IKiteijski pokret Naša nova anketa Novi zvezek »Prosvete«. ki je priložena tej številki »Učit. tov.«, nam kaže rezultat naše prve ankete in nam je obenem nakazala nove naloge. Ena izmed najbolj perečih je, preiskati, kakšna je prehrana slovenskih šolarjev. Te dni sprejmejo pokretaši nove anketnc pole, ki so namenjene temu vprašanju, z vsemi potrebnimi pojasnili. Kdor bi tekom tega tedna pole ne prejel, oz. bi rad pri anketi sodeloval, naj se nemudoma obrne na naslov: Hudales Oskar, Šmartno ob Paki. Vsa nadaljnja pojasnila, v kolikor bodo pač potrebna, bomo objavili v »Učit. tovarišu«. Kot prvo in najvažnejše pojasnilo prinašamo v slovenskem prevodu dragocen članek »Kako ču naučno i lako ispitati ishranjenost svoje školske djece«, ki je izpod peresa prof. Kamila Breslerja izšel v 14. številki »Hrvatskega učiteljskega doma«. Članek se glasi sledeče: »V okviru interesantne ankete v šoli in življenju šolskega otroka, ki so jo z mnogo volje in poleta pokrenili naši mladi tovariši, je bilo načeto važno vprašanje prehrane šolske dece v poedinih naših krajih. Že dosedanji rezultati te neobičajno važne in po svojem značaju in organizaciji prve ankete kaže kako nepopoln in pomanjkljiv je ta najelementarnejši vitalni pogoj našega otroka. Da bi se mogli podatki ankete izkoristiti pravilno in na znanstveni bazi, da bi se mogli izvesti isumarični pregledi in, kar je najvažnejše, komparacije in korelacije danega stanja z onim, kakršno bi moralo biti, si moramo prizadevati, da se podatki ankete, kjer koli je to mogoče in izvedljivo, izražajo številčno, t. j. kvantitativno. Potrudil se bom, da v ozkem okviru tega članka podam tovarišem vsaj najelementarnejše principe in pobude, ki bi jih moralo upoštevati vsako proučevanje otroške prehrane. Pri tem delu naletimo na dva problema: 1. Da objektivno doženemo, kako se naša deca hrani (sla'bo, dobra ali zelo dobro), t. j. da doženemo stopnjo prehrane. Če nam objektivna merjenja pokažejo, da je stopnja prehrane našc šolske dece v veliki večini pod normalo, bo treba poiskati vzroke tega stanja. Vzroke bomo morali poiskati v nezadostni in nepopolni hrani. Pri tem se nam vsiljuje nov problem: 2. da objektivno doženemo, s čim se naša šolska deca hrani in koliko hrane dobiva, t. j. da doženemo hranilno vrednost njihove hrane. Oglejmo si najprej prvi problem. Ali obstoja možnost, da se objektivno dožene stopnja prehrane nekega individua, ali obstoja neka objektivna mera. s pomočjo katere bi mogli dognati, če je stopnja prehrane dotičnega individua normalna, pod normalo ali nad normalo? Na to vprašanje moremo pozitivno odgovoriti na podlagi znanstvenih del znamenitega dunajskerta profesorja dr. Pirqueta, ki je na podlagi dolgoletnih raziskovanj in merjenj ter znanstvenih raziskovanj svojih številnih sodelavcev, izdelal metodiko tega dela. Da bi mogli pravilno razumeti in v praksi uporabiti to metodiko dola, je potrebno, da pojasnimo pot, po kateri je dr. Pirquet prišel do svojih rezultatov. S številnimi merjenji na tisočih otrokih je prof. Pirquet dognal, da stoje določene proporcije telesa in telesna težina pri normalno razvitih ljudeh v določenem stalnem odnosu. Čc postavimo normalno razvitega človeka, da ravno sedi na stolu z vodoravno sedežno desko, tako da sc s hrbtom dotika deščice, ki je pravokotno postavljena na sedež in na kateri so označeni centimetri, moremo s pomočjo ravne deščice (ravnila), ki ga prislonimo na teme, dognati točno sedežno višino dotičncga individua. Ako to številko dvignemo na tretjo potenco, dobimo številko, ki z neznatnimi variantami izraža desetkratno težino telesa. Ali, če potegnemo tretji koren iz desetkratne težine telesa, dobimo sedežno višino osebe. Če vzamemo za znak sedežne višine kratico Sv, a za desetkratno težino tele^a dt, tedaj je: 3 dt = sv3 ali V dt = sv To znači, da je pri popolnoma normalno razvitem človeku vrednost ulomka: V dt _ sv = 1 ali 100% Prof. Pirquet je to vzel kot indeks prehranjenosti ter je rekel: oseba, pri kateri z računanjem dobimo na osnovi zgornje formule 100, ta ima 100 pelidisov (edinic prehrane) in je normalno hranjena. Kadar pri računanju dobimo več kot 100 pelidisov, tedaj je prehranjenost nad normalo, če dobimo manjše število kot 100 pelidisov, tedaj je prehranjenost slaba, t. j. pod normalo. Na ta način je bilo ustvarjeno objektivno merilo za ocenjevanje prehranjenosti. Čim višja je štcvilka, boljša je stopnja prehranjenosti, čim manjša je, slabša je stopnja prehranjenosti. Ce torej hočemo, da v našem primeru doženemo prehranjenost šolskih otrok, nam je za to potreben lesen meter, nekoliko večji pravokotni rrikotnik, raven stol in decimalna tehtnica. Otroci naj pred merjenjem odložijo vse odvišne kose obleke in obutve in naj na sebi obdrže samo najpotrebnejše. Otrok naj ravno sede na stol, k hrbtu mu prislonimo meter, tako da se začetni centimeter nahaja na sedežu. Tedaj vzamemo pravokotni trikotnik, eno kateto prislonimo na meter ter ga spuščamo po metru, dokler se druga kateta ne dotakne otrokovega temena. Nato na metru pre