Došlo,
«<mn»	T	totoTim	.^nJZPAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cen«	p»8a.D«>iii	»terilkl	Dl.	1-00.
r		1
” m		L -
HGOVSK
'• i.
Časopis za trgovino« industrijo in obrt.
■ i*waiB«awEWMWWW	MMWWBMBPBWWBW<MB<gW|WMaww»w
Naročnina za Jugoslavijo: letno ISO Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani U.95&.
LOTO XLLL	Telefon	St.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	15.	novembra	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	133.
Stanovske organizacije in novi obrtni zakon.
Odkar se pripravlja novi obrtni zakon, so stanovske organizacije zahtevale, da se z zakonom enotno za celo državo uredi tudi vprašanje stanovskih organizacij. Naša država je še doslej razdeljena v glavnem v štiri obrtno-pravna področja in prav tako se loči tudi sistem stanovskih organizacij. V Sloveniji je trgovsko stanovska organizacija obligatorna, na Hrvatskem in Slavoniji je udruženo trgovstvo v prostovoljnem Savezu hrvatskih trgovaca, v Srbiji in Hercegovini ter Dalmaciji pa v istotako prostovoljnih trgovskih udruženjih. V interesu celokupnega jugoslovanskega trgovstva pa je, da sc z novim obrtnim zakonom upostavi enoten sistem stanovske organizacije.
Vprašanje, ki nastane, je, kakšen naj bo sistem stanovske trgovske organizacije v novem obrtnem zakonu.
Pred vsem je treba rešiti vprašanje, kakšno vlogo naj zavzema stanovska organizacija v zakonodaji v obče? Dobro razvita trgovina je za narodno gospodarstvo življenskega pomena. In če je torej oni faktor v narodnem gospodarstvu, ki mnogo pripomore k narodnemu blagostanju, tedaj je dolžnost državne uprave, da podpira stremljenje trgovstva po gospodarskem, kulturnem in so-cijalnem napredku, ki je začrtano v programu stanovske organizacije. Iz tega vidika država ne more biti desinteresi-rana na delovanju organizacije, — baš nasprotno, pospeševati mora njeno upo-stavitev in jačanja.
Praksa kaže, da so organizacije, osnovane po prostovoljnem sistemu, podvržene mnogokaterim težkočam, ki jih obligatorne organizacije ne poznajo. Potreba in korist stanovske organizacije so popolnoma izven debate. Zakaj naj bi potem ono gospodarsko in stanovsko zavedno trgovstvo, ki s svojim trudom in požrtvovalnostjo vzdržuje prostovoljne organizacije in se bori v njih za napredek, vleklo za seboj množico neor-ganizirančev, ki bi pravtako uživala sadove, ki so jim jih pridobili tovariši s trudom, žrtvami in napori? Trgovska stanovska organizacija bo mogla postati koristen faktor v pospeševanju napredka naše trgovine le, če bo za celo državo enotno izvedena in pritegnjeno k sodelovanju vse trgovstvo.
Dosedanje delovanje obligatornih, po gremijalnem sistemu osnovanih stanovskih organizacij v Sloveniji, je pokazalo, da je gremijalni sistem najboljši in zato naj bi sc z ozirom na važnost organizacijo . za napredek celokupne naše trgovine, izvedla z novim obrtnim zakonom za, celo državo enotna, obligatorna, greinijalna stanovska organizacija.
Kakor pa je slovensko trgovstvo pri upostavljenju svoje organizacije prav kmalu prišlo do prepričanja, da je po-trehna za ustvarjanje enotnega in usmerjenega stanovskega gibanja enotna vez, ki predstavlja na zunaj mnenje organiziranega trgovstva, — prav tako se bo pojavila z izvedbo obligatorne gremijalne organizacije ta potreba tudi vseh ostalih pokrajinah, ki bo tam, kjer se bo na novo osnavljala obligatorna gremijalna organizacija, tem nujnejša, ker bo potreben forum, ki bo enotno organiziral trgovstvo posameznih srezov v trgovska udruženja, jih podpiral in pospeševal organizacijo.
Novi obrtni zakon torej nikakor ne more prezreti osrednjih organizacij trgovskih udruženj. Že samo iz delovanja Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v zadnjih desetih letih je dovolj jasno razvidno, da je za uspešen razvoj stanov-
ske organizacije taka osrednja organizacija velike važnosti.
Z ozirom na veliko važnost zvez pa je neobhodno potrebno, da sc jim zakonskim potoin podeli primerna avtoriteta, — to je, da sc z novim obrtnim zakonom osnuje, če to sklene primerno število članic, obligatorne Zveze banovinskih trgovskih udruženj.
Važnost osrednjih stanovskih organizacij pa ne leži le v tem, da podpira in uravnava stremljenje trgovstva po gospodarskem napredku, marveč so edino primerne korporacije, ki morejo trgovstvu mnogo pomagati tudi v soci-jalnein pogledu.
Nikakega dvoma ni, da je danes soci-jalno zavarovanje (bolniško, nezgodno in starostno) tudi trgovstvu neobhodno potrebno. Socijalno skrbstvo je zlasti po vojni v vseh državah naglo napredovalo in dobili smo moderne socijalno zavarovalne zakone, ki osigurajo široke ljudske plasti za primer bolezni, nezgo-ne in starosti. Ni pa izvedeno socijalno zavarovanje gospodarskih krogov, čeprav danes ne more biti več merodajno pravilo, da si mora n. pr. trgovec ali obrtnik prihraniti sredstev za primer bolezni in onemoglosti. Vedno pogostejši so pa nasprotni primeri, da zaide trgovec ob dolgi bolezni in onemoglosti v stisko in bedo.
Slovensko trgovstvo je, uvidevajoč potrebo po socijalnem zavarovanju, priče-
lo	že pred leti ustanavljati gremijalne bolniške blagajne na bazi prostovoljnosti, ker se ni moglo poslužiti § 115 b in c avstrijskega obrtnega reda, ki predvideva sicer dopustnost prisilnega zavarovanja za primer bolezni in smrti, a veže ustanovitev take gremijalne bolniške blagajne na tako ostre pogoje, da jih gremijem ni bilo mogoče nikdar doseči. Bolniško in starostno zavarovanje je našemu trgovstvu nujno potrebno, zato mu je treba dati ustanovo, ki ga l*o neposredno prisilila, da sc bo zavaroval za primer bolezni in za starost.
A kako naj se izvede tako bolniško in starostno zavarovanje? Z zakonom, ali po trgovski stanovski organizaciji?
