Leto 6. Štev. 8. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. aug. 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini.
Za Marijov, materjov svojov v nebo gleda mladina, Mladost njeno gleda v njenoj diki. V nebi je najmre vse pomlajeno. Telovnoga pomenkanja nega. Bilo bi pa, če mladosti v nebi nebi nazaj dobili. Marijino detinstvo ž njenov dekliškov dobov tak sedi na prestoli večne slave, kak njeno bože materinstvo. Toga niti dosegnola ne bi, če bi njena mladost nosila kakši zamazek. Kraliije v nebi med nebov i zemlov, ar je v mladosti kraliivala nad svojim telom. To je skrivnost naše nebeške dike. Če tela v mladosti ne premagamo, če njegovih nerednih poželenj ne poteremO, zajdemo na pot grešnikov, od šterih pravi sv. Duh, da v nebo ne pridejo. O vi vsi, dečkeci, dekličke, dečki i dekle bi pa radi prišli v nebo. Pomagaj nam zato nebeška Kralica, da zmagamo v boji z lastnim telom. Okrepi nas mladino, da mo čista i trezna mladina, potem mo vredni mladenci i mladenke ednok zasesti nebeški prestol.
Marijine družbe.
Brezmadežna, — bodi najlepši vzled — naši mladini!
Današnja mladina propada vedno bolj. Med njo gospodari nedovoljena pokvarjenost, ki se širi kakor povodenj, vedno huje. Moderna ženska pokvarja našo mladino, posebno dekleta, ona ji odpira in kaže pot k propasti in grehu; — moderna ženska
vabi naša dobra dekleta iz pota nedolžnosti, v brezdno pogube in propasti. Ta moderna ženska pokvarjenost in propalost se jasno kaže v obleki, ki jo današnja ženska mladina vsa srečna posnema. Današnje ženstvo je izgubilo izpred oči svoj vzvišeni ideal, katerega ji je odkrilo krščanstvo v vsej veličastni lepoti in krasoti. Ženstvo je pozabilo na ženo obdano s soncem in luno na Brezmadežno. Ženstvo naših dni je izgubilo ta ideal in si izbralo drugega. To je ideal, ki popolnoma nasprotuje krščanskemu, to je ideal pokvarjenega, propalega ženskega srca. Ko je moderno ženstvo izgubilo krščanski ideal izpred svojih oči, ter obrnilo proč svoj pogled od nebeško lepega vzora ženske lepote, ženske vzvišenosti, ženske časti, od Brezmadežne — takrat je propadlo in se vdalo popolnoma satanizmu.
Da, moje sestre! Marsikatero dobro dekle je zašlo v tem modernem času. Sedanja noša jo je zvabila, da je zapustila dobro krščansko družbo, da je pozabila na vse dolžnosti, ki jih nalaga sveta vera, vsakemu človeku, ki veruje v Kristusa. V njeno lastno nesrečo je ves njen lišp, s katerim hoče pokazati drugim tudi na zunaj, kaj se godi v njeni notranjosti. V lišpu in v vsej tej pokvarjenosti ne bo našlo nobeno dekle, nobena žena svoje sreče. Ljuba slovenska dekleta! Zato nikdar za moderno žensko! Kako lepo je pogledati dekle, ki jo krasi primerno lepa obleka. Dekle slovensko se oblači svojemu stanu primerno! Oh ne trdim, da je vse ženstvo zapustilo najlepši vzor lepote — Brezmadežno. Trdim pa, da je moderna ženska taka in da hite naša poštena, dobra dekleta za njo in z naglimi koraki. Zato draga dekleta, — ljubljene sestre! Nikar za moderno poganko! Nedolžna kri se drži prepogosto te žene, ki ji ni popolnoma nič svetega, po poti, po kateri hodi ona, se pride samo še do enega konca — prokletstva na svetu in prokletstva v večnosti.
