nova pridobitev v KS pa je že dolgo načrtovana avtobusno postajališče pri Dominčevih v Doleni. Tam je potrebna le še ureditev odseka ceste in vodotoka ob postajališču in bližnjem križišču. Krajani in Svet KS želijo ob občinskem, prazniku vodstvu občine in občanom obilo veselja, zdravja in sreče, še posebej pri izvedbi načrtovanih projektov. Besedilo in foto: FL točka z AC v vas, zato želijo z urejenim videzom prispevati k topli dobrodošlici v naselje, prav tako pa bo urejeni prostor lahko služil za manjša srečanja vaščanov. Na tem območju je postavljeno novo avtobusno postajališče za šolski avtobus, zelenica je že urejena, pred časom pa so namestili tudi urbano opremo — betonsko mizo in klopi. Na dan, ko je v občini Videm potekala čistilna akcija, so posadili še dve lipi. V torek, 12. aprila, pa je predsednik KS Lancova vas Bojan Emeršič z nekaj pomočnicami posadil še pet trsov domačega kvintona, postaviti pa nameravajo tudi ogrodje iz letev za posajeno vinsko trto, da bo v senci še prijetneje posedeti za mizo. V načrtu je tudi postavitev turističnoinformacijske table z glavnimi podatki in zanimivostmi o kraju. Zahvala velja tudi občinskemu svetniku Jožetu Klincu, ki se je aktivno zavzel za novo pridobitev. PK Preužitkarska hiša vTržcu V ^*lani Etnografskega društva Tržeč V—smo v letu 2018 začeli odstranjevala dela ostankov kleti ter s pripravo in utrditvijo terena, na katerem smo v naslednjem letu nadaljevali izgradnjo preužitkarske hiše. Preužitek je bila v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja ob spremembi lastništva kmetije. Na ta način sta bila zagotovljena hrana in stanovanje do smrti, bodisi dedka in/ali babice. Projekt preužitkarice je v vseh teh letih lepo napredoval, tako smo Preužitkarska hiša na Djočanovi kmetiji je v zaključni fazi. Foto I. Božič ko letos 17. maja vstavili stavbno pohištvo z vhodnimi vrati. Člani društva se zahvaljujemo predstavnikom Krajevne skupnosti Tržeč in vodstvu Občine Videm za finančno pomoč, ki smo je bili deležni vsa leta izgradnje, in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k izgradnji. Pred nami so novi izzivi. Treba je položiti strope in pode, opraviti opleske zunaj in znotraj stavbe ter končati vodovodno in elektro inštalacijo. Članom in simpatizerjem društva tako še ne bo tako kmalu zmanjkalo dela. IB V Lancovi vasi postavili 27-metrskega lepotca no tradiciji se Lancovljani odpravijo v gozd po majpon na praznični 27. april in tako je bilo tudi letos, čeprav je vse dopoldne deževalo. Po nekaj mukah je smreka vendarle padla in tako napovedala še eno prijetno druženje na predvečer 1. maja. V popoldanskem času, 30. aprila, so se začeli zbirati številni vaščani Lancove vasi, na pomoč so prišli tudi prijatelji in znanci iz okolice, kajti v Lancovi vasi se majpon še vedno postavlja na roke in ob pomoči »žvepl«. Kar 27 metrov visok lepotec je kmalu stal na svojem mestu, na vrhu je zaplapolal slovenska zastava, kar je bil znak, da je čas za okrepčilo. Tudi na tem področju se organizatorji niso izneverili tradiciji, saj so bile na krožniku ribe, tako morske kot sladkovodne. Prisotni so bili nadvse veseli predvsem zaradi tega, da je druženje po dveh letih omejitev minilo kot v starih časih, dobra volja pa v Lancovi vasi tako ali tako ni bila nikoli težava. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Krašenje in postavitev lancovskega majpona Postavitev mlaja, ki bo postala tradicionalna "Tudi v Majskem Vrhu pri Branku Hlišu so na predvečer I 1. maja prijatelji, sosedje in znanci postavili mlaj. V majhnem zaselku, ki spada v KS Tržeč, so lani to storili prvič, toda glede na odlično vzdušje so se odločili, da bodo postavljanje mlaja ponovili tudi letos in ga naredili tradicionalnega. V popoldanskih urah je okrog 20 domačinov in znancev z rokami »na žveple« najprej postavilo praznično okrašeno 17-metrsko drevo, nato pa so vsi skupaj uživali še ob pogledu na kres, ki je zagorel v bližini. To pa še ni bil konec prijetnemu druženju, saj so se prisotni ob okusni kotlovini, hrani izpod peke in hladni pijači zadržali še kar nekaj časa in nazdravili prijetnemu druženju na predpraznični večer. Tadej Podvršek Mlaj pri Hlišu Foto: Nuša Mohorko Tudi v Pobrežju stoji mlaj X/- ^*lani Kulturno-turističnega društva Koranti iz Pobrežja V—so znova stopili skupaj in v vas pripeljali veliko smreko, ki sojo na Mlakarjevem dvorišču olupili in nato pripeljali pred nekdanjo J ure ko vo mlekarno v Pobrežju. Pri postavitvi so stroju malo pomagali z rokami člani društva in hitro je na vrhu mlaja zaplapolala tudi zastava. Nato so se vsi zbrani poveselili ob glasbi iz zvočnika, domačih klobasah in domači kapljici. Nazdravili so prazniku dela in se spominjali dobrih starih časov z željo, da bi se ponovno vrnili in da bi vsi imeli delo pa tudi solidno plačilo ter človeka spodobno življenje. Besedilo in foto: MN V Pobrežju je bilo veselo ob postavljanju mlaja. — 63X Dvajseta postavitev mlaja vVareji Zbrana družba pod varejskim majpanom Foto: arhiv Gašperšič |Xrajani Vareje se vsako leto veselijo iNprvomajskih praznikov, saj se že dvajset let zadnjega aprilskega dne zberejo in postavijo »maj pa n«. Prvega so postavili že leta 2002. Takrat so s skupnimi močmi tudi uredili prostor na »eku«, postavili klopi in mizo ter s tem omogočili prostor za druženja domačinov. Drevo za mlaj vsako leto daruje en krajan. Tudi za hrano in pijačo je poskrbljeno, saj vsak kaj prispeva. Za sladkosnede poskrbijo spretne gospodinje, za glavno jed pa kar fantje, ki so letos navdušili s pasuljem. Tudi pijača ne sme manjkati, z veseljem jo darujejo bližnji vinogradniki. Na »majpan« tradicionalno zraven trakov in okrasja navežejo še kakšno buteljko, da se lahko mlajši fantje izkažejo in splezajo ponjo. Letos jih je obiskal tudi župan Občine Videm Branko Marinič s soprogo. Skupaj so nazdravili na že dvajseti mlaj. So pa na ta dan dobrodošli prav vsi mimoidoči, ki jih domačini z veseljem pogostijo. Vsi, ki so sodelovali pri letošnji postavitvi mlaja, so se razšli z upanjem, da bo tradicija tega dogodka trajala še dolgo. EG 1. maj, dan, ko se na nogometnem igrišču zbere ves Tržeč v ^*eprav se je letošnjega tradicionalnega prvomajskega V—pohoda v organizaciji ŠD in KS Tržeč udeležilo nekoliko manj ljudi kot pretekla leta, je bilo vzdušje po besedah večine udeležencev najboljše do sedaj. Odličnost se torej očitno ne skriva v kvantiteti, temveč dobri volji vsakega posameznika, ki prispeva svoj mozaik na poti. Letos je bilo to očitno, dogajanje na praznični 1. maj v Trž-cu je bilo resnično zanimivo in pestro. Pohod je potekal na Krašenje mlaja v Tržcu isti trasi kot vsako leto, le postankov je bilo še nekoliko več kot običajno. V istem času, ko so se udeleženci pohoda razgledovali po haloških gričih, je nekaj posameznikov, ki so ostali doma, začelo krašenje mlaja in peko jedi z žara. V Športnem parku Tržeč je bilo v popoldanskem času ljudi vedno več, Postanek, izobešanje zastave in »gasilska« pri Marjanu Kramerju prihajali so predvsem domačini, in ko se je vrnila še skupina pohodnikov, je sledil vrhunec. Lepo okrašen mlaj je stal, kot bi mignil, ni pa smel manjkati niti kres, ki je zagorel v mraku. Številno občinstvo se je zaradi lepega in toplega vremena zadržalo še kar nekaj časa, a ob jedeh z žara in dobri družbi to nikomur ni predstavljalo težave, še posebej ne ob misli, da večini odraslih naslednji dan ni bilo treba v službo. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Strokovna ekskurzija članov TD Sturmača v ^*lani TD Sturmača smo v aprilu imeli občni zbor dru-v^štva, na katerem smo naredili analizo preteklega leta in potrdili načrt dela društva za letošnje leto. Med našimi načrti je bila tudi ekskurzija. Te se je udeležilo lepo število članov. Na sončno majsko sredo smo se zjutraj zbrali v Šturmovcih na Petrovi domačiji, od koder smo krenili z avtobusom. Naša prva postojanka je bil Celjski grad. Grad smo si ogledali, privoščili malico in posneli nekaj fotografij. Seznanili smo se z zgodovino gradu in mesta. Naslednja lokacija, kjer smo si privoščili sprehod, oddih in pridobili nekaj novega in zanimivega znanja, je bila Jama Pekel, ki je poskrbela tudi za osvežitev. Za osvežitev je poskrbela tudi naslednja postojanka, Fontana piv v Žalcu, kjer smo si privoščili vrček tekočega zlata in posneli nekaj skupnih fotografij. V Velenju smo si nato ogledali novozgrajeni most in okolico mesta. Ko smo se vračali, smo si v Slovenski Bistrici v lovskem domu privoščili večerjo. Naš izlet smo končali v najlepšem kraju na svetu, v Šturmovcih, kar je Člani TD Sturmača na majski ekskurziji Foto: MB poudaril Andrej Rožman. Takšna druženja so zmeraj prijetna, vsako leto se imamo lepše, želimo si še več takšnih druženj. Sedaj se intenzivno pripravljamo na tradicionalno srečanje Sturmovčanov, kjer se bomo lahko ponovno družili ob dobri glasbi, hrani in pijači. AR in LRK Športno društvo Zgornja Pristava Ro nekoliko daljšem korona spancu so se člani društva na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju zbrali na kresovanju ob ribniku Zgornja Pristava. Dogodek so popestrili s prijetnim druženjem ob dobri kapljici in jedači. Vzdušje je bilo tako prijetno, da je kres pogorel, še preden so obiskovalci zapustili kraj dogodka. Na srečanju so spregovorili tudi o društveni problematiki. Spoznanja, da športne aktivnosti usihajo, bodo reševali na prihajajoči skupščini društva, ki bo moralo izvesti kadrovsko in programsko osvežitev. Posamezni člani trenutno pridno sodelujejo v delovnih akcijah KS Dolena (čistilna akcija občine, urejanje okolice doma krajanov), načrtujejo pa tudi zaključna pleskarska dela pri preureditvi in toplotni sanaciji društvenega prostora. FL Prvaka na Vino Ptuj videmska vinarja Kramer in Svenšek pNruštvo vinogradnikov in sadjar-Lzjev Haloze (DVSH), ki ga vodi vinar Zvonko Arnečič, je 30. marca uspešno izpeljalo že 31. ocenjevanje vin, sredi aprila pa je bila v Minoritskem samostanu na Ptuju še slavnostna razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom. Podeljenih je bilo kar 82 zlatih priznanj, eno veliko zlato priznanje in kar 48 srebrnih priznanj. Priznanja je podeljeval tudi župan Občine Videm Branko Marinič. Letos je ocenjevalna komisija ocenila 136 vzorcev vin, predsednica komisije Tadeja Vodovnik Plevnik pa je ob zaključku letošnjega ocenjevanja poudarila, da doseženi rezultati potrjujejo, da se da s spoštovanjem narave ter skrbnim Letošnji prejemniki najvišjih priznanj in vinskih odličij ter podeljevalci na Vino Ptuj 2022 Videmski župan Branko Marinič na slavnostnem dogodku v refekto-riju minoritskega samostana v družbi županje Ptuja Nuške Gajšek in ptujske vinske kraljice Monike Kovačič Na slavnostni podelitvi vinskih diplom so nastopili ljudski pevci Fantje izjurovcev. Foto: Sandi Kelc in umnim delom veliko doseči. »Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je zavidljivih 18,10 točke, kar uvršča DVSH v sam vrh ocenjevanj v vinorodni deželi Podravje,« je še dodala Vodovnik Plevnikova. Najvišje priznanje sta dosegla Tilen Sedlak (S-vino) z Velikega Vrha v Občini Cirkulane in Marjan Kramer iz Majskega Vrha v Občini Videm, prvi je prejel naziv šampion za sauvignon (suho vino), drugi pa za laški rizling (polsuho). Podelili so tudi naslove prvaki sort osmim vinarjem, med njimi sta tudi vinarja Jakob Svenšek s Sel in Marjan Kramer iz Majskega Vrha, ki je prejel kar dva naslova prvaka. Vsi preostali vinarji so prejeli diplomo za sodelovanje, med njimi tudi Vina Pajčevino, Johane in Stefana Fonherja iz Repišč, Franc Maroh iz Vareje in Vina FFameršak iz Pobrežja. TM 1 /Minoritskem samostanu na Ptuju je od 20. do 22. V maja potekal že 33. Festival Dobrote slovenskih kmetij pod častnim pokroviteljstvom ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgorška. Letošnji festival je bil v znamenju slovenskih olj, novost v senzoričnem ocenjevanju pa so bili ribji izdelki. Na ocenjevanje je bilo prijavljenih 987 izdelkov, kar 410 jih je prejelo zlato priznanje, 240 srebrno in 145 bronasto, skupno pa je bilo v dneh festivala podeljenih 862 priznanj za nagrajene izdelke. Zelo uspešne na festivalu so bile tudi kmetije iz občine Videm. Kmetija Sitar iz Lancove vasi je prejela srebrno priznanje za salamo z bučnimi semeni in prav tako srebrno za suho salamo. Kmetovalka Ida Vindiš Belšak iz Sp. Leskovca je prejela zlata priznanja za odlične izdelke iz mleka, za domači jogurt, skuto in sir za žar ter srebrno priznanje za mehki sir s čilijem. Oljarna Svenšek, oljar Boris Svenšek s Sel, je prejela zlato priznanje za bučno olje, Srečko Drevenšek iz Sp. Leskovca srebrno priznanje za domače bučno olje, Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca zlato priznanje za domači pšenični kruh, Andrej Simenko iz Lancove vasi zlato priznanje za kutinovo in marelično žganje, Aromelis, čebelar Mitja Šibila iz Tržca prav tako zlati priznanji za medeni liker in medeni kis. Zlati priznanji za vino zvrst Haloze Wha-it in sauvignon je prejela kmetija Zavec iz Lancove vasi, čestitka pa tudi Mirjani in Mateju Rebernišku iz Mestnega Vrha, ki vinograde obdelujeta tudi na območju občine Videm, za muškatno penino, kije prejela zlato priznanje. TM Osrednja razstava je bila letos posvečena olju. 33. FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PRIZNANJE PREJME OLJARNA SVENŠEK BORIS SVENŠEK ZA IZDELEK BUČNO OLJE Oljarni Svenšek letos zlato priznanje za bučno olje, narejeno v domači oljarni na Selih. Štefanija Vidovič peče odličen domači kruh in zanj je prejela zlato priznanje, ob pomoči družine pa je vse tri dni na dvorišču Minoritskega samostana na stojnici obiskovalcem ponujala še odlično haloško gibanico. Utrinek s festivalskih Dobrot slovenskih kmetij ... Nagrajenci na 33. Festivalu Dobrote slovenskih kmetij BS •f Stran 71 Kruh na razstavi v Vidovi kleti in na ocenjevanju K laš vsakdanji kruh je bil znova v IM ospredju na domači velikonočni razstavi v Vidovi kleti in na državnem ocenjevanju kruha v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Na 11. razstavi kruha smo v sodelovanju s sosednjimi društvi v naši občini razstavili rekordnih 52 vrst kruha. Letos smo pripravile še recept za kruh z drožmi. Kako ravnati z drožmi in kako s pomočjo doma pripravljenih droži ali divjega kvasa (naše droži smo poimenovali »Haloški Franček«) spečemo okusen, dišeč in rahel kruh? Nekoč so naše babice v težkih časih čez noč namesto kvasa namakale posušen kruh od prve peke in ga uporabile kot domači kvas. Mlada slovenska avtorica knjig o peki z drožmi Anita Šumet je uporabo droži razširila pri nas in po svetu ter je mojstrica dobrega in lepo okrašenega kruha. Droži s fermentacijo razvijejo pozitivne bakterije, zato tako pripravljen kruh uporabljamo tudi pri raznih dietah. Ko zamesimo testo, ga preložimo v posodo s pokrovom in ga damo na 24-urni počitek