Enotna uvedba socijalnega zavarovanja trgovstva z zakonom, bi kakor v delavskem zavarovanju, privedla do velikih upravnih težkoč, dragega upravnega aparata, visokih prispevkov in sorazmerno nizkih dajatev, kar gotovo ne bi bilo v korist zavarovanju. Zato bi bila primernejša oblika izvedbe obligatornega socijalnega zavarovanja trgovstvo potom trgovske stanovske organizacije. Da bi pa bilo to nemogoče, je predvsem potrebno, da novi obrtni zakon prizna stanovske organizacije kot zakonite zastopnike v njih včlanjenega članstva. Treba je torej predvsem osnovati z zakonom enotno za vso državo udruženja, ki bi bila obligatorna.
Taka udruženja naj bi osnavljala gremijalne bolniške blagajne za svoje okoliše, za katerih obligatornost naj bi zadostoval sklep gremijalnega občnega zbora z navadno, za sklepčnost zbora potrebno navzočnostjo članov in z navadno za veljavnost sklepov, potrebno večino glasov.
Da bi pa bilo tako socijalno zavarovanje trgovstva enotno in plodonosno, je nadalje potrebno, da se osnuje enotno vodstvo, ki bi ga predstavljale osrednje stanovske organizacije. S sklepom občnega zbora osrednje organizacije, ki naj bi imele delokrog ene banovine, se osnuje banovinska bolniška blagajna, ki je obligatorna za vse gremijalne bolniške blagajne.
Obligatornost bolniške blagajne pa je možno izvesti tudi z osnovanjem banovinske bolniške blagajne pri osrednji stanovski organizaciji na ta način, da postanejo člani te blagajne vsi člani gremijev, ki so člani osrednje organizacije, če to sklene občni zbor Zveze. Zveze bi mogle torej z uvedbo obliga-tornosti postati tudi nosilke socialnega zavarovanja trgovstva.
Vprašanje uvedbe obligatornih zvez ni važno torej zgolj iz organizatoričnega vidika in iz stališča usmerjenega trgovskega stanovskega gibanja, niti 111 potrebna zgolj radi tega, da se trgovstvo uspešnejše bori za svoje stanovske interese, marveč je uvedba obligatornih zvez živa potreba, ki naj ob sodelovanju vsegu trgovstva pospešuje gospodarski, socialni in kulturni napredek stanu!
Ni nadalje namen stanovske organizacije le borba za lastne interese, njen cilj je graditi blagostanje, ki je najtrdnejši temelj v razvoju vsake države in naroda.
Združiti vse gospodarske sile v blagor države in naroda, — to je parola, ki jo zakonodaja ob reševanju vprašanja stanovskih organizacij ne more prezreti! Zakonodaja naj nam zato ne zavira stremljenja po vsestranskem napredku in naj nam odpre pot za novo, easu primerno, gospodarsko, kulturno in socialno gibanje!
V	tej želji so složni vsi gospodarski stanovi in zalo trgovstvo, kakor obrtništvo, apelira tudi na predstavništvo gospodarstva Dravske banovine, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da tudi ona, kakor doslej, ponovno in odločno zahteva zaščito lepo razvite organizacije slovenskega trgovstva in obrtništva, ki je po zadnji konferenci strokovnjakov v Beogradu v resni nevarnosti, da postane žrtev organizatoričnih razmer na jugu.
NOVI VINSKI ZAKON IN KONTROLA VINSKIH PRODAJALEN.
Novi vinski zakon oz. pravilnik za njegovo izvrševanje predvideva kontroliranje vseh prodajalen vina kakor gostilen, kleti, bulfejev in dr. podobnih lokalov v svrlio ugotovitve kakršnihkoli nerodnosti ali kršitve predpisov, ki jih določa omenjeni zakon. Zato se opozarjajo vsi interesenti, da so čim prej seznanijo z vsebino zakona, da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti, ker je zakon precej strog.
Vinski nadzornik za Beograd, Zemun in Pančevo je že pričel s tozadevnimi preg.edi.
* * *
NAŠA INDUSTRIJA IN DRŽAVNA NAROČILA.
Zveza železo in kovine predelujoče industrije je izročila min. predsedniku in ministrom gospodarskih panog zopet vlogo, v kateri se zahteva varstvo domače kovinske inustrije. Vloga se peča v prvi vrsti z oddajo javnih del v zvezi z morebitnim najetjem inozemskega posojila. Ge bi se morala dela nujno izvršiti in bi se morala zato oddati inozemskim podjetnikom in finančnikom, predlaga zveza sledeče: 1. Pri oddaji del ino-zemceni naj se ne dovolijo nobene ugodnosti, ki bi nasprotovale zakoniti zaščiti domače industrije. 2. Za slučaj najetja inozemskega posojila naj se skllenejo določne, po katerih se s-me uvažati samo tak materijal, ki ga domača industrija ne izdeluje. 3. Če bi se morale surovine in polfahrikati uvažati iz inozemstva, naj se sprejme določba, da se poznejša predelava in izvedba brezpogojno zagotovi domačim delavcem.
f Peter Majdič.
Iz Celja je prišla žalostna vest, da je legel k večnemu počitku odlični mož, vzoren gospodarski delavec, gospod Peter Majdič. — Južna Štajerska, v kateri je živel nad 40 let, zgubi ž njim markantno osebnost, ki je po svoji podjetnosti, marljivosti in neutrudljivi delavnosti razširila slo« venske trgovske zveze širom vse naše domovine.
Že kot 26-letni mladenič je pokojni Peter Majdič leta 1888 osnoval v bližini Celja mlin, katerega je v kratkem času povzdignil v velikansko podjetje in prej skromno produkcijo povišal na 10 vagonov dnevne kapacitete. Takratni mogočni nemški gospodarski krogi so mu postavili v bližini konkurenčno podjetje, ki naj ibi uničilo njegovo podjetnost, a žilava vstrajnost in pravilno orgariizatoiič-no delo Petra Majdiča je bila kos trdemu konkurenčnemu boju in Majdičev mlin si je priboril vsled velike točnosti in kulantnosti v poslovanju in izborne kvalitete mlinskih izdelkov prvo mesto; njegovi fabrikati so se razpošiljali v najrazličnejše, tudi najbogatejše kraje takratne obširne Avstrije.
Ker je bil podjeten in inicijativen, je kmalu opazil, da v trgovini z železnino dominira po celem jugu takrat zelo razširjena firma Greinitz iz Gradca. Vsled tega je ustanovil leta 1901 v veliko jezo takratnih celjskih Nemcev veliko egros trgovino z železnino »Merkur«. Imel je hud boj v tej stroki, a ko je njegova delavnost in pridnost tudi to stroko temeljito spoznala, začelo je tudi to podjetje procvitati in nekdanja, brezkonku-renčna firma Greinitz je izgubljala sčasoma slovenske in hrvatske odjemalce. Da si zasigura tudi gorenjski j trg, ustanovil je v Kranju filijalo 5 Merkur«, ki še danes igra za Go-1 renjsko važno vlogo.