Sestre moje! Kvišku srca, kvišku oči! Brezmadežna nas kliče k sebi in za seboj! Za Njenim lepim vzgledom! Brezmadežna nam kliče vsem „0 kako lep je čisti rod v svoji svetlobi! Otroci moji", nam kliče vsem, moja roka Vas bo varovala pred zablodami. Moj plašč Vam bodi ščit, da Vam svet škodovati ne more. Sestre moje! Brezmadežna bodi in ostani vedno naš najčistejši vzor.	Vika Razlagova.
Kartuzijanski samostan
Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejema tri ali štiri kandidate za duhovniški stan med 20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi, zdravi prirodi. Zahteva se najmanj 6 razredov gimnazije.
Sprejema tudi brate lajike med 20. in 35: letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola.
Podrobnejša navodila daje: Kartuzija Pleterje, p. Št. Jernej, Dravska banovina.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič,
ljubljanski nadškof, vmrli
H Boža previdnost nam je vzela našega najvekšega sina Slovenije, našega nadškofa Jegliča.
Veliki vladika so bili rojeni 29. maja 1850. v Begunjah na Gorenskem kak sin kmečkih stari-šov. Študirali so v Ljubljani gimnazijo i bogoslovje, vBeči pa doktorat bogoslovja. Po tom so opravlali svojo duhovniško službo na raznih mestaj i končno so jih po obilnih zasliigaj podig-noliza nadškofa Jju-bijanskoga. V trd-" nem deli skoz 30 let so začnole njihove telovne moči pešati i zato so se poslovili od ljubljanske škofijske
stolice i živeli mirno živlenje v samostani Stični, gde jih je v petek 2. julija zadela možganska kap, štera nam je iztrgala iz rok velikoga borca za blaženost i srečo vseh Slovencov. To se je zgodilo na 1. petek, posvečen Srci Jezušovomi i na god Srpne Marije. Sladko Srce Jezušovo i dobro Mater Marijo so pokojni posebno častili.
Mrtvo telo so pripelali iz samostana Stične v Ljubljano i položili na mrtveči oder v škofijskoj palači. Pokojnoga nadškofa je prišlo kropit nad 50.000 naroda. Julija 5. ob 9. vori je na jezere naroda sprevodilo našega nadškofa k večnomi počitki, šteroga so se vdeležili poleg cerkvenih dostojanstvenikov najod-ličnejši državni predstavniki. Bilo je samo nad 700 duhovnikov. Na pokopališči se je poslovo od pokojnoga nadškofa v imeni kralevske vlade notrašnji minister g. dr. Korošec. Njegov govor je bio tak genlivi, da so se vsem navzočim zarosile oči. Tii se
je pokazalo, kak skupno sta hodila naš pok. vladika i g. dr. Korošec i kak skupno nosila borbe i težave svoje domovine.
Nadškof dr. Jeglič so dopunili svoje delo, odzdaj bodo z mirnejšega sveta gledali na svoj mili narod. Veliki nadškof so bili, dober prijateo naše Slov. krajine. Vsikdar so zagovarjali naše delavce, ki so zastopali naš domači tisk „Novine" i „Mar. list", da so ga sovražniki šteli vničiti. Bili so tudi velki lubiteo našij izseljencov za štere so včinoli jako dosta v vsakšem pogledi. Vsa tujina joče, ar je zgubila dobroga očo. Zato pa kak Slovenci doma, tak tudi Slovenci na tujem molijo za njih i se jim zahvaljuje za vse, ka so jim včinoli predober nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Prosijo pa liiboga Boga naj izprosi slovenskomi narodi ešče vnogo takšij velikih možov, kak so bili nadškof dr. Jeglič, ki počivajo v miri pri Gospodi — plačniki vsej dobrot. Mi vsi se pa v svojih molitvaj spomnimo z pokoj-noga dobroga višjega Gospodovoga duhovnika.
Pismo č. g. Cigan Ivana iz Indije.
