A A arheologija na avtocestah Slovenije KO 03 Vrba-Črnivec Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem Marija Ogrin Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem Benjamin Štular, Metka Culiberg, Bojan Djurić, Boris Kavur Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 14 Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem Uredniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Vanja Celin, tehnična urednica Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Za^j Jelka Pirkovič, generalna direktorica Avtor Marija Ogrin Gorenjski muzej Tomšičeva 43, SI-4000 Kranj marija.ogrin@guest.arnes.si Sodelavci Benjamin Štular Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana benjamin.stular@zrc-sazu.si Metka Culiberg Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana culiberg@zrc-sazu.si Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si Boris Kavur Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstvenoraziskovalno središče Koper Univerza na Primorskem Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper boris.kavur@zrs.upr.si Recenzent dr. Timotej Knific Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Lektorica Martina Rotar: slovenščina Mark Valentine: angleščina Tehnična priprava publikacije Nives Spudić Računalniška obdelava in priprava slik Anže Korošec Fotografije Drago Svoljšak, Janez Rupnik Geodetske izmere Andrej Čučnik, A&K d.n.o. Risbe predmetov Milan Sagadin, Dragica Knific Lunder Fotografije predmetov Tomaž Lauko, Janez Bogataj Tisk Design Studio, d.o.o., Maribor Naklada 25 izvodov Ljubljana, december 2010 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Brezje) OGRIN, Mija Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem / Marija Ogrin ; [sodelavci] Benjamin Štular... [et al.] ; [fotografije Drago Svoljšak ... [et al.] ; risbe predmetov Milan sagadin, Dragica Knific Lunder]. -Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 14) ISBN 978-961-6420-48-8 Kazalo Uvod 5 Gradivo 32 Lega najdišča, geografski in geološki opis prostora 6 Arheološki oris prostora 8 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 9 Kamniti predmeti Boris Kavur 11 Gradivo 12 Arheološka izkopavanja in metodologija raziskav 14 Arheološke sledi od prazgodovine do srednjega veka 17 Prazgodovina 17 Rimska doba 17 Zgodnji srednji vek 17 Pozni srednji vek 20 Analize 44 Paleobotanične raziskave Metka Culiberg 44 Določitev tehnoloških skupin izbrane lončenine Benjamin Štular 44 Makroskopska tehnološka analiza keramičnega zbira s podpovršinskega pregleda Milena Horvat 45 Radiocarbon Analysis PieterM. Grootes 48 Sklep 50 Literatura 52 Jame 21 Katalog jam 22 Uvod Zgornja Gorenjska, z izjemo Blejskega kota, je bila do nedavnega glede na ostali slovenski prostor sorazmerno slabo arheološko raziskana. Zaradi tega se je kazala slika redke poseljenosti tega prostora do poznosrednjeveškega obdobja. Veliko vrzel so predstavljale tudi zgodnjesrednjeveške naselbine, kajti ostaline tega časa so večinoma skromne in težje prepoznavne. V zadnjih desetletjih se je poselitvena podoba korenito spremenila z odkrivanjem in raziskovanjem novih arheoloških najdišč. K temu so pripomogla zaščitna arheološka izkopavanja, predvsem raziskave v okviru projekta varovanja arheološke dediščine pri izgradnji avtocest na območju Slovenije, ki ga je vodila Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Sprejeta so bila enotna merila za arheološko delo na trasah avtocest, uvedeni so bili postopki predhodnih raziskav, na podlagi katerih se izvajajo predhodna arheološka izkopavanja. V tem projektu je bilo v letu 1999 s predhodnim arheološkim pregledom (Tica 1999; 2000) zaznano zgodnjesrednjeveško najdišče Na Dolinje pri Brezjah, ki je bilo