v hladilnik pri 5 °C. Testo počasi zori. Testo torej zamesimo prvi dan, pečemo ga naslednji dan. Pripravite kruh z drožmi in navdušeni boste nad popolnim, rahlim in prožnim kruhom. S svojim glasbenim nastopom so nas ob odprtju razstave razveselili učenci OŠ Videm: bratje Potočnik z očetom Sandijem, Ema Krajnc, Viktorija Murko in Ajda Hrga. Gostji iz OŠ Markovci sta bili Živa in Lana Zagoršek. Zbrane na slovesnosti so nagovorili župan Občine Videm Branko Marinič, poslanka Suzana Lep Šimenko in videmski ravnatelj Robert Murko, razstavo pa je blagoslovil pater Jože Petek. PRIZNANJA ZA ODLIČEN KRUH Na državnem ocenjevanju kruha v Beli Kruh je bogastvo za vsakogar. Neja Bele zemlje pasejo, domači kruh pa je najboljši. Aneja Vidovič, 7. b Kruh je naše bogastvo. Aneja Vidovič, 7. b Ko je kruh pečen, je toplota v srcu. Dara Vinko, 7. a Najboljše je, ko prideš domov in mama speče svež kruh. Evelin Aforizmi iz Osnovne šole Videm, april 2022 Cerkvi so naše članice prejele priznanja, za kar jim tudi čestitamo. Marica Plajn-šek je za domači kmečki kruh prejela bronasto priznanje, Anica Hrga za rženi sadni kruh srebrno priznanje, Danica Šibila za krompirjev kruh srebrno priznanje, Slavica Merc za pirin kruh zlato priznanje in prav tako zlato priznanje za brezglutenski kruh Marija Kolednik Črnila. MK Utrinki z letošnje velikonočne razstave v Vidovi kleti. Foto: TM Ustvarjalne energije jim ne zmanjka — dolgem času so člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in UdOD Haloze spet na veliko ustvarjali. V aprilu in maju jim je uspelo izvesti kar nekaj aktivnosti, posebej pa so se posvetili običajem ob veliki noči. Spet so se lotili izdelovanja večjih presmecev, ki so jih na cvetno nedeljo ponesli k blagoslovu v Vidovo cerkev, pri Korpiče-vi kapeli pa so na velikonočno soboto pripravili blagoslov jedi. Veselo je bilo v Sovičah pri domu krajanov ob prvem maju, ko so močne roke domačinov tam postavile mlaj, že po tradiciji pa so se člani obeh društev posvetili še enemu, nekdaj dobro poznanemu običaju — guljenju lipovca. Po dveh letih so se člani KTD in DOD odločili za skupen izlet, pot pa jih vodila po Savinjski dolini in najprej so se ustavili v Sp. Rečici pri Brinečevem mlinu, kjer so si z zanimanjem ogledali tudi velik etnološki muzej. Obiskali so tudi Mozirski gaj in fontano piva v Žalcu ter se domov vrnili polni prijetnih vtisov. TM Pri domu krajanov v Sovičah so postavili mlaj. Člani KTD in DOD s presmeci v Vidmu Pri Korpičevi kapeli v Dravcih je bil letos znova blagoslov velikonočnih jedi. Guljenje lipovca pri etnološki zbirki v Dravcih Po dolgem času spet na izletu ... Foto: arhiv Korpič Pridne roke dolenskih žensk so zmeraj zraven Z^b velikonočnih praznikih so gospodinje in članice Waktiva žena Dolena uredile okolico vaških križev in spletle vence za praznično okrasitev. Nekatere članice so sodelovale tudi na razstavi kruha Društva kmetic občine Videm v Vidovi kleti. Ročno najbolj spretne pa so bile udeležene na razstavi rož iz krep papirja v organizaciji TD Gaj pri Pragerskem. Ob velikonočnih praznikih so se udeležile še tradicionalne razstave pisank v Leskovcu. Veliko dela so opravile tudi pri urejanju okolice vaškega doma. V novonameščena cvetlična korita so zasadile cvetje in zelišča. Za zeliščno zasaditev je pripravljenih še nekaj gredic. V kuhinji doma krajanov so izvedle redno letno inventuro ter v zeliščne posode pospravile in pregledno uredile lani pridelane in pozimi posušene zeli za uporabo. V aktivu trenutno potekajo priprave za pomoč pri izvedbi društvene prireditve Večer pod zvezdami in krajevne prireditve v počastitev praznovanja Občine Videm v juniju. FL Članice aktiva žena Dolena so z venci, ki so jih same spletle, okrasile vaške križe. Foto: arhiv Slavice Petrovič Na Selih 7. blagoslov motorjev in motoristov 1 /soboto, 21. maja, je pri sv. Družini na Selih potekal V zdaj že tradicionalni, 7. blagoslov motorjev in motoristov. Letošnjega blagoslova, ki gaje opravil p. Jože Petek, ni zmotil dež, kot se je to zgodilo lani, zato je bilo vzdušje na srečanju toliko bolj prešerno. Tudi pod organizacijo letošnjega dogodka so se podpisali trije organizatorji iz Lancove vasi — to so Primož Flos, Edvard Jurgec in Gregor Potočnik. Na Sela so se ljubitelji jeklenih konjičkov pripeljali iz Lancove vasi, nekateri pa so se jim pri- Blagoslova se je letos udeležilo okrog sto motoristov. Foto: Žiga Škrabi Organizatorji dogodka v družbi p. Jožeta Petka in podžupana občine Videm Matjaža Klasinca. Foto: osebni arhiv Primoža Flosa družili pred cerkvijo. Zbrane motoriste, teh je bilo letos okrog sto, je na dogodku v imenu videmske občine pozdravil in na kratko nagovoril podžupan Matjaž Klasinc ter vsem zaželel predvsem srečno in varno vožnjo. Blagoslov je opravil p. Jože Petek in vsem zbranim prav tako zaželel, da se srečno vrnejo z vseh poti, ki jih bodo prevozih s svojimi konjički. Po blagoslovu je sledila še kratka panoramska vožnja do Lancove vasi, vmes so naredili dva manjša postanka za okrepčilo, srečanje pa so tudi letos sklenili za skupno mizo s pogostitvijo pri Edvardu Jurgecu. PK Aktivne Lancovljanke v pripravah na junijsko razstavo 1 /se od začetka marca, ko seje začela nova sezona roč-V nodelskih delavnic, vlada v Društvu podeželskih žena in deklet Lancova vas pestra društvena dinamika. Članice so sodelovale na velikonočni razstavi pisanic v Leskovcu, pred praznikom dela so pletle smrekove vence za lan-covski majpan, z majem pa so ponovno obudile mesečne lunine pohode po bližnji okolici. Ves čas pa ob ponedeljkih zavzeto ustvarjajo na delavnicah, saj bo letošnja razstava potic in ročnih del na ogled v sklopu junijskega občinskega praznika. Delovno vzdušje je vladalo tudi 20. aprila, ko so organizirale kuharski tečaj. V goste so povabile priznanega mojstra — kuharja Jako. V društveni kuhinji se je zbrala lepa skupina članic, željnih novega kulinaričnega znanja. Tema tokratne delavnice so bile jedi z žara in priloge, saj se je začel čas, v katerem so prav te jedi aktualne. Skupaj so pripravili peresnike s popečenimi bučkami, papriko in mladim sirom, svinjski vrat v marinadi, polnjene lignje s pršutom in sirom, kuhar Jaka pa je izdal tudi okusne recepte za priloge, kot so sirovi žepki za žar, kuskus s tunino, paradižnikom in kumaricami, različne omake za žar, razkril pa je tudi recept za odlično marinado za perutničke in še kaj. Vse jedi so odlično uspele, o čemer so se lahko ob koncu delavnice prepričale tudi tečajnice. S kuharjem Jakom so izvedle kuharski tečaj na temo jedi z žara in prilog. ben program, posvečen Lojzetu Slaku, zazvenele so njegove pesmi, ni pa manjkal znameniti dolenjski cviček. Pot so nadaljevale do vasice Paha, kjer so si ogledale Matjaževo domačijo, 150 let staro hišo, ki je bila pred kratkim obnovljena in je vključena v evropsko mrežo »hiš s tradicijo«. Zanimiva je bila tudi multivizijska predstavitev »Zgodba o cvičku«, ob koncu pa je sledila še degustacija cvička. Polne odličnih vtisov so se proti večeru vrnile domov. V DEŽELI CVIČKA S SPLAVOM PO REKI KRKI Letošnjo strokovno ekskurzijo so organizirale 21. maja in se podale proti Dolenjski. Prvi postanek so naredile na Otočcu, nato pa se v Novem mestu sprehodile skozi staro mestno jedro. Sledilo je vkrcanje na splav, z zanimivo vožnjo po reki Krki pa so občudovale grad Kamen in Novi dvor, stolno cerkev sv. Nikolaja, Breg — priljubljeno mesto številnih slikarjev, frančiškansko cerkev in samostan. Na splavu je potekal pose- Na strokovni ekskurziji po Dolenjski je nastal skupinski posnetek pred Matjaževo domačijo v vasici Paha. OGLED RAZSTAVE NA VRANSKEM Konec maja so se odpravile še na Vransko, kjer je v tamkajšnji športni dvorani potekala 7. vseslovenska razstava rož iz krep papirja, ki jo pripravlja sekcija Vranske rož'ce. Razstavljavci, med njimi sta bila tudi njihova mentorja Zvonko in Verena Mikša, so pripravili zares nepozabno razstavo rož, ki ne ovenijo. V nedeljo, 29. maja, pa so v Lancovi vasi gostile učitelje iz OS Konec maja so se podale na ogled razstave rož iz krep papirja na Vranskem, kjer sta svoje izdelke razstavljala tudi njihova mentorja ustvarjalnih delavnic Zvonko in Verena Mikša. Foto: arhiv društva Videm, ki so v teh dneh gostih pobrateno šolo OS Pančevo Lancovi vasi« bo v petek, 17- junija, ob 17. uri, ogled pa možen iz Srbije. Na dveurni delavnici so gostom predstavile, kako se se 18. in 19. 6. med 9- in 19- uro v vaškem domu Lancova vas. izdelujejo rože iz krep papirja. Naj izdamo zgolj to, da bo tudi letošnja razstava posebna in pra- va paša za oči. Vabljeni torej, da se tudi sami prepričate o ustvar-POVABILO NA OGLED RAZSTAVE POTIC IN jalni energiji članic DPŽD Lancova vas. ROČNIH DEL PK Odprtje letošnje razstave potic in ročnih del »Praznik na vasi v Stopimo skupaj 1 /času, v katerem živimo, nas najbolj nagovarja Fordo-V va misel: »Stopiti skupaj je začetek. Ostati skupaj je napredek. Sodelovati skupaj je uspeh.« Zelo aktualna pa je tudi misel papeža Frančiška: »Vsi smo na istem čolnu in se bomo rešili le skupaj.« Če bomo namreč razdeljeni, nam ni rešitve. Komaj smo si malo oddahnili od razdeljenosti med stroko in politiko, med cepilci in anticepilci, med kolesarji in delovnimi ljudmi, ki bi radi v miru delali in ustvarjali, so nas volitve spet razdelile. Kdo je tako uspešen pri delitvi ljudi na takšne in drugačne? Kdo je tisti, ki mu tako uspeva deliti ljudi? Sveto pismo ga imenuje s pravo besedo — to je hudič, ki je oče laži. Z lažjo najlaže razdeliš ljudi, ker eni verjamejo, zlasti, če se laž vsak dan ponavlja, drugi preprosto ne verjamejo, ker jim gre za resnico. Kristjani in ljudje dobre volje se trudimo, da bi znali vse tesnobe današnjega časa — socialno, politično, kulturno — vse trpljenje današnjega človeka, njegove dvome, tesnobo, zdrsi ja-je prevesti v preprost in rodoviten jezik evangelija. Tukaj pomislim: Kje so novinarji, ki iščejo samo zdrahe med ljudmi, posebej v družinah, niso pa sposobni najti zdravih likov človečnosti? Saj bi jih našli, če bi jih iskali. Pred kratkim sem prebral čudovito pričevanje, svetli lik Pirančanke, ki je umrla tri dni po svojem stotem rojstnem dnevu. To je bila Rozina Nussdorfer. Tudi sam sem jo poznal. Od trinajst otrok so trije umrli. Samo oče je delal. Kot trinajstletno dekle je hodila k sosedom prat, da je dobila krožnik mineštre, ki ga je delila z drugimi otroki. Pozimi pa, ker je imela edina čevlje, je najprej nesla v šolo na hrbtu enega brata, potem še drugega. Med drugo svetovno vojno je doživljala grozote vojne, potem pa ustrahovanje Udbe. Zjutraj ob 4. uri je šla v Gorico, da si je pridobila poklic laborantke. Poročila se je in si ustvarila dom. Vsem je pomagala. Takim je treba postaviti spomenike. Otroci, starši! Ne mislite, da zagovarjam revščino. Sem pa proti temu, da otroku vse nudimo, ne da bi otrok kaj s prstom mignil. Na primer, če otrok ni sposoben svojega veroučnega spričevala shraniti tako, da ga bo tudi našel, ko bo treba. Temu res lahko rečemo »zanikrnost« otroka in staršev. Končujemo veroučno leto, a več kot polovica otrok ne ve, kje so spričevala. Seveda mora biti nekdo kriv — to je navadno katehet. Rad bi še povedal, da prihajajo težki časi. V teh časih potrebujemo močne očete in matere, pokončne osebnosti in ljudi, ki so prepričani, da bomo močni, če bomo držali skupaj. KAJ NAM PRINAŠA JUNIJ V juniju bo veliko dogodkov v župniji in občini. Ce bomo držali skupaj, nam bo ob teh praznikih vsem lepo. — Srečanje ostarelih (nad 70 let) in invalidov bo v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri v cerkvi sv. Vida, nato pa družabno srečanje v gostilni Pri treh lipah. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se prej prijavite. — Vidova nedelja bo v nedeljo, 12. junija, ko bo ob 10. uri slovesna procesija v cerkev, nato slovesna maša, ki jo bo vodil izmirski nadškof in metropolit p. dr. Martin Kmetec. Po maši bo bratsko druženje v šotoru. — Antonova tridnevnica V soboto, 11. junija, ob 19. uri bo gostja večera misijonarka s. Hermina Nemšak, v nedeljo, 12. junija, bo gost p. Martin Kmetec, misijonar, nadškof, v ponedeljek, 13. junija, na antonovo, pa bo gost p. Ernest Benko. — Misijonski dan v spomin p. Miha Drevenška Zaradi covida v jeseni nismo mogli uresničiti velike spominske proslave, zato smo se odločili za nedeljo, 19. junija. Srečanje in revija pevskih zborov bosta ob 16. uri. Mašo bo vodil nadškof ms gr. Alojzij Cvikl. — Srečanje misijonarjev, ki bodo takrat doma To srečanje bo pri nas v Vidmu, ob 10. uri bo sveta maša, nato imajo svoje druženje. — Koncert črnskih, drugih ritmičnih in drugih pesmi bo v soboto, 18. junija, ob 19. uri. — Srečanje vseh župnijskih karitas Dekanije Ptuj - Zavrč bo na vidovo, 15. junija. — Janževa nedelja bo v nedeljo, 26. junija. Pri Janžu bo slovesnost, ki jo bo vodil p. Slavko Stermšek. Patri minoriti pri Sv. Vidu Na Selih domačini uredili gredico okrog Marijinega stebra ^ela so strnjeno naselje na skrajnem severu naše obči-«3ne. Po »starih in dobrih merilih« ima vse, kar spada k vaškemu centru: cerkev, šolo, gasilski dom s kulturno dvorano in gostilno. Ob vsem omenjenem pa pozoren opazovalec ne spregleda kipa Marije Kraljice miru, kakor se je sama poimenovala v Medžugorju. Njeni častilci — medžugorski romarji — so jo »povzdignili« na steber in več let je že, kar bdi nad tamkajšnjimi farani, kra- jani in njenimi častilci. Člani Župnijskega pastoralnega sveta iz selskega dela župnije sv. Vida so z nekaterimi zavzetimi selskimi pomočniki na novo uredili cvetlično gredo, ki obdaja Marijin steber. Prejšnja je vsa leta doslej obdajala omenjeni steber in vaškemu središču dajala prijaznejši videz. Kako dobrodošla je takšna samoiniciativa! Ne stane veliko, med ljudi pa vnaša zadovoljstvo in je spodbuda za nove izzive. Pater Jože Petek Na Selih so uredili gredo okrog stebra, na katerem je kip Marije Kraljice miru. Foto: arhiv župnije Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo 1 /Vatikanu se je 10. oktobra lani začela sinoda o sino-V dalnosti Cerkve, ki bo predvidoma trajala v letih 2021-2023. V več fazah bo potekala v rimski škofiji in po vseh škofijah katoliške Cerkve po vsem svetu. Papež Frančišek jo je poimenoval Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Sinodalni proces se je 17. oktobra 2021 začel tudi v Sloveniji, kjer imamo dve metropoliji (nadškofiji) - v Ljubljani in Mariboru - in štiri škofije - v Kopru, Novem mestu, Celju in Murski Soboti. Prva faza sinode poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih, v začetku januarja se je tako začela tudi na župnijski ravni. Beseda sinoda v grščini pomeni 'hoditi skupaj'. Glavni cilj sinode je »poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve; na ta način naj bi postajah sinodalna Cerkev, kar pomeni skupnost, ki zna sodelovati in tako rasti ter ohranjati