Prečastiti gospod!	Shillong' 2- ium 1937-
Po dugom časi se Vam pali pismeno oglašam. Vzrok moje mučečnosti je bio te, ka sam se pripravlao na polletne bogoslovne izpite. Zato sam se pa nej odločo, da bi komi prle pisao, kak končam izpite. Zdaj mam malo več časa na razpolago i Vam lehko napišem telko, da se splača pošilati. Zdaj Vam povem nekelko od tistoga, ka bi Vam želo povedati, če bi prišla vkiiper. Te prve bogoslovske izpite sam hvala Bogi izdelao z nepričakuvanim — prav dobrim uspehom, čeravno mi je preči kvarila vročina. Pomislite si, da meseca maja smo meli nad 40° Celzija v senci. V takšoj vročini sam se morao pripravlati na izpite. Lejko povem, da sam v par mesecaj samo švicao i to od zajtra do večera i od večera pa do zajtra, neprestanoma mi je znoj tekeo po čelom teli. To človeče telo se prevči pomali k vsakšemi podnebji — kraji. Za človeka pa, šteri beteguje na želodci, je najbolše i najzdravejše toplo podnebje, kak je tu v Indiji. To lehko povem po svojoj skušnji. Jaz sam meo večkrat želodčne bolečine, gda.sam šče bio v Evropi i od toga časa kak sam v Indiji, pa jih ne čutim več. Zakaj je telko liidi, štere boli želodec ? Vi bi mi zagviišno znali povedati. Ali večina liidi, štera se nahaja na vesnicaj, mi ne bi znala odgovoriti. Ne bom gučao od onih, šteri si želodec pokvarijo s pilom i šče na drugi način. Želodec je eden od najvažnejših delov pri prebavi hrane. Če želodec dobro prebavla, se človek navadno dobro počuti. Želodec je spodoben peči. Če na priliko kuharica včasi v začetki naloži peč z debelimi drvami, v peči navadno vse vgasne ali pa pomali, jako pomali gori. Isto je z želodcom. Da želodec dobro prebavi hrano, niica primerno toploto. Če nega pri človeki zadosta vročine, prebava zaostane i posledica so že-
lodčne bolečine, glavobol i vometanje. Človek ma navadno zadosta toplote, če pa ne pazi na sebe, jo frišlco zgubi, posebno v zimi, v noči ali tudi podnevi, če se človek znoji i se te postavi na prepih. Zato pa moramo priporočati liidem, naj majo vsigdar zadosta odeti želodec i to posebno po noči. Dostakrat ide človek večer spat zdrav, zajtra pa se prebiidi betežen na želodci. V leti je večer preči toplo, da si vležemo v posteo, ponoči pa je navadno bole hladno, zato pa želodec trpi, če je ne zadosta pokriti.
Po izpitaj smo zapustili Bandel v Bengali i smo odišli na počitnice za eden mesec v Shillong, glavno mesto v Asami. Asam je visika ravnica. Podnebje je jako prijetno, vsigdar yednako. Poleti malo bole vroče, ovak pa je tak kak v Evropi na spro-toletje. Pridelki so skoro isti kak pri Vas. Tu je več različnoga sada kak pri vas. Narod je spodoben kitajskomi — nizke postave, okrogloga obraza, stišnjenoga nosa. Varaš Schillong stoji na malih bregaj, visiko nad 1400 m. Te varaš se je jako friško razširjavao i je najlepši i najprijetnejši kraj v Asami. Bregovje so pokriti z zelenimi bori, tiipatam pa se vlečejo cvetoče i zelene doline. Zavolo naravne lepote i prijetnoga podnebja se je varaš Shillong tak napuno z raznim prebivalstvom, ka je Asam-ska vlada prepovedala vsako vseljavanje v varaš. Misijon Asama je izročen salezijancom, šteri delajo že 16 let med narodom, ki se zove Khasi. Mamo že več misijonskih postojank — po 100 km. okoli Shillonga i več župnij. Vsakši župnik ma po tri, štiri župnije, štere so oddaljene edna od druge po 20 km.v Siromak misijonar mora vsikdar iti okoli za svojimi ovcami. Človek ne bi vervao, dokeč ne bi vido, kelko dela ma misijonar, kelko trpi i se žrtvuje, da reši kakšo dušo. Jaz sam meo priliko viditi, kakše delo ma misijonar. Bio sam 7 dni na ednoj misijonskoj postojanki v čerapunji. To je varaš, v šterom spadne izmed vseh krajov sveta največ deža. Ravno zdaj trpi deževna doba. Pomislite si, da spadne v nešternih dnevaj do 1.50 m. deža na den, dokeč v nešternih evropskih krajinaj ne spadne telko niti celo leto. Dež ide 3 mesece skoro neprenehoma. To se pojasni na te način, če pomislite, ka leži Čerapunji nad 1200 m. bluzi obširne i velike ravnine. V ravnini je jako vroče i zavolo velke vročine se zdvigajo pare, štere se spremenijo v megle. I gda te megle pridejo do visokij gor, se zgostijo i te kaple dež.