Povojna doba pa je spravilo vso mlinsko industrijo v Sloveniji v zastoj. Dovoz žita, železniški tarifi i. dr., uničili so to nekdaj tako čvetočo industrijo na mah in velikanski mlini so ustavili svoje obrate. Takrat pa je pokazal pokojni Peter Majdič, da je mož na svojem mestu, kajti z izpre-menjenimi razmerami je takoj pre-orijentiral tudi svoj delovni gospodarski program. Preuredil je1 mlin v tovarno volnenih izdelkov, ustanovil je novo tovarno za izdelovanje podkev in raznih železnih izdelkov, nakupil šamotno tovarno v Štorah, ki izdeluje ognjeno-varno šamotno opeko, sode.-loval pri ustanovitvi tovarne pletenih izdelkov v Jaršah in raznih drugih podjetjih.
V zgodovini celjskih Slovencev je zavzemal Peter Majdič odlično mesto, vsaj^ je bil po svojem kremenitem značaju po svoji delavnosti in preudarnosti splošno spoštovan in čislan.
V	razboritih časih celjskih političnih bojev, ko so se dr. Sernec, dr. Dečko, Dragotin Hribar, dr. Šuklje, dr. Treo, dr. Praunseiss borili za pravice celjskih Slovencev, je stal tudi pokojni Peter Majdič vedno med prvimi v njihovih vrstah.
Peter Majdič je posvetil vse svoje življenje delu. Že zarana ob 5. uri zjutraj je vstajal na delo in še ob 10. uri zvečer si ga vedno našel v pisarni v svojih podjetjih. Bil je vzoren gospodar, talentiran trgovec in industrialec širokega obzorja. Naša slovenska trgovina in industrija zgubi s | Petrom Majdičem odličnega pijonirja,
moža bogatih izkušenj in zmožnosti.
V	zgodovini slovenskega trgovstva bo njegovo ime zapisano z zlatimi črkami.
Ugledni rodbini naše iskreno sožalje, Petru Majdiču večni pokoj in slava!
K. G.
ffiiRidbe.pouptaieuaitij
Krompir ca seme ponuja in pošilja direktno od nemških producentov kmetijskih zadrug in sadnih šol tvrdka: Fe-Jix Goldstein & Co., Berlin. NW 7, Unter xlen Linden 53.
Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va: 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci.
TVORNICA CIKORIIB
Priporoča
svoje izvrstne izdelke
TUJSKI PROMET NA GORNJEM JADRANU.
Zveza za pospeševanje turizma na G. Jadranu je izdala statistične podatke o tujskem prometu na Gornjem Jadranu Ra dobo od 1. jan. do 31. okt. t. 1. S temi podatki hoče Zveza predvsem neizpodbitno dokazati, kako neresnične in ten-dencijozne so govorice in pisanje nekaterih inozemskih listov, pa tudi kako pesimistično smo mi sami gledali na naš tujski promet ob začetku letošnjega leta.
Statistika izkazuje, da je število tujcev narastlo v prvih desetih mesecih t. 1. za 1500 v primeru s številom celega lanskega leta. Če upoštevamo še one tujce, ki bodo obiskali naš Jadran v mesecih novembru in decembru, potem lahko itrdi-j*.o, da je število tujcev narastlo od danskega leta za približno 5%.
Ta porast nas mora popolnoma zadovoljiti, zlasti če pomislimo na današnjo veliko gospodarsko krizo, ki gotovo močno vpliva na tujski promet, in da je po nekaterih državah padlo letos število tujcev za 30% (Italija, Švica).
Najbolj je padlo število nemških turistov — za preko 1400 v primeru z lan-ekim 'letom — in to največ radi velike propagande v Nemčiji za obisk Porenja, ki je bilo letos izpraznjeno. Dočim so ostali avstrijski turisti na približno istem številu, je število Cehov, Madžarov, Poljakov, Francozov, Angležev, Amerikan-cev itd. precej narastlo (od 200—600) a le neznaten padec se javlja pri Romunih, Švicarjih in Italijanih.
Dr. Fran Windischer:
Ljudska univerza za trg<
Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani ima za seboj dobrih 30 let stvarilnega dela. Od po-četka svojega mnogostranskega delovanja si je stavilo za poglavitni cilj svojega dela skrb za povzdigo splošne in strokovne izobrazbe ter je vsa leta zvesto sledilo svojemu izobraževalnemu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi knjigami, časopisi, koledarji ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je društvu v novih gospodarsko in narodno politično ugodnejših prilikah jako olajšano. Posebne organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb in gospodarskih zahtev v vsakdanjem trenju praktičnega življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostajajo v prvi vrsti izobraževalne naloge in družabne prireditve, pa bo Trgovsko društvo »Merkur« v letošnji jesenski in zimski dobi nadaljevalo s prirejanjem pred leti začetih družabnih večerov. Te večere zveže z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok tako, da bodo udeležniki imeli priliko slišati x)d odličnih naših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Poljud-nost in mnogostranost bo vodilo za ta predavanja. Lepa vrsta naših mož, ki so vidni delavci na najrazličnejših poljih, se je odzvala z vzgledno ljubeznivostjo našemu vabilu in obljubila svoje dragocene sodelovanje. Društvo »Merkur« si je izbralo lep in koristen cilj in smo prepričani, da ga dosežemo, ker nam je zagotovljeno tako ponosno število zanimivih predavalnih predmetov. Družabni večeri so pričeli oktobra meseca. Udeležba je brezplačna, in so gostje iskreno dobrodošli. Niz predavanj je pester in vabljiv. Grešna zamuda bi bila na strani tistih naših ljudi, katerim so predavanja namenjena, ako bi od te lepe prilike zamudili jemati.
Predavanja so nam doslej obljub-
Anketa o krizi 1
V četrtek 13. t. m. ob 2. uri popoldne se je vršila v maili dvorani Celjskega doma velika anketa lesnih trgovcev Dravske banovine, ki jo je sklicala Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani in ki je imela namen razpravljati in sklepati o težki gospodarski situaciji, v katero je v tekačem letu zašla ta, ena izmed naših najvažnejših izvornih strok.
Ankete se je udeležilo nad 200 lesnih trgovcev iz cele banovine, nadalje zastopnik meščanske korporacije v Kamniku g. dr. Vidic, zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Konrad Gologiranc i. dr.