vero v današnjem svetu«. Papež Frančišek je namreč poudaril, »da svet, v katerem živimo in smo ga poklicani ljubiti in mu služiti, kljub nasprotjem, ki vladajo v njem, izziva Cerkev, da Za sinodalno Cerkev občestvo I jode/ovarije | pojjan^fvo okrepi sodelovanje na vseh področjih svojega poslanstva«. Prvi del sinode je že za nami, do maja so namreč po župnijah potekali t. i. sinodalni pogovori. SINODALNO DOGAJANJE V ŽUPNIJI SV. VIDA V sinodalni proces smo se vključili tudi v župniji sv. Vida. Mariborska nadškofija je konec lanskega leta organizirala več seminarjev (po Zoomu) za voditelje sinodalnih pogovorov, ki sta se jih udeležili tudi članici Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS) sv. Vida. V januarju je najprej potekala seja ŽPS na temo sinode; določili smo župnijske skupine, ki bodo sodelovale v sinodalnih pogovorih, in vodje teh pogovorov. Prva faza sinode je bila namreč namenjena pogovoru oz. dialogu čim večjega števila vernikov. Poudarek je bil na medsebojnem pozornem poslušanju in pogumnem sporočanju svojih izkušenj na izbrano temo (dobre izkušnje, težave ali ovire, kaj lahko jaz naredim, pripomorem na določenem področju cerkvenega delovanja idr.). Do konca aprila so se nato zvrstili sinodalni pogovori v vseh skupinah naše župnije — ŽPS, župnijska karitas, mladinska skupina, zakonski skupini, bralci božje besede, pevci (Sela in Videm), molitvena skupina, biblična skupina in Frančiškova družina. Vsaka skupina je obravnavala drugačno temo, npr. Skupaj na poti, Karitas, Poslušati v zakonski skupini, Spregovoriti, Praznovati, Skrb za duhovne poklice, Odkrivati različne karizme, Oblast in sodelovanje ter Vzgoja za sinodalnost. Za vsako skupino se je oblikovalo tudi poročilo, ki je bilo nato poslano tudi na Nadškofijo Maribor. Zaključno predsi-nodalno srečanje mariborske nadškofije je nato potekalo 15. maja v Salezijanskem centru Don Boško v Mariboru. Sinodalno dogajanje se sedaj seli na škofijsko raven in nato na nacionalno, sklenilo pa se bo na svetovni ravni oktobra 2023. Petra Krajnc, članica ŽPS sv. Vida Letošnji prvoobhajanci v župnijah sv. Vida in sv. Andraža V nedeljo, 29. maja, je v župnijski cerkvi sv. Vida potekala slovesnost prvega sv. obhajila. Sveto mašo je daroval p. Tarzicij Kolenko, ta zakrament pa je prvič prejelo 25 videmskih prvoobha-jancev. Foto: Andrej Rašl Praznična sveta maša je bila v nedeljo, 29. maja, tudi v župnijski cerkvi sv. Andraža v Leskovcu, kjer je zakrament prvega svetega obhajila prejelo sedem otrok. Na fotografiji leskovški prvoobhajanci v družbi p. Jožeta Petka, ki je daroval sveto mašo. Foto: Ujeta zgodba Julija Božičko, 8. b I V nedeljo, 15. maja, je prvoobhajilna slovesnost potekala tudi v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih. Slovesno mašo je daroval p. Jože Petek, zakrament prvega svetega obhajila pa je letos prejelo devet prvoobhajancev. Iz FD Lancova vas [W Mlajša odrasla FS se je v novih kostumih predstavila na regijskem srečanju v Majšperku. |Xonec aprila je člane Folklorne-l\ga društva Lancova vas pretresla žalostna vest, da se je za vedno poslovil Janko Jerenko, eden izmed ustanovnih članov njihovega društva, dolgoletni predsednik, umetniški vodja in gonilna sila društva. Od njega so se lancovovaški folklor-niki poslovili na žalni slovesnosti 26. aprila v vaškem domu Lancova vas. Skozi nagovore Nežke Lubej, Rada Škrjanca in Draga Plajnška so orisali Jerenkovo izjemno delo, razstavili so njegova številna priznanja in odlikovanja, žalno slovesnost pa ganljivo povezali s pesmijo pevcev in glasbo ljudskih godcev. Jerenkov neizbrisni pečat ohranjanja kulturnega izročila daje članom novih moči, da nadaljujejo njegovo delo. Konec marca so sodelovali na posvetitvi novih zvonov v Vidmu, 9. aprila pa so se srečali na rednem letnem občnem zboru. Naredili so pregled dela za lansko leto, poročila je podalo vseh osem sekcij, ki delujejo v društvu — starejša odrasla in mlajša odrasla FS, otroška FS, pevke in pevci ljudskih pesmi, koran-ti, muzikanti in mlade pevke. Iz poročil je bilo razbrati, da so po sprostitvi ukrepov vse sekcije začele aktivno delo, glede načrtov za letošnje leto pa so izpo- stavili priprave na 40-letnico društva, ki jo bodo obeležili prihodnje leto, izmed tujih gostovanj pa je najprej na vrsti Litva, saj se bodo od 14. do 20. junija udeležili 14. mednarodnega folklornega festivala »Saulele Raudona«. V zadnjem času so se posvetili še eni raziskavi oblačilne kulture Lancove vasi in okolice, in sicer za obdobje 1930— 1940. Najprej so na terenu zbirali stare fotografije, zbrano gradivo pa nato predali priznanemu slovenskemu etnologu Bojanu Knificu. Rezultati sodelovanja so že vidni, pohvalijo se lahko namreč s sedmimi novimi kostumi, ki so jih prvič predstavili javnosti na letošnjem območnem Maroltovem srečanju na Ptuju. Idejni vodja projekta je Nežka Lubej. NA SREČANJIH FOLKLORNIH SKUPIN JSKD, 01 PTUJ Območno Maroltovo srečanje odraslih FS je potekalo 2. aprila v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Sodelovali so z dvema skupinama: starejša odrasla FS Otroška FS na območnem srečanju Ringaraja 2022 v Majšperku Z 11. Jurjevega srečanja folklornih skupin v Jurovskem Dolu Foto: arhiv FD Lancova vas POVABILO NOVIM ČLANOM FD Lancova vas še sporoča, da vpisujejo nove člane v vse pevske, plesne in godčevske skupine. Vse informacije dobite na tel. št. 031 417 709 ali e-naslovu fd.lancovavas@gmail.com. se je predstavila s spletom Cindara, mlajša odrasla FS pa je prvič nastopila v novih kostumih s spletom Punce iz mesta. Strokovna vodja odraslih skupin je Nežka Lubej, v zadnjem času pa pri strokovnem delu pomaga tudi Damir Kosi. »Punce« so zaplesale tako odlično, da so se uvrstili na regijsko srečanje, ki je 8. maja potekalo v KPC Majšperk. Regijsko prireditev, na katero se je uvrstilo sedem najboljših skupin z območnih izpostav, so začeli z minuto molka in kratkim spominom na Janka Jerenka. Lancovovaški folklorniki pa so nastop na tem srečanju namenih posebej njemu v spomin. Območno srečanje otroških FS »Ringaraja 2022« je potekalo 21. aprila, prav tako v Majšperku. Najmlajši lancovovaški folklorniki, ki jih vodi Katja Brodnjak, so se predstavili s spletom Muhe, avtorici postavitve sta Katja Brodnjak in Nežka Lubej. Odrasla FS se je 21. maja v Jurovskem Dolu udeležila še 11. Jurjevega srečanje folklornih skupin, ki ga je organiziralo KD Ivana Cankarja Jurovski Dol. Najprej je vseh osem sodelujočih skupin na obnovljenem jurovskem trgu v krogu zaplesalo polko, skupaj se je tako vrtelo 160 plesalcev. Srečanje se je nadaljevalo v tamkajšnjem kulturnem domu, lancovovaški folklorniki pa so se predstavili z lancovskim spletom. PK V družbi ljudskih pevcev in godcev Godec Alojz Fras iz Pobrežja je na prireditvi nastopil v družbi Ljudskih godcev KD Hajdoše. predzadnji vikend v maju je na Ptuju v okviru 33. Festivala Dobrote slovenskih kmetij že 14. leto zapored potekala tudi prireditev Med ljudskimi pevci in godci z Marjanom Nahbergerjem. Vsakoletni nastop ljudskih pevcev in godcev je postal del tradicije na predstavitvi in ocenjevanju najboljših dobrot slovenskega podeželja in tudi letošnja prireditev je lepo uspela. Obiskovalci so prireditev že kar »posvojili«, s svojim obiskom pa tako kot pevci in godci izkazujejo spoštovanje do tradicije, do dela, narodne identitete, četudi je danes življenje na vasi precej drugačno kot nekoč. Tudi ljudska pesem in glasba, ki sta bili še ne tako daleč nazaj stalni spremljevalki kmečkih opravil, izgubljata to vlogo, zato pa je toliko pomembnejša vloga vseh, ki to tradicijo ohranjajo in prenašajo na nove rodove. Čudovita sončna nedelja je na Ptuj privabila mnogo obiskovalcev, ki so si ogledali ponudbo in razstavo izdelkov s slovenskih kmetij, nato pa so z veseljem prisluhnili lepi slovenski ljudski pesmi in glasbi. Gre za prireditev, s katero se končujejo prireditve v sklopu festivala dobrot. V enournem programu so nastopili: Ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, Lovrenški ljudski pevci iz Juršincev, Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudski godci iz Hajdoš, ki jih vodi naš občan Alojz Fras iz Pobrežja, Ljudski pevci Prešmentani faloti iz Sto- perc, mlade pevke ljudskih pesmi Kitice Folklornega društva Antona-Jožeta Stra-fela Markovci, Ljudski pevci KPD Stane Petrovič in DU Hajdina, za konec pa so veselo zaigrali še Ljudski godci iz Kicarja- Besedilo in foto: MN Pomladni veter v FD Rožmarin Dolena folklorno društvo Rožmarin Dolena je v začetku aprila izvedlo redni letni občni zbor, ki so se ga ob vseh članih udeležili tudi predstavniki različnih sosednjih in sorodnih društev ter župan Občine Videm Branko Marinič, podžupan Matjaž Klasinc in predsednik Krajevne skupnosti Dolena Dušan Hebar. Za odlično vzdušje po resnih temah so poskrbeli domači hišni godci, plesišče so ogrevali folklorniki, za odlično pogostitev pa je poskrbel aktiv žena Dolena. V tem večeru smo sprejeli tudi stare-nove člane in organizirali novo sekcijo, ki je prej pod veteranskimi barvami zastopala več kot pet generacij folklorne skupine. Nova sekcija Rožmarinovci z vseh vetrov je sedaj nova plesna moč in konkurenca izredno močni zasedbi odrasle folklorne skupine. Prav tako smo se na občnem zboru z besedo poklonili našim ljudskim pevcem in njihovi bogati tradiciji ljudskega petja. V aprilu je nato sledilo kar nekaj dejavnosti, ki so zaznamovale celotno aktivno delovanje društva. V aktivu žena so ob rednih tedenskih srečanjih pripravile različne artikle in odlično gastronomsko ponudbo. Izdelovale so rože iz krep papirja, jih vpletle v vence in z njimi okrasile božjepotno znamenje, križa v Zg. Pristavi in Popovcih. Ob sodelovanju na redni čistilni akciji so zasadile zelišča v korita pri Domu krajanov Dolena, izvedle pohod na Gorco, prelep popotniški in vinorodni kraj v vinorodnih Halozah. Sodelovale so na mednarodni razstavi Cvetje iz krep papirja na Pragerskem, kamor so jih povabili člani društva Breza s Pragerskega. Tradicionalno so sodelovale na velikonočni razstavi v Leskovcu. OTROŠKA FS S SPLETOM PLEŠI, RUSA, PLEŠI Otroška folklorna skupina je pod vodstvom dr. Aleksandre Petrovič pripravila otroško odrsko postavitev — folklorni splet Pleši, ruša, pleši — in se v aprilu predstavila na območnem srečanju Rin-garaja 2022 v organizaciji JSKD OI Ptuj, ki je potekalo v Majšperku. Tako dobro so zaplesali, da so se uvrstili na državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja 2022, ki bo 11. junija v sosednji občini Majšperk. Ob pripravah na nastope so se veliko naučili, se zabavali in na vajah lepo imeli. ODRASLA FS S PLESI Z GORIČKEGA, PLESALI BODO TUDI NA ODPRTJU FOLKARTA Odrasla folklorna skupina se je letos s svojim tankočutnim pristopom in pod taktirko Bojana Glaserja predstavila z odrsko postavitvijo Splet plesov z Goričkega na območnem Maroltovem Uspešni na nastopih in revijah so tudi odrasli folklorniki. Ohranjamo tradicijo jurjevanja. Foto: arhiv društva srečanju odraslih folklornih skupin v Kulturno-kongresnem središču Dominikanskega samostana na Ptuju. Odlična plesna predstavitev je botrovala uvrstitvi na regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo v organizaciji JSKD OI Ptuj, kjer so se predstavile skupine iz izpostav Lenart, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Mladi in številni folklorniki in folklor-nice so ogreli dlani prisotnih in pokazali, da jim je ko ronsko obdobje razčistilo pojem, kako zelo pomembna je naša tradicija, posebej ljudska tradicija. Odrasla folklorna skupina bo zaplesala tudi na letošnjem odprtju tradicionalnega, 34. folklornega festivala Folkart 2022, ki se vrača v vsem svojem sijaju na ulice in trge Maribora. PLESALI SMO TUDI OB JURJEVEM Posebno pozornost namenjajmo ohranjanju tradicije in lokalnega izročila. Ob jurjevanju, prazniku sv. Jurija, so zaplesali najmanjšim v vrtcu Vilinski gaj na Ptuju, Zeleni Jiirek pa je s svojim obiskom razveselil otroke vrtca ter vse mimoidoče obiskovalce tradicionalnega Jurjevega sejma, ki je letošnje leto ponovno oživil ulice Ptuja. Veteranska sekcija je zaplesala na Maroltovem srečanju odraslih folklornih skupin na Ptuju, sedaj pa bodo rožmarinovci iz vseh vetrov zaplesali tudi na kakšni prireditvi v prihodnjih mesecih. Izveden je bil tudi tradicionalni pohod, letos smo obiskali občino Žetale in si ogledali že tradicionalno Gozdarsko tekmovanje. Rožmarinovci bomo aktivno sodelovali na prireditvah ob Vidovih dnevih in začeli vstop v poletje s prireditvijo Večer pod zvezami, 3. junija, letos s predstavitvijo Večera sladke tam- burice. Na prireditvi bosta sodelovala Zlatka Planinc, ki bo prebirala vrstice Sladke tamburice, in Vokalno-instrumentalni sestav Cantabile iz Varaždina. Pri nas je vedno lepo, posebej smo veseli vseh lepih večerov, ki bodo to poletje zaznamovali naš mah prelepi kraj. Vabljeni, da nas obiščete! Z nekaj besedami se želim spomniti še dveh velikih osebnosti in prijateljev Folklornega društva Rožmarin Dolena, Janka Jeren-ka, vodilne sile folklorne skupine Lancova vas, in Darka Cafuta, princa ptujskega karnevala in vodilne sile KTD Koranti Demoni. Letošnje leto je zaznamovala njuna velika izguba. Odšla sta med zvezde in vemo, da tam nekje spremljata naše korake. Oba vedno nasmejana in polna življenjske energije sta svoji življenji posvetila ohranjanju ljudskega izročila mikro okolja ter ponesla na valovih poznavanja naše tradicije po vsej Sloveniji in v mednarodno okolje. Njuni zvezdi bosta žareli na našem nebu, nikoli ne bosta ugasnili. Kot popka, ki sta vzcvetela v domačem okolju, bosta ostala nenadomestljiva. Strokovno znanje, predano ljubiteljskim kulturnikom, in zanos ter ponos ljubezni do domače grude in velikega pomena ohranjanja nematerialne snovne dediščine so njuna velika zapuščina vsem nam, da jo ohranjamo še naprej in spoštujemo. Bila sta vzgled in junaka, nosilca bogate in dragocene dediščine naših prednikov. Rožmarinovci še enkrat izrekamo sožalje vsem njunim. Vsem. Naj njuni jadrnici plujeta mirno v pristan počitka. Svoje delo, ki sta ga zapustila, bo vedno v naši sredi. Maja Glaser Bedenik FD Rožmarin Dolena Prvi pohod DU Tržeč Udeleženci prvega pohoda. Foto: Z. Golub HNruštvo upokojencev Tržeč, odsek L/za šport in rekreacijo, je iz letnega programa organiziral prvi pohod po občini Videm. Udeleženci pohoda smo se zbrali pred sedežem društva v torkovem jutru, 24. aprila, in nadaljevali pot skozi Jurovce, čez Trenek v Lancovo vas in nato na izhodišče pohoda. Med potjo je bilo nekaj zanimivih postankov pri udeležencih pohoda. Po slabih treh urah smo prispeli na izhodišče, kjer nas je pričakala pogostitev z druženjem na prostem. Skupno mnenje udeležencev je bilo, da je prvi pomla- danski pohod bil ravno pravšnje težavnosti. V Društvu upokojencev Tržeč smo pristopih tudi k izvedbi projekta društveni prapor. Projekt lepo napreduje, smo v zaključni fazi izvedbe. Če bo vse potekalo po sprejeti časovnici, se bo društve- ni prapor prvič predstavil na osrednji občinski prireditvi. Se že veselimo pomembne društvene pridobitve. Mag. Ivan Božičko, predsednik DU Tržeč 90 let Jožeta Tuška s Sel V aprilu je visok življenjski praznik slavil Jože Tušek s Sel, ki že nekaj let biva v enoti Doma upokojencev Ptuj v Mure-tincih. Ob okroglem rojstnem dnevu so mu v domu pripravili prijetno slavje, v družbi prijateljev stanovalcev pa je slavljenec tudi nazdravil in se posladkal s torto, ki je bila lepo darilo in presenečenje za devetdesetletnika. TM Čestitamo slavljencu Jožetu Tušku ob 90. rojstnem dnevu. Foto: arhiv Doma upokojencev Ptuj Utrip dela v Društvu upokojencev Dolena Dolenski upokojenci na pohodu v počastitev praznikov ■^delom in druženjem v društvu ^—ponovno oživljamo društveno dinamiko, ki je vladala pred več kot dvema letoma. Na terasi doma krajanov smo postavili že drugo viseče kegljišče in s tem zagotovili povečano možnost vadbe za občinsko ligaško tekmovanje upokojencev. Sodelujemo v moški in ženski konkurenci. Ce že nismo najboljši, smo pa družabni partnerji lige. Športni rek namreč pravi: »Pomembno je sodelovati in ne zmagati«! 