Tii v Čerapunji je jako požrtviivalno živlenje za vsakoga, posebno pa za misijonara. Prišla je sobota i misijonar je romao proti ednoj fari, ki je brez duhovnika, da bi tam opravo božo službo. Misijonar je hodo več vor po močnom deži, po peških potaj gor i dol; do gležnja i više po vodi. To vse je trpo, ne da bi si nabrao penez, kak se dela po nekod v Evropi od strani nešternij, šteri ne napravijo zobston niti ednoga koraka za siro-maške diiše, ki so žedne i lačne Kristuša. Zavolo pomenkanja misijonarov morajo misijonari v ednoj postojanki opravlati dela štirij ali petij misijonarov. Zato se pa vsmilite siromaških misi-
jonarov i jim pomagajte, kelko ste mogoči. Pomagajte tistim, šteri se trudijo, da postanejo bodoči misijonarje i Gospodovi delavci. Zbiidite kelko ste mogoči kem več pozvanj, ar še pole jako obširno, a delavcov je premalo. Misijonarje se trudijo, ne samo da bi spreobrnoli poganski narod, liki se trudijo tudi zato, da bi se vzbudila duhovniška pozvanja med domačini. Po 16 letaj, kak je misijon v Asamu izročen nam salezijancem, je letos dober Bog stotero blagoslovo misijonarovo delo i trud. Letos je prvikrat misijonsko polje v Asami obrodilo najlepši i najdražji sad. Te sad je prvi novomešnik, šteroga so takorekoč iztesali sale-zijanci v Asami med Khasi i dali v njem cerkvi novoga Kristu-šovoga delavca. Njegov kratek življenjepis: On je bio v začetki poganček, potem je postao protestant. Gda so pa prišli salezi-janski misijonarje v Asam so pa friško pridobili to lepo cvetko. Deček je bio bistroga značaja i je včasi spoznao, da je njegova vera ne prava. Salezijanci so ga lepo podvčili v veronavuki i friško se je odločo i stopo na našo vero. Dobro je, če omenimo nekaj značilnoga v njegovom živlenji do mešništva. Toga mla-denca iz roda Khasi je meo čast krstiti, firmati i ga posvetiti za duhovnika prezv. nadškof dr. Alojzij Mathias, šteri ma sedež v Madrasi v Južnoj Indiji. On je iz salezijanske družbe. Bio je preči časa v Shillongi kak škof i te so ga pa premestili pred dvema letoma v Madras. Na njegovo mesto pa so zbrali ednoga dru-goga salezijanca za škofa — prezv. g. Štefana Ferandija.
Novomešnik nema več matere, Njegov oča pa je protestantski pastor, šteri še nešče i za ednok nemre spreobrnoti k našoj veri, ka ovak zgubi službo. Takših je dosta v Indiji, šteri bi radi stopili v katoličansko vero, pa se zavolo službe i dobre plače nemrejo odločiti. Dogodilo se je že, da so že ništerni izgubili službe i tak postali siromaki, da so mogli celo kodivati.