Anketo je otvoril zvezni podpredsednik g. Konrad Elsbacher, ki je v svojem otvoritvenem nagovoru orisal velik pomen lesne stroke v našem narodnem gospodarstvu in vzroke, ki so prizadeli lesni trgovini letos toliko škode.
Zborovalci so nato z velikim vzhičenjem sprejeli udanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju ter pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku gosp. Petru Ž Ivkoviču, na kar je v imenu sekcije lesnih trgovcev v Celju pozdravil načelnik sekcije g. Marinc, ki je v svojem govoru obširno razpredel program bodočega dela.
Izčrpno poročilo o položaju v lesni trgovini, ki je podprto s statističnimi podatki, je podal zvezni tajnik g. J. Kaiser. Na poročilo se bomo še povrnili.
Po poročilu, ki je bilo z velikim odobravanjem sprejeto, je bila zborovalcem predložena naslednja resolucija:
I.
iLesna trgovina 'je našem narodnem gospodarstvu ena izmed najvažnejših strok in je radi tega nuijno potrebno, da ji državna u-privH v m' 1 *u	v oi),rtno-
pravnem oziiru iposveSa v&o pažnjo.
Po določbah v Dravski banovini še veljavnega avstrijskega obrtnega reda je nastop trgovine z lesom vezan le na prijavo pri obrtni oblasti, ne da 'bi ibiila potrebna za to strokovna usposobljenost.
Ta določba 'povzroča, da v 'lesno trgovino prihajajo tudi taiki, ki nimajo za kvalitativni podvig te viažne izvozne stroke sposobnosti iin ki v znatni meni Škodujejo njegovemu ugledu tudi na zunanjih tržiščih.
V interesu ugodnega kvalitativnega razvoja in z ozirom na velik ipomen lesne trgovine
rake in obrtniške kroge.
ljena od sledečih gospodov predavateljev:
1.	Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. — 2. Prof. dr. Bohm Ludvik: Naša pomorska organizacija.
— 3. Dr. Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. — 4. Direktor drame Golia Pavel: 0 gledališču. — 5. Ing. Gulič Gvido: Izraba prirodnih energij in napredek človeštva. — 6. Podžupan prof. Jarc Evgen: Nova Ljubljana. — 7. Predsednik zveze trgovskih gremijev Kavčič Josip J.:	Psihotehnika	v	gospodar-
stvu. — 8. Koce Jure: Trgovina in trgovinska politika. — 9. Dr. Lilleg Milan: Zakonska stabilizacija dinarja. —
10.	Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinska obrtnost v naši domovini.
— 11. Načelnik dr. Marn Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa. — 12. Zbornični tajnik Mohorič Ivan: Carina in carinska politika. — 13. Dr. Obersnel Maks: Železo in naša železarska obrtnost. —	14. Dr. Pless Ivan: Spomini na Sibirijo. — 15. Dr. Pretnar Josip: 0 naši domači obrtno-sti v Sloveniji. — 16. Prof. Sič Franjo: Zakaj knjižimo in po kakšnih načinih? — 17. Dr. Stele France: Kaj nam pričajo naši spomeniki? — 18. Ing. Šivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. — 19. Ing. Šuklje Milan: Tvorniški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. — 20. Monsignore prof. dr. Josip A. Ujčič: Socijalne gospodarske razmere ob času apostola Pavla. — 21. Akademski slikar Vavpotič Ivan: O slovenskem modernem slikarstvu. — 22. Upravnik Narodne galerije Zorman Ivan: Umetnost in naša Narodna galerija.
— 23. Zbornični konzulent Žagar Fran: Viri državnih dohodkov. —-24. Dr. Dular Milan: Gospodarske in socijalne prilike v današnji Belgiji.
lesni trgovini.
v naši .zunanji trgoviini, ,pa je neobhodmo potrebno, da je v rokah strokovnjakov, ki innajo za njeno izvrševanje vise strokovne in moralne pogoje.
Lesno trgovstvo Dravske banovine ugotavlja radi tega nujno potrebo po spremembi sedanjih zakonitih določil o izvrševanju lesne trgovine in apelira na visoko ministrstvo trgovine, da z novim obrtnim zakonom uvede kot [pogoj za izvrševanje trgovine « lesom . t i fc j j • i ,0 *i* ((okarati ■t najmanj Šestletnim izključnim zaposlen jem v lesni trgovini.
II.
Trgovstvo Dravske banovine je že ponovno stavilo utemeljene zahteve 'po (reviziji ■predpisov glede dostave vagonov m ležarin-skih pristojbin.
iLesno trgovstvo Dravske banovine ugotavlja, da sedanji .predpisi glede dostave vagonov iniiso v skladu z interesi lesne trgovine. Pogosto se dogajajo primeri, da se naročeni vagoni ne dostavljajo pravočasno, kar povzroča trgovstvu povsem neupravičeno visoke ležarinske stroške za na železniško postajo ob naročilu vagona zvoženi le« in to kljub temu, da se zakasnitev dostave vagona ne izvrši po krivdi trgovca.
Lesno trgovstvo apelira na generalno direkcijo državnih železnic, da revidira predpise glede ležarine za čas od naročitve p« do dostavitve vagonov v tem zmislu, da je na železniško postajo dovoženi les za čas od naročitve do dostavitve vagonov ležari-no p»(i:-l.
b)
Trgovstvo iDravske 'banovine je nadalje tudi že opetovano poudarjalo, da so 'ležarinske pristojbine odločno iprevisoke in ob današnji težki gospodarski krizi situaciji .povzročajo ■režijske stroške, ki težko obremenjujejo prodajne cene in v zvezi z drugimi visokimi prlstojibiniaimi, tarifi in taksami zožujejo konkurenčno zmožnost naših eiksporterjev.
Lesno trgovstvo p<vnovno apelira na generalno direkcijo državnih železnic, da nujno izvede revizijo železniških ležarinskih pristojbin.
■c)
Lesno trgovstvo ugotavlja, da se pogosto dostavljajo vagoni, ki ne odgovarjalo vrsti lesa, ki ga je treba vtovoritii. Generalna direkcija državnih železnic odredi radi tega, da se v bodoče dostavljajo vedno le taki vagoni, kakršni so naročeni.
Trgvostvo ugotavlja nadalje, da se dostavljajo neikompletirani vagoni, — brez verig in ročic lin prosi radi tega generalno direkcijo državnih železnic, da odredi, da se dostavljajo lesnim trgovcem le popolnoma komple-tirani. z verigami in ročicami opremljenimi vagoni.