27. aprila smo opravili tradicionalni pohod v počastitev praznika dneva upora proti okupatorju in praznika dela. Po dvournem pohodu smo v domu krajanov z veseljem pojedli pripravljeno malico, nato pa nadaljevali druženje do poznih popoldanskih ur. 28. maja je bila letna in volilna skupščina; kako smo vozili in koga imenovali na vodstveno funkcijo, bomo poročali v prihodnji številki, kajti Zofija Hebar se po dveh zelo tvornih mandatih zaradi zdravstvenih razlogov poslavlja z mesta predsednice. Kot tvorka najrazličnejših akcij in pobud je skupaj z izvršilnim odborom vsako leto skrbela za realizacijo vseh programskih nalog. V njenem mandatu so s prostovoljnim delom in odlično povezanostjo članov društva po dvajsetih letih opravili notranjo energetsko sanacijo društvenih prostorov (termoizolacija ostrešja nad društvenimi prostori, zamenjava stropnih oblog, izgradnja centralnega ogrevanja društvenih prostorov, vgradnja novih termoizolacijskih oken idr.) in z odličnim sodelovanjem s KS Dolena vedno skrbeh za izboljšanje splošnega videza doma in okolice. Splošno gledano je društvo s 40-letno tradicijo v zelo dobri kondiciji. Rekor- dno članstvo izpred nekaj let (več kot 130) sicer malo upada, ampak vzrok ni le naravni krog med novo upokojenimi in preminulimi, temveč tudi v na novo ustanovljenih društvih v okolici. V naše vrste lepo vabimo novoupokoje-ne krajane KS Dolena in širše. V društvu skrbimo za izletniško, romarsko, športnorekreacijsko, družbeno dejavnost in prostovoljstvo ter medosebno pomoč. Včlanite se, luštno vam bo! Besedilo in foto: FL Člani DU Videm na kolesarjenju okrog Ptujskega jezera. Foto: arhiv DU Videm Aktivnosti DU Videm pravijo, da po dežju posije sonce, in res je tako. Dočakali smo prijetne majniške tople dneve, dočakali smo druženje brez mask in dočakali smo tudi novo vlado, žal brez stranke DeSUS v parlamentu, ki je nastala na pobudo upokojencev leta 1990. Pod dolgoletnim vodstvom Karla Erjavca je stranka prek svojih predstavnikov v parlamentu več ali manj dobro zastopala interese starejše generacije. Upokojenci smo zaskrbljeni, kdo bo naše interese zastopal na državni ravni. Prepričani smo, da si na stara leta zaslužimo dostojno življenje, in upamo, da bo nova vlada na podlagi prejšnje to nadaljevala. Upravni odbor DU Videm je v začetku leta potrdil obsežen načrt aktivnosti za tekoče leto in ga uspešno izpolnjujemo. Na obisku pri članici DU Videm Otiliji Varnica, ki je praznovala 90. rojstni dan. V imenu DU Videm jo je obiskal in ji čestital tajnik društva Franci Hliš. Foto: TM Predsednik DU Videm Jožef Merc se je po desetih letih vodenja društva odločil, da predsedniško mesto prepusti komu drugemu. Izvedb smo zimski pohod, nato spomladanski pohod ob reki Dravinji in v maju izpeljali tradicionalno kolesarjenje okrog Ptujskega jezera. Junija sta predvidena turnir vrvičnega kegljanja in zbor članov, s katerim se predvideva sprememba vodstva. Žal pa imamo težave. Kandidatov, ki bi bili voljni sodelovati v vodstvenih organih društva, ne dobimo. Končujemo vpisovanje članarine, vendar moramo nekatere spomniti na to, saj smo vezani na določeni rok, do katerega moramo del članarine odvesti na transakcijski račun ZDUS-a in PZ DU Ptuj, enako na Vzajemno posmrtni sklad. Med dogodki je tudi veliko prijetnih, to so predvsem obiski naših članov ob praznovanju 90. rojstnega dne in zlatoporo-čencev. Kot predstavnik DU Videm sem v Domu upokojencev Ptuj obiskal slavljenko Otilijo Varnica, ki je praznovala 90. rojstni dan. Posebnega obiska s strani našega društva sta bila deležna tudi zlatoporočenca Katica in Slavko Trafela. Slavljencem še enkrat iskreno čestitamo. Spoštovani clanice in elani, veselimo se srečanja z vami. Bodite zdravi in uživajte poletje! Franci Hliš, tajnik DU Videm LITERARNI KOTIČEK 100. obletnica rojstva Karla Destovnika - Kajuha Jaz sem droben, droben list, U ki drevo mu daje hrano. U To drevo iz zemlje rase, H zemlja pa je vir življenja, U in življenje vir človeštva, U in človeštvo, to je hrast, H ki človeku daje rast. (Kajuh, Drobna pesem) "Tokratni Literarni kotiček namenjamo slovenskemu I pesniku pa tudi prevajalcu, čigar stoto obletnico rojstva bomo obeležili decembra letos - to je Karel Destovnik - Kajuh. Čeprav ob tako visoki obletnici letošnje leto ni razglašeno za Kajuhovo leto, že od začetka leta potekajo različne prireditve v spomin nanj. Številni dogodki pod skupnim imenom »Kajuhovo leto« bodo potekali v njegovem rojstnem Šoštanju, velik poklon pa bo dodala tudi Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), saj v drugi polovici leta načrtujejo razstavo njegovih rokopisov, fotografij in osebnih predmetov, zbirko digitaliziranega gradiva in postavitev spletne učilnice. Karel Destovnik se je rodil 13. decembra leta 1922 v Šoštanju. Po osnovni šob v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju ter sodeloval v naprednem kulturnem in političnem življenju v Šoštanju. Ker so ga z gimnazije izključili, je šolanje nadaljeval v Mariboru. Ko so Nemci napadli Jugoslavijo, je najprej organiziral prostovoljce za boj proti okupatorju in odšel z njimi v Zasavsko hribovje. Nato je bil zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, po izpustitvi pa je nekaj časa bival !> . ' ' G ZtJ- ŠuU iu hLOj /£ ‘M&a A >ii t/e on j!l i.tuc C pa siStd % Uc&tiaf pa <2i'<Š£ &e 26tZ du£ CJČŠCj. j. , (ca*a-dsi Sita# dt '*#■ fti dtl iutit? Se A/e.. dta jei cGiSčv si tu. cSi* etn Aeeio/& Sc/ ŠpJatc.' a-cfaeteS, JjSe9;, * Rokopis Kajuhove znane pesmi Slovenska pesem Vir: dlib, Rokopis Karla Destovnika - Kajuha, Zbrane pesmi, NUK kot ilegalec v Ljubljani. Avgusta 1943 se je pridružil partizanom in bil vodja kulturniške skupine v 14. diviziji. Januarja 1944 je odšel z divizijo čez Hrvaško na Štajersko in bil 22. februarja ustreljen na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem ob nenadnem napadu nemške patrulje. Star je bil le 21 let. Letos bomo obeležili 100. obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Vir: Šaleški biografski leksikon PESNIKZA PRAVIČNEJŠO DRUŽBO Pesniti je začel že v nižji gimnaziji, pod različnimi psevdonimi pa je svoje pesmi objavljal v Slovenski mladini, Srednješolcu, Mladem Prekmurcu in Sodobnosti. Tematika prvih pesmi je socialna, z njo je obtoževal takratno družbo (cikla Naši obrazi, Žalostne). Pesniško je dozorel med NOB, pesniški vrh pa je dosegel v polemični Slovenski pesmi. Med ilegalo v Ljubljani je snoval prvo pesniško zbirko Markacije, a so zbirko v tiskarni prestregli italijanski vojaki in jo uničili. Le nekaj njegovih pesmi je izšlo leta 1943 z naslovom Pesmi, po vojni pa so izšle še Kajuhove pesmi in Zbrano delo. Številne njegove pesmi so tudi uglasbene. Njegovi stihi so globoka čustvena izpoved, naj gre za ljubezenske motive (Samo en cvet, en češnjev cvet, H dehteč in bel odlomi, U moja draga! U ... Jaz bom ljudem poslal ta cvet, H vsakomur, ki na križ pripet H trpi v pomladi tej ... H In glej, ta drobni češnjev cvet U bo v njih izbrisal malodušja sled H in spet razžaril tožni jim pogled.), sinovo ljubezen do matere (A želel bi, da ne utihne prej mi glas, U dokler ti ne porečem: Glej, ta svet je tudi zate!) ali vero v človekrz (Ljudje, U če v vaših bi očeh razbral, H po kakšnih hodite poteh, U in če vsakdo od vseh srca U na dlan bi dal, H da človek bi človeka prepoznal, H takrat bi v hipu U stari svetpropal...). Kajuhova literarna zapuščina je bogata, zapustil nam je namreč poezijo, ki bralce tudi danes nagovarja k razmisleku o družbi ter vrača vero v človeka in lepši jutri. Viri: NUK, Šaleški biografski leksikon, Album slovenskih književnikov (MK, 2006) Pripravila: Petra Krajnc Dvig gasilske olimpijske zastave v Tržcu eto 2022 je na področju gasilskih tekmovanj v Slove-niji posebno leto. Leto, ko bomo gostili vse najboljše ekipe držav vsega sveta v knežjem mestu Celje, kjer bo potekala Gasilska olimpijada Celje 2022. To bo prva tovrstna velika gasilska olimpijada v Sloveniji. Mednarodna gasilska organizacija CTIF je slovenskim gasilcem zaupala organizacijo največjega dogodka zaradi izjemnih tekmovalnih uspehov naših gasilskih enot na tovrstnih tekmovanjih v preteklosti pa tudi zato, ker smo se ob različnih priložnostih že večkrat izkazali kot dobri gostitelji. Izkazano zaupanje predstavlja za našo organizacijo izjemno veliko čast, hkrati pa še večjo obveznost, da vložimo maksimalne napore v organizacijo gasilske olimpijade s številnimi spremljevalnimi dogodki. Svetovni in domači javnosti moramo še enkrat več potrditi, da za nas ni prav noben izziv prevelik. V ta namen smo se tudi gasilci Gasilske zveze Videm priključili množičnemu simbolnemu dejanju. Sto dni pred začetkom olimpijade smo pri PGD Tržeč slovesno dvignili olimpijsko zastavo. Na dogodku so zbrane gasilce nagovorih predsednica PGD Tržeč Mateja Kirbiš, poslanka v državnem zboru Suzana Lep Simenko in župan Občine Videm Branko Marinič. Vsi so poudarili, da ima gasilstva na Slovenskem velik pomen in gasilcem izrazili podporo pri organizaciji tega dogodka. Skupaj smo obljubili, da bomo po vseh svojih močeh tako in drugače sodelovali. Želimo postati kamenček v mozaiku uspešnega in odmevnega dogodka. Prisrčno vabljeni na ogled gasilske olimpijade v Celju od 17. do 24. julija 2022. PGD Tržeč Pri gasilskem domu v Tržcu so slavnostno dvignili zastavo gasilske olimpijade Celje 2022. Foto: arhiv društva Postavitev mlaja in Florjanova nedelja Qrvi majski dan je prastari ljudski kulturni običaj. Praznik je povezan s čaščenjem cvetja, zelenja in drevja (majski mlaji). Beseda mlaj v slovenščini pomeni 'mlad', torej simbol pomladi. Mlaj - obeljeno deblo in zelen vrh - je ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti. Gasilci ta običaj negujemo že leta in leta. V petek, 27. maja, smo se podali v bližnji gozd. Naš član Jože Krajnc je podaril najlepšo smreko v svojem gozdu. Drevo smo pripeljali do gasilskega doma, kjer smo se lotili priprave za postavitev. Lepo smo ga olupili, pripravili venčke, jih okrasih in na vrh pritrdili še slovensko zastavo. Tako je bil »majpan« pripravljen za postavitev. To smo opravili v soboto, na predvečer praznika. Postavitev smo združili z društvenim srečanjem članstva. Vese- Člani PGD Tržeč na Florjanovo nedeljo Tudi pri gasilskem domu v Tržcu smo postavili mlaj. Foto: arhiv društva li in ponosni zremo v prihodnost, saj je bilo na postavitvi tudi precej mladine. Na praznični dan nas je zraven plapolanja zastave na našem drevesu zbudila tudi budnica. Maj je za gasilce poseben mesec. Godu-je namreč naš zavetnik sv. Florjan. Na ta dan se gasilci spomnimo posebnosti in hrabrosti našega zavetnika. Skoraj vsa pročelja gasilskih domov po Sloveniji krasi njegova podoba. Ker je to res veličasten vzornik, se vsako leto znova spomnimo na njegova dejanja in se mu zahvalimo, da nas varuje na naših intervencijah. Gasilci PGD Tržeč in PGD Videm smo se zbrali pri sveti maši v nedeljo, 8. maja. Urejeni in ponosni, da smo to, kar smo, smo zakorakali proti farni cerkvi. Slovesno mašo so darovali patri iz župnije sv. Vida. Na čelu naše formacije je bil ponosen tudi župan Občine Videm Branko Marinič. Zahvalil se je za vse storjeno in nas pozval, da to huma- no in predano delo opravljamo s tako pokončno držo še naprej. Da je bila nedelja popolna, so poskrbele članice Društva podeželskih žena Lancova vas. Pred cerkvijo so pripravile odlično pogostitev. Gasilci si želimo, da nas sv. Florjan čuva še naprej in da se naslednje leto spet srečamo. PGD Tržeč Selški gasilci počastili sv. Florjana Ob koncu maše je zbrane nagovoril predsednik PGD Sela Jure Pignar. Po maši je p. Jože Petek opravil še slovesni blagoslov gasilcev in gasilskih vozil pred cerkvijo. ^ veti Florjan, zavetnik gasilcev, goduje 4. maja. Na Slo-«3venskem se temu svetniku že vrsto let priporočajo številni prostovoljni gasilci in gasilke. Mašo za vse žive in pokojne gasilce PGD Sela so letos darovali v nedeljo, 8. maja, ko je v cerkvi sv. Družine potekala praznična Florjanova nedelja. Članice in člani PGD Sela so se na ta dan zbrali pred svojim gasilskim domom, kjer je najprej sledilo skupinsko fotografiranje. Nato so se v spremstvu poveljnika društva Aleša Sitarja slovesno odpravili v cerkev, s seboj pa ponesli tudi kip sv. Florjana in društveni prapor. Pred cerkvijo jih je sprejel p. Jože Petek, ki je nato daroval mašo ter se v pridigi vsem selskim gasilcem med drugim iskreno zahvalil za opravljanje njihovega plemenitega poslanstva, s katerim izkazujejo družbi vrednote svoje humanosti — pomagati sočloveku v času takšnih in drugačnih nesreč. Zbrane je ob koncu maše na kratko nagovoril tudi predsednik PGD Sela Jure Pignar in se vsem krajanom zahvalil za zaupanje, predvsem pa za pomoč pri opravljanju njihovega poslanstva. Besedilo in foto: PK Tradicionalni gasilski posnetek članic in članov PGD Sela, zbranih na Florjanovo nedeljo 2022 Junija veselica videmskih gasilcev in prevzem motorne brizgalne ■^a videmskimi gasilci so ponovno zelo aktivni meseci, saj smo organizirali kar nekaj dogodkov ter se pripravljali na gasilsko veselico z ansamblom Donačka in prevzem motorne brizgalne, ki bo v soboto, 11 .junija. POSTAVITEV MLAJA Kot je že v navadi, smo v središču Občine Videm postavili mlaj, ki nam ga je letos podarila družina Šmigoc. Po uradni postavitvi je vse zbrane nagovoril predsednik društva David Kostanjevec in jih povabil na priložnostno pogostitev. Na postavitvi nas je obiskal tudi župan Občine Videm in nam zaželel vse dobro ob prazniku. Ob 1. maju so se gasilci odpravili na igranje budnice po našem požarnem okolišu. Prvi takti budnice so zadoneli že ob 6. uri zjutraj, doneli so vse do 10. ure. Veseli nas dejstvo, da je dogodek izjemno lepo sprejet med domačini in da je odlično sprejet tudi med člani. Zbrani člani PGD Videm pri Ptuju na Florjanovo nedeljo. Foto: arhiv društva FLORJANOVA NEDELJA V VIDMU Gasilci smo se priporočili tudi svojemu zavetniku sv. Florjanu, to smo storili 8. maja skupaj z gasilci iz Tržca. Po maši sta sledila nagovora župana Občine Videm Branka Mariniča in predsednika PGD Videm pri Ptuju Davida Kostanjevca, ki je vse zbrane povabil na manjšo pogostitev. VETERANI NA IZLETU V zadnjih letih imamo tudi zelo aktivno veteransko sekcijo, ki jo odlično vodi Janko Slameršak. V maju so bili tudi naši veterani na izletu v sklopu Gasilske zveze Videm, na katerem so izmenjali mnenja z drugimi veterani. VESELICA Z ANSAMBLOM DONAČKA IN PREVZEM MOTORNE BRIZGALNE Naše misli so sedaj že usmerjene v 11. junij, ko bomo ob 17. uri svojemu namenu uradno predali motorno brizgalno. Dogodek bomo obeležili z veselico, na kateri bo igral ansambel Donačka. Ob tej priložnosti vse občane Občine Videm vljudno vabimo na veseli dogodek. PGD Videm pri Ptuju ŠD Videm plaketa NZS za 50 let delovanja 1 /torek, 19. aprila, je na Brdu pri Kranju potekala skup-V ščina Nogometne zveze Slovenije (NZS). Poleg aktualnega stanja v slovenskem državnem in klubskem nogometu je bila za nas najzanimivejša točka podelitve priznanj za preteklo leto. Priznanja in plakete je prejelo kar nekaj posameznikov in klubov z območja MNZ Ptuj, med njimi so bili tudi predstavniki ŠD Videm, ki je lani praznovalo 50 let delovanja. Društvo obstaja sicer že od leta 1935, a dokumentirani zapiski o nastopanju v ligah pod okriljem NZS in MNZ Ptuj so stari 50 let. Ob prejemu plakete in o visokem jubileju ŠD Videm je aktualni predsednik Jernej Simonič povedal: »Plaketa Nogometne zveze Slovenije je vsekakor priznanje za naše dolgoletno delo predvsem na področju nogometa. S tem so nam odgovorni izkazali čast in spoštovanje ter nam dali potrditev, da dobro delamo. Dobro in kakovostno delo želimo nadaljevati tudi v prihodnje.