Novomešnik ma staro mamico, štera je šče poganka, edno sestro i brata, šteriva sta isto pogana. Samo te novomešnik je sam v družini naše vere. Jaz sam meo priliko biti pri posveče-nji Franca Diengdoh, tak se piše, ar sva to leto vkttper študirala. Na mešniško posvečenje i tiidi na primicijo je bila pozvana tiidi njegova rodbina. Prišli pa so samo brat, sestra i stara mamica. Bilo je zaistino nekaj genlivoga gledati mladoga Levita i poslušati kak lepo je ponavlao reči prezv. nadškofa med sv. mešov, a od druge strani pa gledati trda srca njegovij domačij, šteri so šče tak daleč od svetlosti naše vere.
Prišlo je dosta naroda od bluzi i daleč; kristjani i pogani so se popaščili radovedni mešniškega posvečenja njiivoga prvoga duhovnika, Poganov pa je bilo okoli cerkve vse puno. Najbole genlivo je bilo po posvečenji. Po sv. meši smo vsi šli iz cerkve, vo na prosto. Nadškof, vsi duhovniki i driigi, šteri so dvorili pri sv. meši, so prišli pred cerkev šče oblečeni kak pri oltari i so se dali slikati. Tu pred cerkvov se je vršo najbole genlivi prizor pred vsemi liidmi. Navzočij je bilo tiidi dosta liidi driige vere. Pred novomešnika so dovedli brata, sestrico i staro ma-
s^strti
Vsi smo samo sTrmeli pri tom krasnom prizori. Končno ,e spre-
g0V°r5 \SSSSSt vršife * velke slavnosti i akademije na ,ast DVrVomi asamskomi duhovniki. Vdeležovali so se j.j znam eostje od bliizi i daleč. Krasen govor je držao mladominovo-mešmki Shillongski župan, šteri je izrazo prle meti tudi prvoga asamskoga škofa. Nadškof i škof, štenva

mm

Prvi domači duhovnik novomešnik
D1ENGDOH FRANC v ASAMI, ki je postao salezijaneč.
ass gag
Te de ti nevaren !" Lepo bi bilo, če bi se izpumle žele g. žu-
i nafveč spreobrnitev. Poglednlte, neki no« -.STjonar šler ie LTilni nAcvrfcn ie že nad 500 duš okrsto. To je jaico lepo število i ^ smo neskončno hvaležni nebeškomi Oči i vsem do-
191
brim i požrtvovalnim osebam, Šteri na kakšikoli način sodelujejo za spreobrnenje poganskoga naroda. Osvedočen sem, da tisti šteri se skrbijo za rešenje duš i to ne samo misijonarje, liki vsi' tisti, šteri pomagajo, da se kemprle razširi Kralestvo bože po čelom sveti, so natenko razmili, da je naš Gospod Odrešenik prelejao svojo presveto krv za pogane i tudi za tiste, ki ga sovražijo. Oni razmijo dobro te izrek: »Animam salvasti, animam tuam praedestinasti." „Če si rešo edno dušo, si rešo tudi svojo dušo." Omeno sam, da so se vršile akademije ne samo po dvo-ranaj, nego tudi po velkij obednicaj i škegnjaj. Udeležili so se jih salezijanski gojenci, sestre „horeto" s svojimi gojenkami; sestre „St. Mary' i velko število drugoga liistva. Vsakši je pripravo nekaj lepoga za našega novomešnika. Gojenci i gojenke so nam pokazale krasne telovadne igre i zanimivo telovadbo so nam pokazale štiri deklice Khasi. Med odmorom pa nam je lepo igrala godba gojencov. Mi bogoslovci pa smo spevali lepe pesmi. Od strani domačega ludstva so tudi prinesli razne dare, držali lepe govore i spevali domače pesmi.