*)
Pri ikompletiiranju vagonov ipogreša lesno
trgovstvo dovoljenje za reekspediicijo blago, kar povzroča trgovstvu velike nepotrebne »troske in zamudo časa. Generalna direkcija državnih železnic izvoli radi tega zopet uvesti reekspedicijski postopek za kompletiranje vagonov.
d)
Za razvoj lesne trgovine 'Dravske banovine je življenske važnosti dim krajša železniška zveza z morjem. Lesno trgovstvo polaga zato vso važnost čimprejšnji zgraditvi železniške proge Kočevje—Sušak, ki naj z dograditvijo proge Maribor—Sevnica—(St. Jamž spoja Dravsko banovino neposredno s sušaško lutko, ki naj se, da ibo mogla ustrezati vedno naraščajočemu prometu, tehnično izpopolni in ipreuredi.
Lesno trgovstvo apelira radi tega na merodajne faktorje, da postavijo zgraditev te proge, ki je za izvozne trgovske stroke Dravske banovine izredne važnosti, na prvo mesto v železniško gradbenem programu.
III.
Poleg železniško prometnih ovir povzročajo težkoče našemu 'izvozu lesa tudii tarifne ovire. Naše prevozne tarife so odločno previsoke in tudi njih 'porazdelitev ne odgovarja ■potrebam lesne trgovine. Visoke prevozne tarife so v ■mnogokratnem vziru, zlasti pa v sedanji krizi, ve teka ovira lesnemu 'izvozu, iker obremenjujejo lesne cene tako, da imajo le ozek gibalni krog. kar znatno otežkočuje konkurenco napram inozemskim državam, — izvoznicam lesa, v katerih uživa ilesna trgovina v pogledu'tarif mnogo večje ugodnosti. Uvaževati je treba, da tima naša lesna trgovina v sosedstvu močne (konkurente iin je zato nujna potreba prilagoditi naše tarife tarifnim ugodnostim teh držav.
Važna 'je nadalje sklenitev novih trgovinskih pogodb z inozemskimi državami, ki naj uravnavajo tudi tarifno vprašanje.
Lesno trgovstvo Dravske banovine apelira na merodajne faktorje, da podrobno proučijo tarifne ugodnosti, ki jih pri izvozu lesa uživa lesna trgovina sosednih držav — izvoznic ter sedanje notranje in izvozne prevozne železniške in luške tarife nazmanj *a 30-—40% znižajo.
IV.
Veliko nazadovanje Izvoza našega lesa je v dokajšnji meri posledica povečanega izvoza ruskega lesa, ki prihaja v velikih količinah iin po nizkih cenah na svetovna tržišča. Ruski ilesni dumping je popolnoma des-organiziral lesno tržišče iin našo lesno trgovino skoraj popolnoma izriniil iz dosedanjih naših trgov.
Lesno trgovstvo opozarja visoko ministrstvo trgovine in industrije na zle posledice rusttegu .'. -nega (luiupiugn s prošnjo na po-krene vse, kar je potrebno za omejitev težkih posledic, ki jih prinaša durnping naši lesni trgovini.
Z nenadnim, velikim padcem cen lesni in zbog ostre inozemske, zlasti ruske konkurence na lesnih tržiščih, je utrpelo naše lesno trgovstvo občutno škodo- .in velike zgube tako, da je zašlo v nadvse težavno situacijo.
Z ozirom na neugoden položaj, v katerem se nahaja lesna trgovina, apelira lesno trgovstvo Dravske banovine na davčno upravo, da ob bodoči sestavi predlogov za določitev čstesa dohodka zadostno uvažuje kritično stanje te stroke, ker bi vsakemu, radi velikega nazadovanja lesne trgovine neprimernemu obdavčenju sledila popolna konkurenčna nezmožnost lesnih izvoznikov in tej tudi po-polen zastoj v izvozu.
V	nato sledeči debati je poudarjal zlasti viaUm svetnik g. dr. Viaic, ela je za lesno trgovino neobhodno potrebno, da se znižajo socijalne dajatve, ki danee jako močno obremenjujejo podjetnika.
Zbornični član K. Oologranc je nato navedel vrsto akcij, ki jih je izvedla Zbornica za TOI v zaščito lesne industrije in trgovine.
Resolucija je bila z nekaterimi dopolnili nato z velikim navdušenjem soglasno sprejeta.
Že v poročilu o situaciji v lesni trgovini je zvezni tajnik J. Kaiser poudarjal, da je v mnogokaterem oziru vzrok velike krize popolna neorganiziranost lesnega trgovstva. To pomanjkanje strokovne organizacije je postalo posebno občutno sedaj in je radi tega nujna potreba, da se osnuje strokovna organizacija lesnega trgovstva v okviru že obstoječih trgovskih stanovskih organizacij.
'Načelnik sekcije lesnih trgovcev pri S rezke ni gremiju v Celju g. Marinc je tudi poudarjal veliko važnost strokovne organizacije nakar se je po podrobnem pojasnilu tajnika J. Kaiserja soglasno sklenilo, da pozove Zveza trgovskih gre-mijev v	i da osnujejo sekcije
lesnih trgovcev. Zveza trgovskih gremijev pa naj osnuje zvezo teh sekcij, v kateri naj ima vsaka gremijalna sekcija po enega svojega zastopnika. O potrebi osnovanja take strokovne organizacije bomo podrobnejše še razpravljali.
Anketa je nadvse lepo uspela, dosegla je v polnem obsegu svoj namen in bo ob primerni organi za tori čni delavnosti lesnega trgovstva pomenila važen mejnik v zgodovini slovenske lesne trgovine.
bonui
Tečaj 14 novembra 1930.	Povpia- ševanje Din	Ponndbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—■.—	22-745
Berlin IM 		13-455	13-485
Bruselj 1 belga		—• -	7-8839
Budimpešta 1 pengo .	—•—	9 885
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		—•—	7-9563
London 1 funt		274-17	274-97
Mewyork 1 dolar		56 33	56-53
Pariz 100 fr		— —	222 —
Praga 100 kron		167-17	167-97
Trst 100 lir		294-70	•;96"70
O našem letošnjem izvozu sadja.
Pod tem naslovom je pred kratkem priobčil »Jugoslovan« dopis iz Dunaja, iz katerega posnemamo sledeče:
Letos smo imeli 'v Jugoslaviji dobro letino češpelj in tudi kupčija se je dobro razvijala zlasti z Dunajem in Berlinom ter deloma Prago, med tem ko so oni, ki so se omejili na Monakovo, precej izgubili radi nesolidnosti tamošnjih trgovcev. Prodali pa smo skoro vse češplje že sveže, kar je za nas le dobro, ker se je sedaj pojavila velika konkurenca kalifornijskih suhih češpelj, ki so še enkrat cenejše kot naše (po 3-80 Din fr. Hamburg).
