Politiški pregled. * Prihodnja zasedanja. Korespondenca nAvstrija-- poroča, da se skličejo deželni zbori koncem septembra na tri do štiritedenska zasedanja. Satno češki deželni zbor se skliče šele v prvi polovici oktobra, ker se hoče pridobiti še čas za pogajanja, ki bi omogočila uspešno zasedanje češkega deželnega zbora. Državni zbor se zopet skliče koncem oktobra. Delegacije bodo zborovale topot na Dunaju, in sicer obenem z državnim zborom meseca novembra. * Eako šlrl Arstrija t Bosni prosreto. V seji bosansko-hercegovskega dež. odbora je bila enoglasno sprejeta resolucija posl. Ljuba Simiča, ki zahteva naj se prekliče odredba bosanske vlade, da je prepovedano po- učevati branja in pisanja ljudi, ki ne znajo ne čitati, ne pisati. — Uradno koresp. biro je to resolucijo čisto zamolčal, ker se srainuje, Bosna je naroreč glede šolstva na slabšem ko Kusija v svojih najbolj zapuščenih gubernijah in se more v tem oziru meriti le Še s Portugatsko. * Finančne stlke na Češkem. Koresp. MCentrum" poroča iz Prage: V informiranih krogih se zagotavlja, da se bližajo češke finauee naravnost katastrofi. Deželni glavar in deželni odborniki hočejo odložiti svoje mandate, ker nočejo še dalje nositi odgovornosti. V takem elučaju bi morala vlada nastaviti posebnega komisarja za upravo dežele in s tera seveda tudi prevzeti odgovornost za deželni budget. — Deželni odbor je sklenil, da se sedaj še ne prikrajša učiteljskih plač, pač pa se bo to zgodilo jeseui, ako se ne bodo deželue finance do istega časa sanirale. * Kulturni boj na Španskeni. Položaj za Španske katoličane je postal jako resen. Svobodomiselstvo, liberalci ia republičani prirejajo protikatoliške demonstracije in silijo vlado v kulturni boj proti katoličanora. Boja se. da uastauejo mpd svobodorniselci in katoličani krvavi spopadi. Liberalni španski ministrski predsednik Canalejas je ukazal, da razpusti vlada 250 samostanov. * Ženska rolilna prarica na Angleškem. Končno dobe tudi ženske na Angleškera volilno pravieo v parlament, sicer ne vse, ampak samo one, ki imajo že dozdaj volilno pravico y občiuah in grofijskih svetih. S tem bi bila seveda velika večiua žensk še vedno izkljueena od volilne pravice, vendar bi morda to pomenilo prvi korak k splošni žeuski volilni pravici.