« Omenimo še, da so z območja MNZ Ptuj poleg Vidma plakete prejeli še Leopold Valh, NK Oplotnica, ŠD Hajdina, NK Aluminij in Marjan Lenartič, ki je postal častni član NZS. Tadej Podvršek Prejemniki priznanj NZS, ki spadajo pod MNZ Ptuj, s predsednikom NZS Radenkom Mijatovičem (prvi z leve) in podpredsednikom NZS ter predsednikom MNZ Ptuj Stankom Glažarjem (zadnji z leve); predsednik Vidma Jernej Simonič stoji tretji z leve Foto: Luka Gajšek »V dresu Save se počutim odlično« K I ajboljši kolesar naše občine Vid Jeromel je po dolgih I letih končal vrtenje pedalov v ptujskem kolesarskem klubu in se priključil moštvu Save iz Kranja. O razlogih za to smo pisali že v naši decembrski številki, tokrat pa se bomo bolj osredotočili na aktualne uspehe in življenje v novem klubu. Do sedaj je Jeromel nastopil na približno desetih dirkah, nekaj je bilo etapnih, nekaj pa tudi enodnevnih. Nedvomno najboljši rezultat do sedaj mu je uspel na mednarodni dirki Beograd—Banjaluka, kjer je bil v kategoriji mlajših članov 4. v generalni razvrstitvi, ob tem pa najbolje uvrščen slovenski kolesar na dirki. Prav tako gre izpostaviti že 40. izvedbo Istrske pomladi, kjer je bil v 3. etapi 30. Glede na to, da Vid dirka pri članih, a je po stažu še mlajši član, so njegovi uspehi vredni še toliko več. Pred njih je vsaj še enkrat toliko startov do konca sezone, ki se bo predvidoma končala proti koncu oktobra. Omenimo še, da je žal odpadla slovita verzija dirke Pariz—Roubaix za mlajše, a Vid upa, da bo dirka na sporedu že prihodnje leto. »Za zdaj lahko novi klub opišem le v superlativih, saj so me čudovito sprejeli, odlično je poskrbljeno za opremo in drugo logistično podporo, tako da se lahko posvetim le vrtenju pedalov. Ekipi in direktorju se najlepše zahvaljujem,« je nekaj uvodnih misli strnil Jeromel. Vid večino treningov še vedno opravi v doma- Vid Jeromel v dresu Save Kranj med treningom po domačih cestah čem okolju, še posebej so mu ljubi bližnji haloški griči, kar glede na to, da gre v njegovem primeru za odličnega hribolazca, ne preseneča. Poleg bližnje okolice se po načrtu treningov, ki mu ga pošilja trener Uroš Repše, pogosto poda tudi na Tri >0^ kralje, Areh in Roglo, treninge opravlja 5-krat tedensko, konci tedna pa so ponavadi rezervirani za dirke. Največ možnosti za izboljšave vidi v vožnji na čas, prav tako pa bi rad še izboljšal vožnjo v klanec, ki ostaja njegova specialnost. Mladega kolesarja, ki prihaja iz kolesarske družine na Ptuju, sedaj čaka zaključek srednje šole, nato pa bo šolanje nadaljeval bodisi na Ptuju, v Mariboru bodisi Kranju. Za konec smo nekdanjega kolesarja Perutnine Ptuj povprašali še o največji želji, povezani s kolesarstvom. Osemnajstletnik je ustrelil kot iz topa: »Giro. Enkrat v življenju bi želel voziti znamenito rožasto dirko v sosednji Italiji.« DIRKA PO SLOVENIJI KOT VRHUNEC LETOŠNJE SEZONE ZA VIDA JEROMLA Eden letošnjih največjih vrhuncev, če ne že kar osrednji dogo- .:. : bo za mladega Pobrežana nastopil v naslednjih dneh, ko se bo s svojo ekipo Sava Kranj podal na slovenske ceste na največji domači tovrstni preizkušnji — na Dirko po Sloveniji. Ta bo potekala od 15. do 19. junija, Jeromla pa bodo kolesarski navdušenci imeli možnost spremljati praktično doma, saj bo start 2. etape petdnevnega spektakla, kjer bo lepote Slovenije med drugim v živo prenašal tudi Eurosport, na Ptuju, kjer je Vid kolesaril sedem let. Na dirki bo nastopilo 21 moštev, tudi nekaj najmočnejših iz svetovne kolesarske lestvice, seveda pa bo prvo ime daleč najboljši kolesar na svetu zadnjih let, Tadej Pogačar, ki bo branil lansko zmago. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Prijatelji s Polzele ponovno na obisku v Tržcu prosti ligaški krog 6. maja so vete- med moštvoma je potekala že tretjič, rani Tržca izkoristili za prijateljsko čeprav lani zaradi znanih ukrepov ni srečanje s prijatelji s Polzele. Tekma bila odigrana. Skupinska fotografija pred tekmo ekipe Tržca in prijateljev s Polzele Ideja o tekmi in druženju je nastala pred leti, ko sta člana vsakega kluba delovala v isti službi, beseda je dala besedo in tako je spontano prišlo do dogodka, ki se ga v obeh klubih veselijo. Rezultat na tovrstnih dvobojih ni v ospredju, a da gre za prijateljsko snidenje, je ne nazadnje pokazal tudi končni rezultat 7:7. Se bolj kot nogometno srečanje je bilo pomembno druženje po njem, ob obilici odlične hrane in pijače pa se je vse skupaj zavleklo pozno v noč. V začetku letošnje jeseni se bosta moštvi ponovno pomerili, le da takrat v Savinjski dolini, kamor bodo Trževčani odpotovali z avtobusom. Besedilo in foto: Tadej Podvršek GASILSKA ZANSAfl m e ■ i Somi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VIDEM PRI PTUJU VIDEM PRI PTUJU > A VIDEM PRI PTUJU 11.6.2022 (rj) PREVZEM MOTORNE BRIZGALNE 17:00 VESELICA Z ANSAMBLOM DONAČKA 19:00 v ^*eprav deluje komaj leto dni, je NŠ Klopotec dosegla V—svoj prvi večji uspeh. Kadetska ekipa (fantje do 17. leta, op. a.) je namreč z remijem v Dornavi osvojila naslov prvaka v svoji konkurenci. Slavje je bilo temu primerno, tudi v vodstvu NŠ je bilo razumljivo obilo razlogov za zadovoljstvo. Pred začetkom prvenstva, ko so se formirale ekipe, je bilo največ vprašajev iz takšnih in drugačnih vzrokov povezanih ravno s kadeti NS Klopotec, ki pa so nato dokazali, iz kakšnega testa so. Po porazu na začetku sezone so nato stopnjevali formo, igrah iz tekme v tekmo bolje, nagrada v obliki naslova prvaka pa je prišla pred številnim občinstvom v Dornavi 20. maja, ko so v neposrednem dvoboju za najvišje mesto osvojili točko, ki jim je omogočila končno slavje. Tudi sicer so kadeti Veselje kadetov NŠ Klopotec Videm takoj po zadnjem sodnikovem pisku Skupinska fotografija po osvojenem naslovu Klopotca dosegli največ zadetkov izmed vseh ekip, obenem pa so jih prejeli najmanj ter doživeli zgolj dva poraza. Varovanci Jerneja Simoniča so se tako v zgodovino NS Klopotec zapisali kot prva ekipa, ki je osvojila naslov prvaka, vodstvo kluba pa verjame, da bo v prihodnje tovrstnih podvigov še več. Naslov prvaka v sezoni 2021/2022 so osvojili: Vid Simonič (kapetan), Žiga Kokol, Maj Milošič, Tadej Jeza, Niko Golub, Tilen Vidovič, Gal Petrovič, Jan Zupanič, Matic Jeza, Jan Špurej, Niko Emeršič, Domen Vidovič, Žak Krajnc, Anže Hren, Anže Horvat, Žan Kojc, Tim Zafošnik, An e j Pivec, Jan Emeršič, Žan Vugrinec Indjič, trener ekipe pa je bil Jernej Simonič, ki mu je pri delu občasno pomagal tudi mladinski trener Damjan Vinko. Fantom skupaj s strokovnim vodstvom čestitamo tudi v uredništvu Našega glasu! Besedilo in foto: Tadej Podvršek Mlajši učenci tretji na področnem prvenstvu v odbojki, dve medalji za videmske atlete v ^ olska športna tekmovanja so bila aprila in maja v pol-«3nem razmahu, na številnih izmed njih pa so nastopili tudi učenci OŠ Videm. V ospredju so bili predvsem mali nogomet, odbojka in atletika. Mladi Videmčani so ponovno opozorili nase in dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Tako so 14. aprila mlajši učenci nastopili v finalu medobčinskega tekmovanja na Destrniku, kamor so se uvrstili po prepričljivem slavju v predtekmovanju. Učencem letnika 2009 in mlajši je dobro kazalo tudi v finalu, kjer so po izenačeni tekmi na koncu z 2:1 v nizih klonih proti OŠ Ljudski vrt. Kljub temu so se z 2. mestom uvrstili na področno tekmovanje. Področno tekmovanje je bilo na sporedu 9. maja v Poljčanah, Videmski sprinterji so osvojili 3. mesto v štafeti 4 krat 100 m (stojijo z leve: Žan Valenko, Timotej Štrucl, Gal Vidovič in Gašper Peša k). odbojkarji OŠ Videm pa so na koncu zasedli 3- mesto. Njihove vrstnice so na medobčinskem tekmovanju zasedle končno 5. mesto. Konec aprila so nogometaši OŠ Videm - Leskovec najprej pometli s konkurenco v predtekmovanju v Podlehniku in se prepričljivo uvrstili v veliki finale. Tam so v začetku maja po napetih bojih osvojili končno 3. mesto in se jim tako za las ni uspelo uvrstiti na področno tekmovanje. Zavod za šport Ptuj, Atletski klub Ptuj in Osnovna šola Olge Meglič so v sredini maja na Mestnem stadionu na Ptuju izvedli še medobčinsko atletsko tekmovanje za osnovne šole. Na startni listi je bilo prijavljenih okrog petsto tekmovalcev, ki so prišli iz sedemnajstih osnovnih šol. Svoje mlade atlete je na tekmovanje poslala tudi OŠ Videm pri Ptuju. Njihovi tekmovalci so dobili eno posamezno medaljo in eno medaljo v štafetnem teku, sicer pa so osvojili še veliko dobrih uvrstitev in dosegli številne osebne rekorde v tekih, metih in skokih. Srebrno medaljo je v metu vortexa osvojil Nej Majcen. Z 2. mestom v metu vortexa se je izkazal Nej Majcen. Ta je orodje nadalje vrgel 51,86 metra. Ob Majcnovi srebrni medalji so se videmski sprinterji razveselili bronastih medalj v štafetnem teku 4 krat 100 metrov. Tretje mesto so si pritekli Gašper Pešak, Gal Vidovič, Timotej Štrucl in Žan Valenko. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Nacionalni seminar o nordijski hoji in teku v videmski občini Z^bčina Videm je gostila nacionalni licenčni seminar VV st rokovni h delavcev v športu za leto 2022. 9. aprila je bil namreč izveden nacionalni licenčni seminar strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu za področje nordijske hoje in teka (NHT). Nosilec programov Smučarska zveza Slovenije — Zveza učiteljev in trenerjev (SZS ZUTS) in partnerska Zveza za nove hoje (ZNHS) sta na podlagi sklepa o popularizaciji športnorekreacijske dejavnosti NHT po Sloveniji odločila, da se izvajajo Udeleženci nacionalnega seminarja strokovnih delavcev v športu -nordijska hoja, ki je potekal v videmski občini. Foto: arhiv SZS ZUTS redni letni, licenčni in drugi seminarji na športnorekreacijsko manj aktivnih področjih. Izvajalci — demonstratorji komisije za nordijske discipline pri SZS ZUTS — so zato izbrali lokacijo v Vidmu pri Ptuju. Občina je pobudo za izvedbo z veseljem sprejela in nudila potrebno multimedijsko predavalnico, NK Videm pa dovolil uporabo stadiona. Delovni pogoji so bili odlični, le vreme je nagajalo, tako da žal na zaključku niso posneli načrtovanega 20-minutnega propagandnega videozapisa za lokalno televizijo- Gostoljubnost kraja se je pokazala tudi po seminarju, ko so nekateri udeleženci odšli na čudovito pripravljeno razstavo kruha v Vidovo klet. Druženje z domačini v razstavnem prostoru je hitro steklo in kar naenkrat so bile povezane vse slovenske regije v čast zdravemu življenjskemu slogu z domačo pogačo in domačim kruhom na »sto« načinov. Hvala gostiteljem — Občini Videm, NK Videm — in hvala organizatorjem razstave kruha za topel sprejem. Še se bomo povabili, a takrat v lepem vremenu in polnem številu. Friderik Likavec, vodja seminarja 11. poletna liga malega nogometa Športno društvo AS je začelo organizacijo 11. poletne lige malega nogometa Vareja, v kateri nastopa 10 ekip iz bližnje okolice, dve ekipi pa sta iz sosednje Hrvaške. Tekme se igrajo vsak petek v večernih urah pod reflektorji na Poslančecevi domačiji oziroma v športnem parku AS. ŠD AS Nogometna ekipa ŠD AS vabi na poletno ligo malega nogometa v Varejo. Foto: arhiv društva Utrinki s planinskih poti Dobro obiskana je bila pomladna Golica. "nudi člani Planinskega društva skali kar nekaj vrhov. Bili so na vrhu I Haloze so v pomladnih dneh obi- Slemena na Hrvaškem, na Paškem Kozjaku, znova so obiskali Črno jezero na Pohorju, posebno doživetje pa je bil obisk cvetoče Golice, polne narcis. Z gora so domov prinesli enkratne spomine in prav ti jim bodo tudi v prihodnje vodilo za nove planinske podvige. V tem času se že tudi pripravljajo na planinski pohod, ki ga posvečajo prazniku Občine Videm. Pohodniki se bodo v soboto, 11. junija, ob 8. uri zbrali na Poslančecevi domačiji v Vare ji, od tam pa se bodo odpravili po poteh občine Videm. TM Planinci na Slemenu na Hrvaškem Pohod Oplotnica-Črno jezero. Foto: arhiv PD Haloze Novičke iz PD Naveza planinci PD Naveza pridno izvajamo zastavljeni načrt za letošnje leto. Poletne temperature in vedno manj snega v gorah nas spodbujajo, da se podajamo vedno višje v skalnati svet. Za nami je zbor članov, ki smo ga po dveh letih spet lahko izvedli v živo. Prejšnje vodstvo nam je predstavilo minulo delo, in ker je bil tokratni zbor tudi volilni, smo izvolili nove člane. Želimo jim čim uspešnejše delo v naslednjem mandatu. V začetku maja smo končali planinsko šolo, ki smo jo izvajali v vseh treh osnovnih šolah Zavoda OS Videm. Končali smo jo na planinskem taboru na Boču, kjer so otroci še praktično preizkusih svoje znanje, ki so ga pridobili v šoli. Veseli nas, da se je tabora udeležilo veliko število otrok, tako da se v naši občini ni bati za prihodnost planinstva. Konec maja smo se odpravili na najbolj izstopajoč hrib na Bovškem, na Svinjak, ki mu domačini pravijo kar bovški Matterhorn. S svojimi 1653 metri sicer ni med najvišjimi, zato pa s svojo pojavo zagotovo pritegne poglede in navdušenje. Pohod smo v zgodnjih urah začeli v kraju Kal - Koritnica in se vzpenjali skozi prijetno senco gozdov. Pravi adrenalin se je začel šele v zadnjem delu, ko se je pot postavila precej navpično, vendar je bil trud poplačan z izjemnimi razgledi. Po počitku smo se spustih do Čela, kjer smo si ogledali ostanke topniške utrdbe iz 1. svetovne vojne. Za konec sta sledila še osvežitev v Soči in kratek ogled doline Bavšice. Vabimo vas, da se nam pridružite na prihajajočih pohodih: 11. junija, ko bo pohod ob občinskem prazniku, in 25■ junija, ko se odpravljamo na Trupejevo poldne v zahodnem delit Karavank. Vse informacije najdete na www.pd-naveza.si. Besedilo in foto: Marko Vinko Na vrhu Svinjaka Velikonočni pohod po Halozah 1 /inogradniško društvo Kocil iz Skorišnjaka že vrsto let V prireja tradicionalni velikonočni pohod po Halozah. Tudi letos ni bilo drugače. Tokrat smo se na veliki ponedeljek podali v občino Podlehnik. Pohodniki smo se zbrali na parkirišču pri ribniku in se mimo gostišča podali ob ribniku skozi Zakl ter nadaljevali proti Jablovcu. V objemu lepo obdelanih vinogradov smo pot nadaljevali do Rodnega Vrha, do stare podružnične šole, kjer smo obudili Utrinka s prijetnega pohoda članov društva Kocil spomine na otroška leta, ko smo otroci po vseh Halozah peš hodili tudi po uro in pol v oddaljene šole. Pot smo nato nadaljevali do cerkve sv. Duha v Rodnem Vrhu, ki je bila nekoč podružnica sv. Vida v Vidmu, danes pa je podružnica sv. Trojice iz Podlehnika. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali do viničarskega muzeja na Gorci, kjer so nam člani vinogradniškega društva Podlehnik pripravili okusen golaž in nas pričakali s harmoniko, ki jo je lepo raztezal mlad osnovnošolec. Po okrepčilu z golažem se mu je pridružil tudi naš domači ansambel in nam tako popestril vzdušje. Po prijetnem druženju smo se spustili po vijugasti cesti med skrbno obdelanimi vinogradi mimo nekdanjega gostišča na Gorci in farne cerkve sv. Trojice do našega izhodišča pri ribniku, kjer smo pohod, poln doživetij in prešernega nasmeha na obrazu, tudi končali. Naši pohodi so vedno dobro obiskani, tudi letos se nas je zbralo 68. Pridružil se nam je tudi župan Branko Marinič z ženo Majdo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in organizatorjem ter vabljeni spet prihodnje leto. Besedilo in foto: Ignac Topolovec Gibanje za zdravje - srčkovi pohodi po izbiri 1 /imenu KS Dolena, društev iz KS Dolena in Zavoda V aktivno življenje vas vabimo na rekreativni pohod za vse starostne skupine. Pohod je umeščen v okvir prireditev v počastitev praznika Občine Videm in tradicionalnega kulinaričnega dogodka KS Dolena. V soboto, 11. junija 2022, bodo organizirani štirje rekreativni pohodi: — 2,5 km za družine z vozički in predšolskimi otroki ter dedke in babice (10 m VR); — 5,5 km za vse starostne kategorije in družine s šoloobveznimi otroki (okrog 140 m VR); — 8,5 km za vse starostne kategorije in družine s šoloobveznimi otroki (okrog 140 m VR); — 12 km za vse starostne kategorije z dobro pohodniško pripravo (okrog 160 m VR). Vse o startnih mestih in časovnem okviru dogodka boste lahko prebrali na oglasnih deskah vseh KS občine, v glasilu Naš glas. Noben začetek pohoda ne bo pred 9. uro in ne po 12. uri. Približno polovica poti poteka po gozdnih stezah, tretjina posamezne poti pa je asfaltirano cestišče. Za pohod potrebujemo primerno pohodniško obuvalo, zračna oblačila, mini nahrbtnik z rezervno majico, v primeru slabega vremena tudi dežno pelerino ah zložljiv dežnik in vodo. V sončnem vremenu bo koristna zaščita pred soncem s pokrivalom ah zaščitno kremo. Na daljših poteh bo eno postajališče za osvežitev (tudi degustacijo). Otroci do 14. leta morajo imeti zagotovljeno spremstvo prijavitelja, staršev ali skrbnika. Udeležba je na lastno odgovornost, organizator ne prevzema nobenih pravnih odgovornosti. Pri ribniku Zgornja Pristava bo točka srečanja vseh pohodnikov. Na postanku, dolgem pribl. 30 minut, bodo prikazane gimnastične vaje. Ob vadbi bodo podana priporočila varne vadbe krepilnih in razteznih elementov za različne starostne skupine ter opozorila za gibalne procese, ki so lahko tudi škodljivi za skeletni, vezivni in mišični ustroj telesa. Naučili vas bomo, kako izračunati svoj MSU (maksimalni srčni utrip) in v katerem območju srčno-žilne obremenitve je rekreacija posameznika najprimernejša izbira. Podali bomo tudi vsa obvestila o varnem gibanju na lokalni cesti v Doleni. Na cilju pohodov pri Domu krajanov v Doleni vas bodo pogostili člani kuharskih ekip tekmovanja v pripravi piščančje jedi iz kotlička, na razpolago pa bo tudi dovolj raznovrstnih napitkov. V dar boste prejeli velik kozarec — »krigel« — za uporabo na prireditvi. Lepo je, če boste v žepu imeli tudi kakšen »desetak«, ki ga boste položili v skrinjico za prostovoljne nabirke. Prodaje jedi in pijač ne bo. Prosimo, da se na dogodek prijavite, da vam bomo lahko pripravili zadostno količino napitkov in malico iz kotlička. Obvestila za prijave so na prireditvenih letakih, prijavite pa se lahko tudi s SMS-sporočilom na 041 758 303■ Vpišete naslednje podatke: pohod, nato število otrok in odraslih. Prisrčno vabljeni, postanite zdravi infit! Besedilo in foto: FL fl Dan Zemlje 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Vsako leto se nanj spomnimo tudi v vrtcu, zato za otroke pripravimo temu dnevu primerne dejavnosti in na ta način ozaveščamo otroke o skrbi za naš planet. Letos smo v ospredje postavili globus. Vzgojiteljice smo ga prinesle v vrtec. Ob njem smo se pogovarjali o planetu Zemlja, zraven pa smo vključili še teme o vremenu, letnih časih, celinah idr. Naučili smo se veliko novega. Karmen Auer, vzgojiteljica V vrtcu ob dnevu Zemlje. Foto: arhiv vrtca Obisk razstave v Vidovi kleti troci vrtca Videm imamo zelo radi svoj kraj, prav zato smo še toliko bolj navdušeni nad njim, ko lahko obiščemo posebne kotičke s posebnim razlogom. Tokrat smo si ogledali razstavo kruha, pirhov in drugih velikonočnih izdelkov v Vidovi kleti. Ponosni smo bili, ker smo videli tudi svoje izdelke, ki smo jih razstavili. Polona Huzjan, vzgojiteljica Očkov dan v vrtcu Leskovec V začetku maja smo v vrtec povabili naše očete. Pripravili smo športni program, kjer smo se preizkusili v treh igrah. V prvi igri sta si očka in otrok skupaj zavezala nogi in tako tekla skozi ovire (slalom). V drugi sta skakala z vrečami, v tretji igri pa smo izvajali različne trike s padalom. Ker smo tako pridno telovadili, smo si zaslužili sok in piškote. Skupaj smo preživeli čudovito športno popoldne. Katja Stoklas, vzgojiteljica F n :$t 1 p. gg f)! e Malčkom so se na športnem dnevu pridružili očki. Foto: arhiv vrtca Utrinki iz vrtca na Selih čajanko po prireditvi. Prav tako smo ob velikonočnih praznikih z otroki modre Otroci iz vrtca Sela so veliko ustvarjali in se potepali naokoli. Foto: arhiv vrtca in rumene skupine naredili velikonočne izdelke ter se z njimi predstavili na razstavi kruha v Vidmu, razstavi pisanic v Leskovcu in na medobčinski razstavi ročnih del na Ptuju (Supermesto). Teden knjige smo obeležili s posebnim poudarkom o pomenu knjige. Otroke je vsak dan obiskal Bralni palček, pripeljal jim je najrazličnejše knjige na ogled, ustvaril bralni kotiček v igralnicah, jim pripovedoval pravljico Palček Pohajalček, obiskali smo tudi senčno gledališče, kjer smo si ogledali pravljico z naslovom Mišek Miri. Otrokom pa je bil najbolj zanimiv »kino v vrtcu«. Pripravile smo jim vstopnice, žetone za nakup vstopnic, blagajno idr. Ogledali smo si risanko Pika Nogavička in med ogledom veselo »grickali« kokice. Ob dnevu Zemlje smo si nadeli rokavice in pobrali smeti v okolici vrtca. Obeležili smo tudi svetovni dan čebel, in sicer s pravljično urico Presneto lep dan, v katero sta uvod naredili čebela Adela in Krtek, ki sta nam predstavila pomen čebel za človeka. V maju smo se najstarejši otroci v vrtcu in vzgojiteljici udeležili medobčinskega krosa na Ptuju in bili na njem zelo uspešni. Ob tem smo se tudi sprehodih po Ptuju, si na kratko ogledali nekatere znamenitosti starega dela mesta in se posladkali s sladoledom. Maj je tudi čas, ko urejamo vse, kar so ah še bodo otroci odnesli domov v spomin na bivanje v vrtcu v tem šolskem letu. Trenutno se pripravljamo na zaključek vrtčevskega leta in slovo od minimaturantov. Ob koncu se zaposleni v vrtcu na Selih zahvaljujemo staršem naših otrok za vse, kar so storili v tem letu za otroke in za naš vrtec. Vsem želimo prijetne počitnice! Sonja V. Godec, vzgojiteljica Teden knjige v vrtcu Videm V tednu knjige tudi predstava kamišibaj Raca! Zajec! Foto: arhiv vrtca Ob tednu knjige je bilo v vrtcu Videm vse prej kot dolgočasno. Otroci so si najprej ogledali kamišibaj predstavo Raca! Zajec!, ki sta jo pripovedovali vzgojiteljici kamišibajkarki Polona in Urška. Za vse tiste, ki ne veste, kaj je to kamišibaj, vam zaupamo, da ta beseda izhaja iz Japonske. Kami pomeni 'papir', šibaj pa 'gledališče', torej je to 'papirnato gledališče'. Pri kamišibaju imamo tudi prav poseben kovček, ki ga poimenujemo butaj. Ce bi besedo butaj prevedli v slovenščino, bi lahko rekli kar oder. Pripovedovalec zgodbe se zato imenuje kamišibajkar. Ker so bili otroci nad predstavo navdušeni, so se tudi sami želeli preizkusiti v kamišibaj-karskih veščinah. Že naslednji dan smo obiskali Bibliobus, kjer smo si izbrali pravljico za nadaljnje delo. Sledilo je izdelovanje lutk in slikovedk iz izbrane pravljice, izdelovanje butaja in ne nazadnje še vaja za kamišibajkarske nastope pred prijatelji. Otroci so skupaj s strokovnimi delavci izdelali čudovite butaje, ki so si jih lahko ogledali tudi starši na razstavi v avli vrtca. Ves teden knjige je potekal v sproščenem, ustvarjalnem, razigranem in nasmejanem vzdušju. Polona Huzjan, vzgojiteljica Prireditev ob materinskem dnevu Po dveh letih premora prireditev in druženj nam je letos vendarle uspelo pripraviti prireditev ob materinskem dnevu. Tema prireditve je bil cirkus. Otroci so se prelevili v cirkusante, telovadce, klovne, krotilce, Živah, čarali so zajce, se igrah z baloni in napovedovali prihodnost. V času priprav so ukrepi še veljali, zato smo se odločili, da nastop otrok posnamemo. Na naše veliko veselje pa so se ravno v tem času ukrepi sprostili, kar nam je omogočilo, da nastop oziroma posnetek pogledamo skupaj s starši in z otroki v naših igralnicah ter se ob tem še posladkamo in poklepetamo. Otroci so za starše pripravili tudi darilca ob praznikih v marcu. Karmen Auer, vzgojiteljica Materinski dan v znamenju cirkusa Foto: arhiv vrtca Športni dan v videmskem vrtcu V Vrtcu Videm smo se predšolski otroci iz skupine Snežinke udeležili medobčinskega krosa cicibanov in cicibank na Ptuju v organizaciji Vrtca Ptuj. Nestrpno smo čakali na ta dan, odštevali dneve in vsak dan pridno trenirali. Tako smo lahko izbrali najhitrejše dečke in najhitrejše deklice. Iz celotnega zavoda je sodelovalo pet najhitrejših dečkov in enako število deklic. Zjutraj smo vstopih na avtobus na avtobusni postaji Videm, na njem so že bili otroci iz Vrtca Leskovec. Odpeljali smo se še po otroke v Vrtec Sela. Vožnja z avtobusom je bila posebno doživetje. Po vstopu na mestni stadion Ptuj je sledilo navdušenje nad njegovo veličino. Tekmovalci smo si ogledali progo krosa, preostali so se namestili na tribunah. Tekmovalci so se ogreli ob glasbeni demonstraciji bratov Malek. Najprej so tekli dečki, nato še deklice iz ptujskih vrtcev, nato najprej dečki iz okoliških vrtcev ter nazadnje še deklice. Sledila je podelitev medalj. Podelila jih je županja Mestne občine Ptuj Najmlajši so tekmovali na ptujskem mestnem stadionu. Foto: arhiv vrtca Nuška Gajšek. Ves čas se je slišala podpora navijačev s tribun. Po zaključku smo se okrepčali z malico. Ta dan smo izkoristili tudi za izlet in si ogledali lepote starega mestnega jedra. Ogledali smo si tržnico in se v senci posladkali s sladoledom. Na poti do gradu smo opazovali znamenitosti, prepoznavali razlike med novogradnjami in zgodovinskimi objekti, tlakovane poti idr. Povzpeli smo se po stopnicah proti gradu in s treh različnih višin občudovali staro mestno jedro. Ob pogledu izza grajskega obzidja smo iskali določene zgradbe in poskušali ugotoviti smer, v kateri je naš vrtec. Na grajskem dvorišču smo občudovali grajski vodnjak, prisluhnili smo lastnemu odmevu. Navdušeni smo bili ob vstopu v prostor s starodavnim orožjem, oklepi vojščakov in potehtali enega izmed težkih mečev. Za piko na i smo se odpravili na lov za zakladom in ga uspešno odkrili. Po sladkanju s sladkimi dobrotami smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Videm. Violeta Flajs, vzgojiteljica Svetovni dan čebel v vrtcu Videm Na praznik čebel smo imeli v vrtcu prav poseben obisk — obiskala sta nas čebelar Rok Sedlak, vlogo pridne čebelice pa je odigrala Anja Sedlak. Na igriv in zanimiv način sta nas popeljala v skrivnostni svet čebel in nas spomnila, kako pomembne so čebele za življenje na našem planetu. Otroci so lahko izkustveno spoznavah pripomočke, ki spremljajo delo čebelarja, ogledali so si lahko čebele, čebele matice, trote in številne druge zanimive reči v povezavi s čebelami. Na koncu pa smo se lahko še posladkali z medom. Zato pa, kot pravi čebelarski pozdrav: »Naj medi!