Čudno pa je to, da se niso naši ljudje še sedaj naučili pobirati češpelj. Mesto, da bi jih trgali z roko, da bi imele pecelj in se ne otolkle, jih navadno kar otresejo in 'posledica je, da pride na kraj namembe mesto češpelj le — marmelada. Da ne izostane radi tega primerna izguba, je očividk).
Tudi kar se tiče jabolk, smo se mi letos dobro odrezali in to zlasti radi tega, ker je bila po vseh ostalih državah izredno slaba letina. Cene naših jabolk so bile precej visoke in so že skoro vse razprodane. Zlasti pa so kupovali naša jabolka nemški in nizozemski trgovci pred 1. novembrom, ker je tega dne stopila v veljavo višja carinska tarifa, s katero so računali tudi naši izvozniki misleč, da bodo cene potem višje. V resnici pa so cene padle in sedaj ponujajo blago v veliko izgubo. Toda če bi lahko počakali še nekaj časa, jih bodo brezdvoma lahko prodali z dobičkom, ker so svetovne zaloge majhne in zlasti še, če ne bo uvoz jabolk iz Amerike in Avstralije prevelik.
Cene grozdju so bile sicer letos precej visoke, zlasti na Dunaju bolj kot kje v Nemčiji. Smederevsko se plačuje po 10 Din kg na debelo — a kljub temu nismo imeli z njim preveč sreče in to iz več vzrokov.
Slabo, deževno vreme, je gotovo temu precej krivo. Drugi vzrok pa bi bilo slabo pakovanje, o katerem imamo pri nas še zelo primitivne pojme. V tem oziru so Madžari mojstri in še oelo Bolgari prednjačijo pred nami s svojimi specijalnimi vagoni za izvoz grozdja. Če se v tem oziru ne bo pri nas napravila temeljita remedura, je naša izvozna trgovina sodja resno ogrožena.
Tudi ukinitev reekspedicije vagonov ina obmejnih postajah je zelo škodila izvozu našega sadja. Do letos so se namreč lahko poslali vagoni sadja do meje in so se šele tam po potrehi in odredbi izvoznika naslovili dalje. Ko 'pa je bila ta ugodnost ukinjena, so morali vagone pretevariti, (kar je seveda združeno z velikimi stroški in tudi blago samo zelo trpi. Šele na odločno intervencijo dunajskega »Jugoimporia« j« minstrstvo reekspedicijo zopet dovolilo.
In še nekaj močno ovira naš izvoz sadja; to so koški za pakovanje. Ker so ti prilično dragi — 8 Din kos — podražijo s tem grozdje za cel Din pri ikg. Nazaj jih pa ne kaže pošiljati, ker se zahteva pri nas zanje visoka carina. Tako leži n. pr. v Mariboru 4000 koškov v vrednosti 8000 Din (rabljeni se plačujejo po 2 Din), za katere zahteva carinarnica 150.000 Din carine in to kljub temu, da so jugoslovanske provenience, kar pa v konkretnem primeru ni mogoče dokazati. Madžarska carinska tarifa take carine ne pozna in zato lahko Madžari uspešno konkurirajo našemu grozdju, pri čemur jim izdatno pomaga naša carinska tarifa sama.
Uvoz ruskega žita v Italijo.
Po izjavi italijanskega poljedelskega ministra Acerba je uvozila Italija v dobi od 80. septembra t. 1. 868.661 q ruskega
žita. V tromesečju junij—september je uvozila Italija 427.814 q ruskega žita, kar znači približno eno desetino celokupnega uvoza' v tem razdobju. Uvoz žita iz Rusije je sicer nekoliko narasel, čemur pa je vzrok le povečana produkcija, ki je v Rusiji narastla od 170 milj. q v letu 1914 na današnjih 225 milj. q.
Po proračunu angleških ekspertov žita doseže povišanje ruskega izvoza v zvezi s povečanjem produkcije v tem letu oko-
li	15 milijonov kvintalov, kar predstavlja ruski za tretjino več kot je znašala predvojne količine za izvoz; če dalje upoštevamo, da je Rusija že v prvih dveh mesecih (julij, avgust) izvozila 3 milj. q žita, smemo pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih izvoz iz Rusije padel. Jasno pa je tudi, da je količina ruskega žita neznatna napram 300 milijonom q, ki so sploh na razpolago za izvoz, in če upoštevamo, da potrebujejo države, ki morajo žito uvažati, 200 milijonov q žita letno.
Tudi ne ustvarja cen na svetovnih trgih toliko ruski izvoz, kolikor veliki stalni ameriških in kanadskih trgov ter politika, ki jo njih »pooli« vodijo.
Cene ameriškemu žitu variirajo med 52—56 Lit. za q; pri tem je zelo težko ugotoviti, do katere meje upliva ruski dumping zlasti še radi tega, ker so cene kanadskemu žitu nižje od ruskega. Pri vsem tem pa tudi ne smemo pustiti izpred oči količine svetovnih zalog in pa bodoče 'perspektive v Avstraliji.
Da je ta situacija uplivala na Italijo, se javlja v tem, da se je tam pojavila koncem oktobra depresija; toda Italija se je znala prilagoditi varijaciji cen na svetovnih trgih.
Tako .italijanski minister. Resnica pa je, da itilijanska država foirsira uvoz žita iz Rusije, iker ima ona pri tem dobiček. Ker je namreč danes vsa trgovina v Italiji v rokah sindikatov in so edino oni upravičeni uvažati, zato uvažajo rusko žilo po dumping cenah, a da ne bi škodovali domači produkciji žita, prilagodijo cene ruskega žita cenam domačega; dobiček, ki tako nastane, pa spravita dve tretjimi država in eno tretjino sindikat. Italijanski konsument nima tako od ruskega dumpinga nikakih koristi.
Velikodušno darilo. Gospod Makso Schneider, pisarniški vodja firme Sohneider & Verovšek, trgovina z železnino v Ljubljani, je povodom svojega 251etnega služlmvanja podaril Trgovskemu društvu »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani 1000 Din. Piernenifemu darovalcu najlepša zahvala.
Izšla je Blasnikova
VELIKA PRATIKA
za navadlno fetfo (951,
ki ima 365 drii.
„VELIKA PRATIKA" ie najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj uooštevan in je še danes najbolj obraitan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek po- E trebuje vsak dan; Katoliški koledar t nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke;
— lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine;
— tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; —■ tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — oznanila predmetov, ki Jih rabita ji
kmetovalec in žena v hiši.