Novomešnik nema več matere, kak sam že omeno, zato se je okoli 40 žen zbralo vkup, ki so oblubila, da jemi bodo nadomeščale mater. Vsakši izmed bogoslovcov i misijonarov, šteri so prišli na primicijo, njemi je izrazo svoja voščila. Tak tudi jaz nesam mogeo, da nebi izrazo voščila i žele i dosta uspeha med svojimi brati v imeni naše lepe i drage domovine Jugoslavije. Slovesnosti so izvrstno izpadnole i ostali v neizbrisnom spomini pri vsakom navzočem. Ludstvo je bilo jako veselo i za-dovolno. Tudi novomešnik je bio tako presenečen nad vsov le-potov, da ne najšeo več izrazov za dostojno zahvalo za vse, ka so njemi dobroga včinoli. Od radosti, da njemi je Bog podelo tak velko milost, se je med zahvalnim govorom večkrat zasku-zilo njegovo oko. Poleg radosti pa se je štelo iz obraza, da ga mantra nekša notrašnja žalost. Mislo je zagvišno na svoje domače, šteri šče blodijo v temi poganstva.
Sam že omeno, da so bili pri njegovom posvečenji brat, sestra i stara mamica. I ka se je zgodilo šče isti den? Brat, šteri se nešče brigati za našo vero, je pobegno ešče tisti den i ostala sta samo sestra i mamica, šterivi sta bili navzoči pri sv. meši svojega Franca tudi na driigi den. Po primiciji so sestrico pripelali k našim sestram i mamico tudi izročili ednoj pobožnoj ženski, štera je bo podučevala v našoj veri. Viipamo, da se bota naskori spreobrnili tevi dve duši iz družine novomešnika.
Za ednok to, drgoč pa pali kaj novoga. Srčne pozdrave vsem! Priporočam se Vam v molitev neprestanoma. Vi itak znate, da se Vas misijonarje večkrat spominajo v svojij molitvaj.
Vaš prijateo i rojak
Cigan l\an, sal. misijonar.
*
Cerkveni glasi.
Zahvala. Marijin List je naraseo meseca julija za 33 komadov. Odpadnolo 11 komadov. Čisti narastek 22 komadov. Iz srca se zahvalimo božima služabnikoma Antoni Martini Slom-šeki i Frideriki Baragi za pomoč i prosimo po sv. Cirili i Metodi dobro Mater Marijo, naj njima spravi čast oltara.
Nove sv. meše. Julija 11. so trije g. novomešniki prikazali svojo prvo daritev Vsegamogočnomi: Rous Matjaš v Beltincih — predgar Tratnjek Števan, lanski novomešnik; Nemec Matjaš na Tišini, predgar g. Gabor Alojz, kaplan pri sv. Jurji; Sukič Ivan Nep. v Martjancih — predgar g. Berden Jožef, duhovnik na Hotizi, — Julija 18. je sliižo prvo sv. mešo Rajnar Janoš Ev. v Soboti — predgar g. Zver Štefan, lanski novomešnik. — Aug. 1. pa Kustec Martin v Črensovcih — predgar g. Cigan Franc, salezijanec iz Rakovnika.
Imenovanje kaplanov. Višja cerkvena oblast je imenu-vala sledeče naše duhovnike: g. Sukič Ivana Nep., letošnjega novomešnika za kaplana v Črensovce; g. Jerič Miško, lanskoga novomešnika za kaplana v Prevalje; g. Zver Štefana, lanskoga novomešnika za kaplana v Konjice; g. Kožar Alojza, lanskoga novomešnika za kaplana v Trbovlje; g. Rajner Janoša, letošnjega novomešnika za kaplana v Rogatec; g. Trobina Stanka, kaplana v Črensovcih za kaplana v Čadran; g. Škraban Janoša, kaplana v Prevalji za klaplana v Soboto. — Vsem čč. gg. duhovnikom želemo obilo božega blagoslova na njihovom novom mesti i da dosta včinijo za čast božo i zveličanje duš.