« Uroš Prelog, vzgojitelj Ob svetovnem dnevu čebel je bil v vrtcu na obisku čebelar. Foto: arhiv vrtca S Klopotkom na pot V letošnjem šolskem letu je v Zavodu OS Videm zaživel projekt S Klopotkom na pot, katerega namen je spodbujati trajnosten način prihoda v šolo. Trajnostno mobilnost smo v okviru različnih projektov začeli spodbujati že s šolskim letom 2014/15, takrat pod imenom Prometna kača. Nato je tri leta trajnostno mobilnost spodbujala kokoška Rozi v okviru projekta Gremo peš s kokoško Rozi. V letošnjem šolskem letu pa nas je Klopotko povabil, da opravimo pot v šolo na trajnosten način (peš, s kolesom, z javnimi prevoznimi sredstvi, kombinirano idr.). Glavni namen projekta je spremeniti potovalne navade učencev v šolo in posledično zmanjšati motorni promet v okolici šole. Učence želimo spodbuditi, da začnejo razmišljati o prometu na drugačen način; predvsem o tem, kako lahko različne vsakodnevne krajše poti opravimo peš, s kolesom, rolerji, ski- Ib Tekmovanje »Kaj veš Promet postaja iz dneva v dan gostejši, posledično tudi nevaren, zato je upoštevanje pravil nujno potrebno. Največ nesreč se namreč zgodi ravno zaradi neupoštevanja in nepoznavanja pravil. Prav zato je vzgoja kolesarjev dandanes še toliko bolj pomembna, saj med otroki prevladuje nezdrav sedeč način življenja, v luči trajnostne mobilnosti pa moramo vzgajati bodoče kolesarje, ki bodo varno kolesarili vsak dan. Tekmovanje »Kaj veš o predmetu« je dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Zato uporabljamo različne načine dela, da spodbujamo otroke in mladostnike, da bodo nabirali še kako i 1 S KLOPOTKOM NA POT ,1 ------ - -m- rojem idr. Če je razdalja prevelika, pa z avtobusom oziroma s skupinskim prevozom več oseb z enim avtomobilom ali kombinirano. Izmed naštetih želimo spodbujati predvsem pešačenje. Ti načini potovanja omogočajo, da je pot v šolo okolju prijazna, zdrava in varna. Želimo, da se učenci zavedajo, kako pomemben je zdrav način življenja, in da k temu spodbudijo tudi svoje starše. Aktivnost je potekala dva tedna v maju. V tednu pred aktivnostjo smo ugotovili, da 65 % učencev od 3. do 9. razreda že uporablja trajnostne prihode. Določili smo cilj, ki smo ga želeli doseči v času trajanja aktivnosti, in sicer 80 % trajnostnih prihodov. Na šolskem transparentu smo prikazali stanje trajnostnih načinov pred aktivnostjo, napredek med aktivnostjo in cilj. Cilj smo uspešno vsak dan dosegli in skupno povečali trajnostne prihode na 87 % v času trajanja aktivnosti. Nekaj dni po aktivnosti bomo ponovno zbrali in analizirali rezultate z namenom, da ugotovimo učinek. Se naprej bomo učence spodbujali k prihodu na trajnostni način in izvajali dodatne dejavnosti na temo varne mobilnosti. Mateja Gabrovec, koordinatorka projekta o prometu« potrebne izkušnje v prometu že zdaj. Tekmovanje je zasnovano kot kolesarski izpit, in sicer iz teoretičnega dela o poznavanju cestnoprometnih predpisov, ki poteka prek spletnega portala, spretnostne vožnje na poligonu, praktične vožnje v prometu. Po dveh letih premora je bilo v petek, 13. maja, ponovno izvedeno 22. medobčinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« na OS Gorišnica. Sodelovalo je devet šol. V ekipnem tekmovanju smo osvojili 1. mesto. V soboto, 28. maja, je potekalo 52. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« na Jesenicah, udeležil se gaje tudi naš učenec. Iskrene čestitke tekmovalcem! Andrej Primužič =Hf i|5F Spoznavali smo Španijo V organizaciji Turističnega društva Ptuj je v petek, 6. 5- 2022, na dvorišču minoritskega samostana potekala prireditev v okviru projekta Spoznavajmo države Evropske unije. Učenci šole Videm so tudi letos predstavljali Španijo. Tema letošnjega spoznavanja držav je bila Evrovizija, glasbeno tekmovanje. Učenci so se predstavljali z glasbenimi točkami, ki so posamezne države zastopale na Evroviziji. Učenki Lara Sori in Eva Lampret iz 5. razreda sta našo šolo več kot odlično zastopali s pesmijo Que me quiten lo baillao izvajalke Lucie Perez, ki je Španijo zastopala na Evroviziji leta 2011. Na stojnici so učenke sedmih razredov Sara Božičko, Dora Vinko in Evelin Kolednik predstavljale značilnosti Španije in španske udeležence Evrovizije. Obiskovalcem stojnice so bile še posebej všeč španske kulinarične dobrote, ki smo jih ponujali na stojnici. Učenke so pod vodstvom učiteljice Lidije Kosar spekle špansko tradicionalno jed churros, pripravili pa smo tudi otroško sangrijo. Urejena stojnica s kulinaričnimi dobrotami in vrhunski pevski nastop sta navdušila obiskovalce prireditve. OŠ Videm 10. Mala likovna kolonija Haloze V petek, 13. maja, je v Vidmu potekala jubilejna, 10. Mala likovna kolonija Haloze. Kolonije se je udeležilo petindvajset učencev in šest mentorjev iz osmih povabljenih osnovnih šol — OS Videm s podružnico Leskovec, OS Cirkulane - Zavrč, OŠ Majšperk, OŠ Kidričevo, OŠ Markovci, OŠ Mladika Ptuj in OŠ Olge Meglič Ptuj. m ” Iv m |1 c m Odprtje jubilejne kolonije je potekalo na asfaltnem igrišču pri OŠ Videm, kjer so ob kratkem kulturnem programu zbrano množico nagovorih pomočnica ravnatelja Manja Vinko, župan občine Videm Branko Marinič in mentor Male likovne kolonije Marko Kunčnik. Učenci so skupaj z mentorji slikali na temo haloške krajine. Ob jubileju smo za čopiče prijeli tudi mentorji. Nastala so raznovrstna in kakovostna otroška in odrasla likovna dela, ki si jih boste lahko ogledali na likov- ni razstavi slik; odprtje bo v ponedeljek, 13. junija, ob 13. uri v prostorih Drvarnice KD Franceta Forstneriča Videm. Barve našega zavoda smo zastopali: Maja Arbeiter, Julija Božičko, Sara Vidovič (vse OŠ Videm), Špela Franc, Ruby Frelih, Kornelija Jelen (vse POŠ Leskovec) in Marko Kunčnik, likovni pedagog OŠ Videm. Marko Kunčnik, mentor Male likovne kolonije Šport in špas na OŠ Videm Končno je napočil čas, da smo lahko ponovno izvedli Šport in špas v živo. Športne aktivnosti so potekale v petek, 13. maja 2022. Po pevskem in plesnem nastopu smo se podali na tri različno zahtevne poti. Zelo veselo je bilo med učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, saj so se jim na ta dan pridružili dedki in babice, ki so z njimi opravljali športne aktivnosti. Prvošolčkom so se na igrišču za kratek čas pridru- žili tudi devetošolci — njihovi varuhi. Učenke in učenci predmetne stopnje so odigrali zanimive odbojkarske tekme tudi z učiteljicami in učitelji. Po vročem in športno aktivnem dnevu smo se prijetno utrujeni od 16. Športa in špasa poslovili s plesom in dobro voljo. Učiteljica Olga Zelenik Dan športa na OŠ Videm. Foto: arhiv šole Drugošolci na V občini Videm se vsake tri tedne ustavi Potujoča knjižnica — bibliobus. Drugošolci jo z veseljem obiskujejo, še posebej takrat, ko lahko prisluhnejo pravljici. Pred prvim vstopom na bibliobus so si učenci z zanimanjem ogledali poslikavo bibliobusa. Na eni strani je lik pernatega kurenta s ptujskim gradom v ozadju, Bibliobusu na drugi strani pa lik rogatega koranta med haloškimi griči. Oba tradicionalna pustna lika imata v rokah knjigo, ob njiju pa je še več knjig, na katerih so imena občin, v katerih se bibliobus redno ustavi. Po vstopu v bibliobus so se učenci udobno namestili in prisluhnili pripovedovanju pravljice Janček Ježek, ki je bila predstavljena na poseben način, saj je knjižničarka zgodbo pripovedovala ob slikah na lesenem odru — kamišibaju. Učenci so navdušeno poslušali, na koncu pa so se še posladkali. Nekateri so postali novi člani in si z veseljem izposojajo knjige. Mateja Gabrovec, razredničarka 2. a Tanja Godec, razredničarka 2. b V morju Tam v morju, čudežnem morju, so ribice doma. Vile, ki te uspavajo, in palčki, ki plavajo. Včasih kuhajo morsko juho, in ko rečejo: »Abrakadabra!«, se juha skuha in pesmica konča. Žana Jelen, 3. e Športni dan Šport in špas Učenci v družbi staršev in starih staršev na pohodu Foto: arhiv šole :\ ;■:-. - dan, o, kakšen dan! Športni dan smo začeli na šolskem igrišču, kjer smo se zbrali učenci, njihovi stari starši, nekaj staršev in učiteljice. Po uvodnih besedah so nas v aktivno dopoldne popeljali učenci plesnega krožka, ki so nam odlično zaplesali. Na koncu smo se jim pridružili prav vsi udeleženci športnega dne. Ob prijetni glasbi smo se razgibali in se pripravili na pohod po bližnji okolici šole. Utrujeni in vroči smo se vrnili pred šolo, kjer nas je že čakala malica. Z užitkom smo jo pojedli. Ohladili smo se, okrepčali in že smo bili pripravljeni na nove aktivne dogodivščine. Tekmovali smo v štafetnih igrah, ki so v nas vzbudile tekmovalnost, zato smo dah iz sebe še zadnje atome moči. Manjkala ni niti naša tradicionalna igra med dvema ognjema. Vsi smo zelo uživali in se zabavali. Lepo je bilo videti rdeča lica vseh udeleženih. Naše medgeneracijsko srečanje je uspelo v polnosti. Učiteljica Claudia Ul ir 1 IB 1 £Hi-~ * ja*"" - i > ^1— i i L Lana Horvat, 5. a Mesec knjige malo drugače V aprilu obeležujemo kar dva pomembna dneva — 2. april, ki je svetovni dan knjig za otroke, in 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slednji poudarja, kako pomembno je branje, in spodbuja ljudi, še posebej mladino, da odkrivajo, kako uživati v branju. O knjigah smo razmišljali kar ves april in spodbujali branje pri učencih. Hkrati s svetovnim dnevom knjige je letos 23. aprila že osmo leto zapored potekala Noč knjige. Osrednjo misel letošnje Noči knjige smo črpali iz življenja in dela pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Letos namreč praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Verz Nosimo srca v dlaneh iz njegove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal je bil letošnja osrednja tema ustvarjanja. V šolski knjižnici in po razredih so učenci veliko brali in tudi ustvarjali. Učenci 1. in 2. razreda so izdelovali bralne kazalke, tretješolci so risali najljubše pravljične junake, se pogovarjali o najljubših pravljicah ter izdelali knjižico najlepših besed. Učenci od 4. do 9. razreda so se prelevili v pesnike. Sedmošolci so v aprilu obiskali Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju v okviru projekta Rastem s knjigo, ki je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. Sedmošolci so v dar prejeli roman Vinka Moderndorferja Jaz sem Andrej. Povedali so, da je bilo v ptujski knjižnici zabavno in poučno. Učitelji si želimo, da bi otroci še več brali in uživali v svetovih, v katere stopamo ob branju. Knjige so sanje, kijih držimo v rokah. (N. Gaiman) Tina Drevenšek, knjižničarka OŠ Videm Stran S S V pričakovanju počitnic Star sem deset in sem v tem šolskem letu petošolec. Šolsko leto se že počasi končuje in kmalu se bodo začele počitnice, z njimi pa počivanje, lenarjenje, spanje pa tudi morda kaj bolj resnega. A pred počitnicami bomo v šoli dobili še kar nekaj ocen, odšli bomo tudi v poletno šolo v naravi v Portorož, česar se že vsi zelo veselimo. Ko bo vse to mimo, pa se bodo prav zares začele počitnice. Joj, kako jih vsi že nestrpno pričakujemo, saj ne bo treba zjutraj zgodaj vstajati, ne bo domačih nalog pa tudi učenja ne. Jaz se bom zabaval s prijatelji in delal, kar bom želel, za kar skozi šolsko leto nimam dovolj časa. Če bo zelo vroče, bomo doma postavili bazen in se kopali. Z družino smo tudi že rezervirali nekaj dni v Termah Čatež, ko pa se bomo vrnili, mi bo ostalo še nekaj časa do začetka naslednjega šolskega leta. Takrat bom že v šestem razredu, spet pripravljen na novo znanje, nove učitelje, morda se nam pridruži še kak nov sošolec. Do takrat pa želim vsem uspešen zaključek šolskega leta ter dolge in prijetne počitniške dni. Jan Gabrovec, 5. e Alina Hribar Lauda, 3. e To je roža zate Rožo lahko podariš, komur se ti zazdi, le da te oseba spoštuje takšnega, kot v resnici si. Rožo lahko podariš, kadar želiš;, ne glede na to, kaj do tistega čutiš. Lepo je, če nekomu, ki praznuje, rožo podariš, saj mu s tem vse poveš. Roža je rastlina, ki ljubezen ali radost izraža iz roda v rod; tako je menda skoraj povsod. Samanta Pernek, 5. e Ohranimo naravo čisto V četrtek, 21. aprila, smo na šoli Videm ter podružnicah Leskovec in Sela obeležili naravoslovni dan na temo Ohranimo naravo čisto. Učenci so se pogovarjali o tem, kako ločujemo odpadke, odpravili so se na teren, ločevali pobrane smeti in ustvarjali z odpadnim materialom. Učenci od 7. do 9. razreda so obiskali vozilo E-transformer 2.0, na katerem so si ogledali kratek animiran video o krožnem gospodarstvu in muzej aparatov. V praksi so preizkusili nekatere arhaične aparate, prve računalniške igrice in sodelovali v kratkih interaktivnih delavnicah, kjer so se seznanili s pomembnimi informacijami, zakaj in kako podaljšati življenje aparatom. Davorin Horvat, vodja naravoslovnega dneva Šesti naravoslovni tabor Naravoslovna pismenost je definirana kot znanje, spretnosti in stališča posameznika na področju naravoslovno-znanstve-nih vprašanj. Naravoslovno pismeni posameznik se je pripravljen vključevati v argumentirano razpravo o naravoslovju in tehnologiji (PIŠA, 2018). Za udejanjanje naravoslovne pismenosti je v ospredje treba postaviti realne probleme in posameznika opolnomočiti h kritičnemu mišljenju, sam ovrednotenju in oblikovanju stališč. Pri pouku naravoslovnih predmetov ob eksperimentalnih vsebinah vse bolj poudarjamo aplikativne kompetence. V okviru priprav učencev na tekmovanje iz znanja naravoslovja Kresnička smo 8. in 9. aprila 2022 na OŠ Videm izvedb 6. naravoslovni tabor. Veseli smo širokega zanimanja za naravoslovje, saj se je tabora udeležilo kar 47 učencev OŠ Videm in podružnične šole Leskovec. Ob aktivnem eksperimentalnem delu smo za učence pripravili dodatne aktivnosti, in sicer ogled dokumentarnega filma z naravoslovno vsebino in športne igre. Učenci so bili razdeljeni v tri eksperimentalne skupine, katerih vodje smo bili učitelja biologije in kemije Davorin Horvat in Sabina Tajhmajster ter učitelj fizike in tehnike in tehnologije Andrej Primužič. Dogodek sta v popoldanskem času popestrila strokovnjaka Roman Ocvirk in Matjaž Habjanič iz astronomskega društva Kosci iz Šentjurja. Za učence sta pripravila malo šolo astronomije in izvedla opazovanje neba s kombiniranim teleskopom. Profesor Roman Ocvirk je povedal: »Vastronomskem društvu deluje kar nekaj profesorjev, zato smo dobro povezani z učenci in ■ dijaki. Za učence organiziramo astronomske delavnice in nudimo šolam strokovno podporo pri izbirnih predmetih astronomije. Pod našim mentorstvom učenci in dijaki posegajo po najvišjih priznanjih na tekmovanjih iz znanja astronomije. Posebej smo veseli nekdanjih učencev, ki se po končanem šolanju pridružijo društvu in postanejo naši kolegi.« Aktivno učenje, kamor umeščamo tudi naravoslovne tabore, ponuja učencem vir motivacije in tako prinaša boljše učne rezultate. Učenci so pri takšnem delu miselno aktivnejši, kritični in sposobni medpredmetnega povezovanja. Davorin Horvat, vodja tabora Planinski tabor s planinsko šolo na Boču Po dolgem premoru smo končno spet društvo Naveza. Tabor je bil izveden na dočakali planinski tabor, ki sta ga orga- Boču. nizirala zavod OŠ Videm in planinsko Udeležilo se ga je 30 učenk in učen- cev od 4. do 9. razreda iz vseh treh šol. Mladi nadobudni planinci so v sklopu tabora opravili tudi planinsko šolo in zato bili nagrajeni z diplomami in značko. S pomočjo mentoric iz šole in izkušenih vodnikov so namreč spoznavali in pridobivali veščine, ki jih dober in pravi planinec mora poznati. Prvi dan nam je bilo vreme naklonjeno, zato so bile izvedene vse načrtovane aktivnosti. Drugi dan bivanja nam jo je vreme malo zagodlo, zato se nismo mogli povzpeti na vrh Boča. Kljub temu je bilo skupno sobivanje prijetno in dobrodošlo. Navdušeni že čakamo nove planinske podvige. Mentorica Olga Zelenik — Pj Stran 57 Z Intenzivne vaje mladinskega pevskega zbora »Cena časa, cena časa raste z leti, vsak naš trenutek, vsak naš trenutek je zaklad. Enkrat dano, enkrat dano je živeti, enkrat dano je živeti, tisočkrat pa biti mlad.