===== len* 5 ilin.
„VELIKA PRATIKA" se oooi v vsen večjih trgovfuao iu se lanso rnroči tudi oismeno uri založniku:
tiskarni
|- Blatnika nasL iLcI.
v Uubbani.	si 9
f
Zastopniki kraljevsl
Gospodarske potrebe in
Ministri dr. Brškič, dr. švrljuga, ing. Sernec in dr. Švegelj so prišji v Maribor v sredo t. m. ob 18.30, kjer so jim bili rezervirani prostori v hotelu Orel. Koj po prihodu so si ogledali vinarsko in sadjarsko šolo, nato v spremstvu zastopnikov lokalnih oblastev še nekaj zanimivosti v Mariboru, kakor mestni park, grad, stolnico i. dr. V četrtek ob 9. uri predpoldne so prišli gg. ministri v veliko dvorano Kazine, kjer jih je z gromovitimi »živio«-klici sprejelo okrog 120 zastopnikov oblasti, občin, gospodarskih in kulturnih organizacij, društev i. dr. Ministre je pozdravil mestni župan g. dr. Juvan. Za njim so se oglasili v besedi razni predstavniki. O gospodarskih potrebah in željah so govorili zlasti predsednik mariborske skupine Zveze industrijcev ravnatelj Anton Krejči iz Ruš, načelnik gremija trgovcev g. V. Wcixl; ki je tolmačil specijel-no želje trgovstva, in načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Bureš. Gospod Lovro Petovar je imel obširen govor o potrebah vingradnikov na Štajerskem.
Naj v naslednjem podamo nekaj predlogov iz govora direktorja Krcjčija. Po prisrčnih pozdravnih besedah vsem gg. ministrom in zahvali kr. vladi za zanimanje, ki ga je pokazala za Maribor s tem, da so prišli v Maribor tako visoki predstavniki vlade osebno, je g. direktor Krejči izjaval:
»Naši kraji in zlasti naše gospodarsko središče Maribor so trpeli velikansko škodo in izgubo s tem, da so odšli važni in veliki državni in samoupravni uradi od nas. Računamo kot možje žive prakse s takimi dejstvi, ki so posledica višjih vidikov in razlogov. Ali je na drugi strani jasno, da je naša upravičena želja in naše utemeljeno stremljenje, da se trudimo, da dobimo nadomestilo in dopolnilo v drugih napravah, ki so na sebi potrebne, pa brezdvomno pospešujoče učinkujejo na promet in na živahnost gospodarskega udejstvovanja najrazličnejših strok tako industrije, obrti kakor tudi kupčije.
Gospodarsko življenje potrebuje mir in red za svoje uspevanje ter dobro in točno poslujočo upravo brez vsakih škodljivih stranskih vplivov. Praktičen gospodar želi hoditi ravno pot, spoštuje dolžnosti, ki ji stavlja zakon in red, pa želi in zahteva, da dobi svoje pravice brez težav in ovinkov.
V	mirni sredini in mirnem okolju se gladko razvija in gladko teče gospodarsko delo. Politična in socijalna razburjenja pa niso pripravna za uspešno gospodarsko udejstvovanje.
Jasno in odkrito rečeno so gospodarski krogi naših krajev z veseljem in zadovoljstvom sprejeli vznešene besede v jasnih manifestih in izjavah, katere so prinesle konec politikovstva, red in stvarno delo, in izločile brezplodna vznemirjenja.
Gospodarski krogi se vestno trudijo za povzdigo gospodarskega blagostanja cele dežele. Razmere so vobče malo ugodne in prizadevajo dovolj skrbi, ali je trdna naša volja, da klubuje težavnim prilikam ter skušamo s podvojenim naporom preko sedanjih neprilik. Na drugi strani pa so gospodarski krogi trdno prepričani, da jih bo vlada v njihovi nelahki borbi s pravim pojmovanjem dejanskega položaja bodrila in podpirala. Gospodarska kriza ni prazna beseda, iz navade ponavljana, ampak je žalostna resnica.
Naša industrija, obrt in trgovina se vestno trudijo, da bo mogoče sedanjim in morda še povečanim težavam kos, ali je neobhodno potrebno, da gre naša go spodarska politika takim pravcem, da se v današnjih časih prav posebno potrudimo za jačenje kupovalne in kon-suinne moči našega gospodarskega trga.
Blagostanje kmeta je za celo naše gospodarstvo največje važnosti ter je po našem prepričanju treba našemu poljedelcu pomagati, da bo obdeloval svojo zemljo po najmodernejših načelih ter s tem poboljšal kvaliteto svojih produktov in pocenil njih produkcijske stroške.
Pri vsem tem pa ne smemo izgubiti iz vida dejstva, da je posebno pri nas v Sloveniji, ki je agrarno pasivna dežela,
vlade v Mariboru.
želje Maribora in okolice.
absolutno potrebno, da komercijelno in industrijsko delo dopolni, kar zemlja sama ne more dati našemu gosto naseljenemu prebivalstvu.
Ako to ne storimo, je pri nas neizogibno, da nastane pomanjkanje dela in beg iz rodne zemlje.
Pri nas se kmetijska produkcija ter industrijalno, trgovsko in obrtniško delo lepo dopolnjujeta in izpopolnjujeta. Zato je v interesu splošnega blagostanja, da se naši trgovini in industriji kakor obrti prav tako posveča pozornost kakor kmetijski produkciji.
Gospodarski krogi v teh krajih pozdravljajo ustanovitev gospodarske šole ter poudarjajo potrebo, da se izpopolnijo obstoječe humanitarne in socijalne naprave, šolski zavodi in je zlasti naša srčna želja, da se pomnoži stanje nastanjenega vojaštva.
Strokovna obrtna šola v Mariboru je jako potrebna. Iz nacijonalno političnih in socijalnih razlogov bi bilo želeti, da dobimo z državno pomočjo primeren vajenški dom.
Tujski promet je za našo okolico največje važnosti. Odpravi naj se vse, kar tujski promet ovira, posebno pa potniški vizumi. Naša državna cesta, katbra nas veže z Avstrijo ter gre črez Maribor v Ljubljano in Zagreb, je v slabem stanju. Potrebno bi bilo, da se ta državna cesta moderno preuredi, ker je ta cesta izhodišče avtomobilskega prometa v našo državo.	:
Naša želja je, da dobi Glavna carinarnica I. reda v Mariboru nujno potrebni kemični laboratorij. Pomanjkanje te naprave ovira trgovino in industrijo. — Prosimo, da se tukajšnji finančni inšpektorat izpopolni z oddelkom za trošarino in takso.