Zahvalno sv. mešo so služili vrednik M. Lista g. Klekl Jožef julija 11. v Celji. Te den so bili pred 40 leti posvečeni za duhovnika i so se po tjedenskih duhovnih vajaj pripravlali za zahvalno sv. mešo, v šteroj so prisrčni Bog plačaj povedali Srci Jezušovomi za neštete dare, z šterimi jih je v teh 40 letaj obsipalo. Sv. mešo so sliižili pred Najsvetejšim. Poleg njih je stao njihov prijateo iz mladosti prezv. g. dr. Rogač Franc, kanonik i papov prelat iz Szombathelya, ministrirao je č. brat Špilak Jožef iz Brezovice, orgolao i krasno popevanje vodo č. brat Edšidt Herman iz Gederovec, šteriva so g. Klekl spravili v družbo sv. Vincencija Pavelskoga. V cerkvi sv. Jožefa, štero oskr-blavajo duhovni sinovje sv. Vincencija, Lazaristi, se je ta tiha zahvalna pobožnost vršila.
Zrnje mate v kleti. Slabo Je davalo, zato ga je malo. Pa što bi si mislo, ka de tak ? Že davno je strmeno ne tak lepo kazalo kak letos, dokeč je ne prišlo dežovje. Vse se je nagnolo do zemle pa prejšlo. Naše duhovno klasje pa je ostalo goristo-ječe. Niti eden je ne snetlivi ali prazen. Zrnje je debelo, zdravo, puno mele za dušno hrano. Vzemite večkrat v roke Marijine Liste i marlivo čtite iz njih za vaše duše dušno hrano.
Naročnikom.
Prišo je mesec, v šterom se začnejo kalendarje štam-pati. Letos se je za 50% podražo papir, to je ednok dragSi je kak lani. Cena M. Lista je pa ostala ista, teško nam ide* ali viipamo se, ka nam dobre duše priskočijo z kakšov podporov na pomoč. Prvo pa prosimo vse naročnike, naj Marijin List taki plačajo. Papir za kalendar se mora naprej plačati. Neobhodno potrebno je, da nam taki pošlete vsi naročnino, ovak nam je ne mogoče začeti z kalendarom. Kalendar itak dobite brezplačno, ki ste letos naročniki i bodete tiidi k leti, zato pa prosimo od vseh naročnine. Potrebna je samo mala liibezen do nebeške Kralice Marije matere naše drage, pa si njej na čast teh 16 Din. hitro znamo odtrgati. Širitelje, prosimo vas, da poberete i no-tripošlete kemprle vso naročnino za Marijin List.
Vredništvo i uprava Marijinoga Lista.
Rešitev vgank julijskoga snopiča.
1.	Ka obtiajamo 1. julija i ka pomeni te god? Julija 1. obhajamo god Jezusove predrage krvi. Te god pomeni dvoje: a) da je Jezuš za naše rešenje do zadnje kaplice prelejao svojo božo krv, naj pokaže svojo preobilno liibezen do nas i b) da naša zahvala more biti tiidi preobilna do Presvetoga Olt. Svestva, kde se ta sv. krv pretaka pri svetih mešaj i svetih prečiščavanjaj.
2.	Ka obhajamo 2. julija i ka pomeni te god ? Julija 2. obhajamo Marijino obiskavanje pri Elizabeti, gda se na njeni pozdrav detece Ivan rešilo v maternoj utrobi, se razvezao nemi jezik Zaharijov, Ivanovoga oče i se Elizabeta napunila z vnogimi miloščami. Te god pomeni, ka je Marijina prošnja velika, vsegamogoča, zato jo prosimo z vtipanjom vsi vse.
Nove vganke.
1.	Jeli je to verska istina, ka je Marija z diišov i te-lom v nebo vzeta?
2.	Zakaj ne moglo sprhneti Marijino deviško Telo v grobi? Xi obe vganki pravilno reši do konca augusta, dobi za dar lepo čislo.
Pošta.
Horvat Štefan, Gorica 40. Zaprošeni list smo ti naročili. Na pošti pitaj i pismonošo, ka je prišlo za tebe od nas. Mi smo ti poslali, ka ti je šlo. Če ne bi dobo, po priliki daj odnesti, ka se po pOšti drfigoč ne zgubi.