« (B. Gombač) Člani mladinskega pevskega zbora OS Videm in podružnične šole Leskovec smo 6. in 7- maja preživeli na intenzivnih vajah v CŠOD Štrk v Spuhlji. Ob aktivnem petju smo se sprostili ob različnih športnih igrah in se tudi veliko pogovarjali. Bilo mi je zelo všeč. Sara Kraljevič, 7. b Krvava balada Svet je v vojni, Brat ubija Brata, človek krivi človeka, kri je kot voda, ki teče po rekah. V zraku vali se vonj smodnika, temni oblaki so kot prevleka. Mati objema sina, zadnjič ga poljubi v slovo. Dete, ki nekoč ga je povila, zdaj v roke puško bo dobilo. Gleda ga s spomini v očeh. Dete, ki nekoč je hodilo z mamo, zdaj koraka na fronto samo. Vsaka solza, ki jo mati taji, je odveč, dete njeno šlo je preč. Na polju edina meja je bilo igrišče, le-to postalo je strelišče. Edina poškodba bilo je koleno popraskano, sedaj pa si s povojem oskrbuje strelno rano. Naboji so kot besede, letijo v neznano. Tiste, ki zadenejo, pa pustijo rano. Rene Kolednik, 9. b Ajda Šamperl, 5. a Račka Račka in muca Liza El Račka se je sprehajala po SfeiSP- Bilo je poletje. Prišla je jAy Liza. Bili sta prijateljici. n pripeljala k svoji ^ Račka je padla, zlomila si je TT n rd Muca Liza jo je Pozdravili so jo z okusno ^*Sin & Še nikoli ni jedla boljše. Pačka je bila srečna. Še naprej se je Ema Krajnc, 4. b V ŠOLI JE LEPO SEM EMA IN OBISKUJEM 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE V LESKOVCU. V ŠOLO SE VOZIM S ŠOLSKIM AVTOBUSOM. MOJI NAJLJUBŠI ŠOLSKI PREDMETI SO MATEMATIKA, LIKOVNA UMETNOST IN ŠPORTNA VZGOJA. NE MARAM ANGLEŠČINE. V ŠOLI SE DOBRO POČUTIM. KUHARICA NAM VSAK DAN PRIPRAVI ŠOLSKO MALICO IN KOSILO. S SOŠOLCI IN SOŠOLKAMI SMO PRIJATELJI. Z NJIMI SE V PODALJŠANEM BIVANJU TUDI IGRAM IN PIŠEM DOMAČO NALOGO. NEDOKONČANO DOMAČO NALOGO NAPIŠEM DOMA. POTEM SE IGRAM, VEČERJAM IN ŽE SLADKO SPIM. EMA STRMŠEK, 1. E Ana Vidovič, 2. e VODA Voda. Brezbarvna, čista, tako vsakdanja. Ponekod. Pitna, onesnažena, slana, sladka ... Voda, ki vir življenja nam je! A jo sploh varujemo? V različnih oblikah in stanjih. Jezera, ribniki, reke, morja, oceani... Vse to je voda! Je onesnažena, za kar krivi smo mi, saj denar nekaterim pomembnejši se zdi. Porabljamo jo vsakodnevno, saj je to za življenje zelo pomembno. Vsem živim bitjem življenjski dom uničuje se, ker pri nas preveč vode porabljene je. Ponekod ljudje pitne vode nimajo, zato bolezni in virusi hitro pridejo. Dandanes ozaveščamo vse, da problemi pitne vode pojavljajo se! Vodo rešili bi, če bi že uporabljeno prefiltrirali. V vodo ničesar ne izpuščajmo, saj s tem živali zastrupljamo. V gospodinjstvu pomembna je za potrošniške naprave, kupujmo tiste, ki so dlje časa uporabne in ne toliko porabne. V morju plava veliko raznovrstnih smeti, zato veliko ie ljudi okoljsko ozaveščenih, ki to želijo popraviti in te smeti odstraniti. Pri svoji higieni zapirajmo vodo, saj je neopazno odteče ogromno. Ko dežuje, deževnico bi porabili in z njo zalili vrtove, ki smo jih pokrili. Mislim, da smo pozabili. da brez vode preživeli ne bi. Dandanes vodo nadomestile so sladkane pijače, ki nam zdravje uničujejo. Če z vodo pravilno ravnali bi, bi vsi ljudje zdravi bili. Večina ne zaveda se, da voda ključnega življenjskega pomena je! V prihodnje si želim, da pomen pitne vode ozaveščali bi vsi, da tudi naši zanamci bi lahko kozarec vode iz pipe natočili bi si. Storimo za nas in otroke vse, za vse naše prihodnje generacije, da voda spoštuje se. VODA, KI VIR ŽIVLJENJA NAM JE! Evelin Kolednik, 7. a MOJ DAN VSAKO JUTRO SE ZBUDIM OB ISTI URI, SE PREOBLEČEM IN POSTELJEM POSTELJO. POTEM IMAM ZAJTRK. ZELO RAD IMAM ČOKOLINO, KI Ml GA PRIPRAVI MAMI. NATO SE Z MAMI ODPRAVIVA PROTI VHODNIM VRATOM. TAM SE OBUJEVA IN OBLEČEVA TER PAZIVA, DA NAM MUCA LINA NE POBEGNE VEN. MOJ NAJ LJUBŠI DAN JE ČETRTEK, KER IMAMO ZJUTRAJ PRED POUKOM IGRE BREZ MEJA. TAM SE IGRAMO RAZLIČNE IGRE Z ŽOGO. POTEM ZAČNEMO POUK V RAZREDU. MOJA NAJ LJUBŠA PREDMETA STA MATEMATIKA IN GLASBENA UMETNOST. PO KONČANEM POUKU GREM V PODALJŠANO BIVANJE, KAMOR ME PRIDE ISKAT ATI, KO KONČA SLUŽBO. KO PRIDEM DOMOV, Sl NAJPREJ UMIJEM ROKE, SE PREOBLEČEM, NAREDIM DOMAČO NALOGO IN PRIPRAVIM TORBO ZA NASLEDNJI DAN. NATO IMAM PROSTI ČAS. NAJRAJE IGRAM NOGOMET, ZATO HODIM TUDI NA TRENINGE. POZNO POPOLDNE, KO PRIDE MAMI IZ SLUŽBE, IMAMO VEČERJO. NATO SE UMIJEMO IN IGRAMO DRUŽABNE IGRE, NAJRAJE ČLOVEK, NE JEZI SE. POTEM Sl UMIJEM ZOBE, GREM V POSTELJO, KJER Ml MAMI ALI ATI PREBERE PRAVLJICO. KER ZNAM ŽE BRATI, POGOSTO KAKŠEN LIST V PRAVLJICI PREBEREM TUDI SAM. TO JE MOJ DAN. LAN ZAVEC, 1. E PREVENTIVNI NASVETI POLICIJE Vlomilci in tatovi niso na dopustu poleti se nas veliko odpravi na krajni še ali daljše počitnice. Da bi poletni oddih preživeli čim bolj prijetno in varno, vam policisti svetujemo, da še pred odhodom od doma poskrbite za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše, vozila, tatvine vozil idr. Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporočil, saj lahko za varnost svojega premoženja največ naredite sami. Si pusto na oberiiht ? .-argo modri .-argo nasvet Se odpravljate od doma? Pred odhodom ne pozabite na nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov, tudi na okna, ki so morebiti odprta tako, da so zgoraj priprta (»na kip«). ZAVARUJTE SE PRED VLOMOM V STANOVANJE ALI HIŠO Priložnost dela tatu. Vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ah hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken, ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje idr. Zato pred daljšo odsotnostjo z doma: — zaklenite vrata in zaprite okna; —pred tern ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta); — vklopite alarmno napravo; — ključev ne puščajte na »skritih mestih«, kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.; — o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih, vzdržite se objav na družbenih omrežjih); —poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete, vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov); — doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne; — ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše; — z vidnih mest umaknite vrednejše predmete; — povejte sosedom, kako ste dosegljivi. Ce kljub vsemu postanete oškodovanec oz. žrtev kaznivega dejanja, o tem takoj obvestite policijo. Tatvino, vlom v vozilo ali stanovanje ali kakšen drug neprijeten dogodek takoj prijavite naj-bližji policijski postaji oz. pokličite na interventno telefonsko številko Policije 113 ali anonimno številko Policije 080 1200. Ce ob prihodu domov opazite sledi vlo- Tegl "».-argo 4,\ ' V 1 • V V* modri .-Argo nasvet Pod cvetličnim loncem, kamnom, predpražnikom idr. - tradicionalna skrivališča ključev, ki jih lahko preverijo tudi nepridipravi. Ne olajšajte jim dela in ne puščajte ključev na skritih mestih. ma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, zlasti če je fizično močnejši, oborožen ali jih je več — pomembnejša naj bo vaša varnost! Do prihoda policistov ničesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Ce postanete žrtev kaznivega dejanja, lahko pomagate pri izsleditvi storilca, če si poskušate zapomniti čim več podatkov o njem: opis storilca, smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal. Želimo vam prijetno in varno preživljanje poletnega dopusta in počitnic! Vir: www.policija.si Stanko Vinko, vodja policijskega okoliša V SPOMIN Janko Jerenko (1956-2022) Žalostna vest, da je za vedno zaprl oči Človek ustvarjalnega duha in jasnih stališč, je pretresla naše kraje, dosegla pa je tudi tiste daleč naokoli po Sloveniji in širše. Janko Jerenko, dolgoletni predsednik, umetniški vodja in gonilna sila Folklornega društva Lancova vas, se je poslovil v 67. letu starosti. Njegovo življenje je bilo zelo ustvarjalno in ves čas v iskanju načinov za uresničitev idej, s pomočjo katerih bi življenje v kraju postalo živahnejše, kultura pa bi tako ali drugače dosegla vse generacije. V začetku septembra leta 1983 se je na pobudo Nežke Lubej sestalo osem parov v bifeju Emeršič v Lancovi vasi in že takrat je Janko pokazal zanimanje in navdušenje za ples in ustanovitev društva. Z Nežko sta takoj našla skupni jezik in ta srčna povezava je ostala. Ob ustanovitvi društva se je takoj lotil iskanja muzikantov, izdelave prvih oblek in iskanja prostora za vaje. Tako smo gostovali v bifeju Emeršič, gasilskem domu Tržeč, dvorani na Selih, nazadnje pa smo se ustalili v vaškem domu Lancova vas. Ravno zaradi želje po lastnih prostorih, v katerih bi člani FD Lancova vas lahko vadili in ustvarjali, se je že od začetka aktivno vključil v Lancovski fašenk, prireditev, s katero smo v letih 1996—2006 zbirali sredstva za gradnjo vaškega doma; ta se je začela aprila leta 2002, torej pred 20 leti. Tudi pri tem ni šlo brez Janka. Ko je včasih že zmanjkalo energije, je znal najti primerne besede spodbude, ki so nas gnale naprej. Leta 2004 smo s ponosom predali prostore svojemu namenu. Janko je bil leta 1991 eden od pobudnikov ustanovitve skupine korantov pri Folklornem društvu Lancova vas, ki ga je takrat tudi vodil. Od začetka je ostajal zvest opravi rogatega koranta in postal idejni oče videza, ustroja in nastopa lanco-vskih korantov, ki so skozi leta postali zaščitni znak tega kraja. Ob folklorni obleki si je v pustnem času prav tako zelo rad nadel korantovo opravo, se podal po vasi, na ptujski karneval ali pa tudi na gostovanje v tujino. Ker so pustne šege tesno povezane z življenjem Lancove vasi, je nekaj njihovih elementov znal vključiti tudi v nastope folklornih skupin. Ob izvedbi postavitev je Nežkine ideje skrbno prevzel. Veliko iznajdljivosti in natančnosti je posvetil rekvizitom, ki so bili del postavitve. Na gostovanju na Poljskem je njegova scena pripomogla k osvojenemu 2. mestu — prejeli smo srebrno sekiro in posebno pohvalo. Poskrbel je tudi, da sta miklavževanje in srečanje ljudskih pevcev in godcev v vaškem domu postala stalnica. Poleg rednih vaj, ki jih je vodil, se je posvečal vzgoji plesalcev, obnašanju in videzu na nastopih. Janko je poskrbel, da so ob obletnicah društva nastajali naši odmevnejši projekti, kot so izid kasete (Za haloškimi vrtami), raziskava kulture oblačenja, šeg in navad ter plesnega in pustnega izročila s pomočjo strokovnjakov dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika, izdelava pražnjih kostumov ob 10-letnici, izid prve knjige ob 20-letnici delovanja društva: Dediščina Lancove vasi in okolice avtorjev dr. Marije Makarovič, Mirka Ramovša in dr. Aleša Gačnika, izid CD-plošče (2007), izid druge knjige ob 30-letnici delovanja: Oj, lepo je res na deželi avtorice Nežke Lubej in izid tretje knjige: Fašenk za haloškimi vrtami avtorja etnologa Andreja Brenceta, ki je izšla leta 2018, ob 35-letnici društva. Takrat je Janko s ponosom prejel Maroltovo plaketo. Zadnja štiri leta je bil član odbora za prireditve Občine Videm. Tudi tukaj je s svojimi izvirnimi idejami pomagal kreirati prireditve, ki so naredile našo občino še bolj prepoznavno. Janko je bil res nemiren duh, v tistem pozitivnem smislu, zato se mu v imenu vseh članov folklornega društva in sekcij zahvaljujem za vse ideje, pobude in energijo, ki nam jo je znal vliti in s katerimi je naša skupnost ras tl a in se razvijala. Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo. Devetintrideset let je bil gonilna sila društva. Njegova odločnost in delo sta bila navdih za druge. Navdih, ki smo mu znali in hoteli slediti in pomagati pri uresničevanju na prvi pogled morda nenavadnih, celo neuresničljivih zamisli, ki so sčasoma dobile obliko, življenje in prepoznavnost. Izjemna dediščina nas bo vedno spominjala na človeka, ki je bil neusahljiv vir idej, s katerimi je naš kraj risal na svetovni kulturni zemljevid in spodbujal ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Lahko rečemo, da je vsak dan razmišljal o nečem, o čemer ni razmišljal nihče drug, bil je izjemen kulturnik, poskrbel je, da je iz sadik idej zrastlo prenekatero močno drevo, ki ima korenine zasidrane dovolj globoko v zemljo, da bo rastlo in navduševalo tudi prihodnje generacije. Barbara Sitar, predsednica FD Lancova vas OBČINA VIDEM VABI NA PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE VIDEM V LETU 2022 10. 6. petek 17.00 Sejna soba Občine Videm Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Videm Občina Videm 18.00 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor Osrednja prireditev ob 16. občinskem prazniku Občina Videm 11. 6. sobota 7.00 Gramoznica Tržeč Tekmovanje v ribolovu s plovcem za pokal Občine Videm Ribiška družina Ptuj Božidar Varnica (041 709 705) 8.00 Začetek poti pri Poslančecevi domačiji Pohod po Občini Videm PD Haloze 9.00 Začetek poti pri OŠ Leskovec Pohod ob občinskem prazniku po KS Leskovec PD Naveza 9.00 Vaški dom Dolena Odprta kuhinja (kuhanje jedi iz kotla) in športnorekreacijski pohodi KS Dolena Dušan Hebar (051 412 901) 10.00 Vidova klet Slovesno odprtje Vidove kleti ter sprejem nagrajencev na Vino 2022 in na 33. festivalu Dobrote slovenskih kmetij Vinarska zadruga Haloze in partnerji 17.00 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor Prevzem motorne brizgalne in veselica z Ansamblom Donačka PGD Videm 17.00 Športni park Tržeč 18. tradicionalna športno-družabna prireditev ŠD Tržeč -športna družina Emeršič ŠD Tržeč 12. 6. nedelja 10.00 Videm pri Ptuju Vidova nedelja, sv. maša v cerkvi sv. Vida, po maši pogostitev ter kulturni program folklore in ljudskih muzikantov v prireditvenem šotoru Župnija sv. Vida in Občina Videm — B ~ Stran 64 ZZ PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE VIDEM V LETU 2022 13. 6. ponedeljek 11.00 Sejna soba Občine Videm Sprejem odličnjakov pri županu Občina Videm 13.00 Prostori KD Franceta Forstneriča Videm - Drvarnica Odprtje 10. razstave Male likovne kolonije Haloze OŠ Videm 14. 6. torek 16.30 Športni park Videm Turnir mlajših selekcij Nogometne šole Klopotec U8-U9 Nogometna šola Klopotec 15. 6. sreda 16.30 Športni park Tržeč Turnir mlajših selekcij Nogometne šole Klopotec U10-U11 Nogometna šola Klopotec 16. 6. četrtek 11.00 Kegljišče Sela ob Polskavi Turnir v visečem kegljanju društev upokojencev v Občini Videm DU Sela 17. 6. petek 17.00 Vaški dom Lancova vas Razstava ročnih del in potic z naslovom Praznik na vasi v Lancovi vasi Razstava bo odprta od 17. do 19. junija 2022. DPŽD Lancova vas od 15.00 do 19.00 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor Dogodek Arbadakarba, animacija in predstava za otroke Občina Videm 17.30 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor in Športni park Videm Tek trojk OŠ Videm 18.00 Športni park Videm Veteranski turnir, po turnirju druženje z Discom Puh ŠD Videm 18. 6. sobota 15.00 Djočanova kmetija Delavnice starih obrti na Djočanovi kmetiji in okusi tradicionalnih jedi naših babic Etnografsko društvo Tržeč 17.00 Športni park Pobrežje Občinski turnir v malem nogometu za pokal Občine Videm ŠZ Videm Brane Kolednik (031 304 896) 19.00 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor Mihov glasbeni večer - Glasba nas povezuje in osrečuje Dekanija Ptuj - Zavrč in Misijonsko središče Slovenije (MSS) 19. 6. nedelja 16.00 Videm pri Ptuju -prireditveni šotor Slovesna sv. maša Dekanija Ptuj - Zavrč in Misijonsko središče Slovenije (MSS)