Mi nismo nasprotniki zadrug in ken-sumnih društev, v kolikor iste delajo v svojem delokrogu. Prosimo pa, da država nadzoruje, da iste ne gredo preko svojih pravic ter delajo nelojalno konkurenco trgovcem in obrtnikom.
Sedanja sestave reklamacijskih odborov ne ustreza dejanskim potrebam. Sedaj ima v tem odboru trgovina, obrt in industrija samo dva zastopnika. Naša želja je, da se postavi v prejšnji položaj ter zagotovi trgovcem, obrtnikom in industrijcem šest zastopnikov ne glede na kraj domovanja. Naša davčna bremena so občutna in je treba, da pri odmeri davkov sodelujejo pravi in dobri poznavalci gospodarskih razmer.
Stojimo pred izdajo novega obrtniškega zakona ter prosimo, da ostanejo prisilne organizacije našega trgovstva in obrtništva, katere so se pri nas udomačile in izvanredno dobro delujejo v prid našega gospodarstva.
Iskrena želja gospodarskih krogov je, sodelovati pri zgradnji srečnejše bodočnosti naše državne uprave, zaradi tega prosimo, da se dodeli trgovini, obrti iu industriji primerno zastopstvo v banskem svetu.
Našim občinam nastajajo vedno nove naloge, katere povzročajo velika denarna bremena. Položaj v občini je težaven, potrebno bo, da se samoupravne finance urede s posebnim zakonom, ki je vedno aktualnejši. Velika podjetja, katera so last družb, prosijo ob rastočih lokalnih bremenih izpremembo davčnega zakona po letošnji noveli, katera določa, da je samoupravne doklade prištevati osnovi na državni davek.
V	naših krajih je lesna industrija in trgovina važna gospodarska panoga, počeli so zanjo prav kritični časi. Izvoz stalno pada, pa bi bilo želeti, da bi bilo mogoče les prodajati državi sami. V la namen so vsaj začasno potrebne tarifne ugodnosti.
Elektrokemična industrija našega okraja ima velik in življenski interes na tem, da naša vlada v pomoč agrarnih produkcij v naši domovini moralno in materijelno pospešuje porabo umetnih gnojih domače produkcije, s tem bi pomagala ne samo našemu kmetijstvu, marveč bi osigurala delo ene najlepših industrij v državi.
Ponovno poudarjajo gospodarski kro i naših krajih svojo hvaležnost odličnim zastopnikom naše vlade na njihov poset ter priporočajo z vsem pa-
udarkom svoje želje in zahteve v blagovoljno uvaževanje in upoštevanje.«
Predloge in želje drugih govornikov iz gospodarskih vrst priobčimo, ako nam bo le mogoče, v prihodnji -števjlki.
Kupujte samo
CROATIJI BATERIJE
žepne in anodne, ker so
NAJBOLJŠE
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. novembra t. I. ponudbe za dobavo transparentnih trakov, dp '20. novembra t. 1. za dobavo na-fyčjiilvov, mlečnega stekla, steklarskega kita, čopičev, ter do 24. novembra t. 1. za dobavo pečatnega voska. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. novenfbra t. 1. ponudbe za dobavo metel in ščetk, direkcija državnega rudnika v Kreki pa do 27. novembra t. 1. za dobavo karbidnih svetiiljk. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. t in. je bilo pripeljanih 515 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60 do ICO Din; 7—9 tednov 120—180, 3—4 mesece 220—300, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 540—650, 1 leto stari 900 do 1150, 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve teže 14—15 Din. Prodanih je bilo 227 svinj.
NAD ALJ Mi PADANJE CEN.
Narodna banka je izdala indeks cen na debelo za mesec oktober (baza je 1. 1926.), ki izkazuje te podatke: žitni proizvodi 77-3, živinski 93'3, mineralni 88-4, industrijski 75'4. Skupni indeks 80-9.
Kakor je razvidno iz tega indeksa, so padle cene žitnim produktom na veliko za skoraj 2 točki v primeru s septembrom mesecem; cene industrijskih produktov so padle za 3, živinskih za 2-3, žitnih za 0-7, a cene mineralnih produktov so ostale skoro neizpremenjene.
*	*	:|e
Naš predragi, nad vse ljubljeni soprog, brat, oče, tast in stari oče, gospod
Peter Majdič
veleindustrijalec in veleposestnik
nas je danes ob 21. uri po dela in trudapolnem življenju, vsled dolge in mučne bolezni zapustil za vedno. Pogreb se je vršil v petek, dne 14. novembra ob petnajsti uri in pol iz hiše žalosti na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto dne 15. novembra ob 8. uri v župni cerkvi celjski.
Celje~Sp. Hudinja, dne 12. novembra 1930. Ana Majdičeva, soproga, Franc Majdič, brat Anica dr. Robičeva, Petka Joksičeva, Ruša Kunejeva, Milena Juvančičeva
in Deša Majdičeva, hčerke,
Dr. Hugon Robič, Žarko Joksič, Ljudevit Juvančič, zeti, Dagmar, Peter, Jasna Kunej, Smilja, jasna Robič, Milena Joksič,
vnuki in vnukinje in ostali sorodniki
IVSotVOSB
Grosuplje
HMiiiii Tovarna motvoza te vrvarna d. d
11 Mil! GROSUPLJE pri UUBUItNI
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
Ttlufon it. 20-00	LJUBLJANA
prev&ema vbo v to stroko spadajoče posle. Tj a s t n o skladišče v. direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladiit«. Mostne troierln« prosto skladišč«. Carinsko posredovani«. fr««oz pohištva s pohištv«n>mi vozovi in avtomobili
I
Veletrgovina
cfjuMjana
priporoma
Ipaterifsko blago
raznovrstno Sganje, moko in deželna pri-delite . Maznovratno
rudninsko vodo
Lastna praiarna za Itavo in mlin za dlia« «• z elautr. obratom
Ceniki na razpolago I
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
11. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
fjS
't*n*r
■ IZDELUJE SOLIDNO
MK
V5EHVR5TP0FOTO6RflF|]AH-
RLlRISBftH-V-ENIflU-YE{BARVAH-
= KOHKUHENI2NE CENE =
KuiAHMRS5irouiauA»i
WU.!WIW0VA UUCaST.13
SALDA-KONTE						ODJEMALNE
ŠTRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						I. T. D.
Trgovci! Naropajte in širite
Trgovski list
Ur«)« dr. IVAN PLES8. — Za Trgatako - lndiutrijako d. d. »MERKUR« kot lxd«J«telj» )n ti»kari»: O. MICHALEK MnbUana.