potrjeno leta 2002 (Djurić 2002; 2003; pogodba DARS 655/2000). V letu 2006 je bilo najdišče raziskano in istega leta območje sproščeno za gradnjo. Arheološko izkopavanje na najdišču Na Dolinje (EŠD 15536) je potekalo med 3. majem in 9. junijem 2006 (pogodba DARS 1153/05), obsegalo je območje predhodnih pregledov in testnih jarkov na parcelah št. 883, 887 in 888 k.o. Brezje, po prvotni parcelaciji št. 883/1, 887/1, 888/1 k.o. Brezje v velikosti 50 x 25 m oz. 1250 m2. Zaradi spremenjenih načrtov investitorja je bilo prvotno načrtovano izkopno polje na južni strani zmanjšano in v istem obsegu razširjeno na zahodni strani brez spremembe obsega raziskane površine1. Zavarovalno arheološko izkopavanje je na razpisu ZVKDS pridobil Gorenjski muzej v sodelovanju s podjetjem Andrej Čučnik, A&K d.n.o. Izkopavanja sta vodila Drago Svoljšak (Nova Gorica) in Marija Ogrin (Gorenjski muzej, Kranj), strokovna sodelavka je bila Barbara Ravnik Toman (Gorenjski muzej, Kranj). Tehnični sodelavci so bili univ. dipl. arheologinja Maja Dacar, študentka arheologije Ksenija Kegljevič, Janez Rupnik ter Andrej Čučnik, ki je bil odgovoren za izvedbo geodetskih meritev. Za fotodokumentaci-jo sta skrbela Drago Svoljšak in Janez Rupnik. Strokovno in tehnično delo na poti do končne objave arheoloških raziskav so opravili sodelavci Benjamin Štular, ki je določil tehnološke skupine keramike in njihov opis, Metka Culiberg (Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU) je izvedla paleobotanične raziskave, Tomaž Verbič (Tetida d.o.o., Ljubljana) je v času izkopavanj opravil geološko določitev terena, radiokarbonske analize oglja pa so opravili v Leibniz Labor fur Altersbestimmung, kjer je zanje odgovoren P. M. Grootes. Spiranje in sortiranje zemlje iz izpraznjenih jam je opravil Andrej Knific. Risbe predmetov so delo Milana Sagadina in Dragice Lunder Knific, fotografije predmetov pa Tomaža Lauka in Janeza Bogataja. Digitalizacijo struktur, planumov in profilov je po razpoložljivih risbah, fotografijah in predlogah pripravil za objavo Anže Korošec. Strokovni nadzor nad raziskavami sta opravila Milan Sagadin (ZVKDS, OE Kranj) in Slavko Ciglenečki (IZA, ZRC SAZU), tehnični nadzor nad najdiščem pa je s strani DDC opravil Aljoša Andlovec. Zavarovalna arheološka izkopavanja so na območju najdišča Na Dolinje odkrila sledi človeških aktivnosti iz prazgodovinske in rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka. 1 Tehnični podatki v tej objavi so ponekod pomanjkljivi, ker Je originalni gradbeni dnevnik pogrešan. Lega najdišča, geografski in geološki opis prostora Lega najdišča Arheološko najdišče Na Dolinje (sl. 1-5) - domačini temu predelu pravijo tudi Zvavnica - leži na pleistocenski savski terasi nad holocensko poplavno ravnino reke Save in nad sotesko Peračice (Verbič 2006, 3). Na severu se proti Brezjam dviga naslednja plei-stocenska terasa, proti zahodu pa je odprta ravnina proti zaselku Malo Dobro Polje. Geografsko leži terasa z najdiščem na skrajnem zahodnem robu Gorenjskih Dobrav na meji z Deželo. Dobrave se imenuje razgibana pokrajina s širokimi konglomeratnimi terasami severozahodno od Kranja, Dežela je raven svet med Karavankami in Jelovico. Dežela in Gorenjske Dobrave sta pokrajini na severozahodnem delu Ljubljanske kotline in obsegata osrednji del Gorenjske (Melik 1959, 9, 55). 1 Položaj najdišča Na Dolinje na DMR 100 ©GURS. 2 Položaj najdišča na Dolinje, vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o.; M 1:100 000. Najdišče je bilo odkrito na južni strani novozgrajene avtoceste Vrba-Črnivec, tik pred viaduktom Peračica. V času arheoloških izkopavanj je potekala nad najdiščem še stara regionalna cesta Radovljica-Kranj, ki so jo z izgradnjo nove avtoceste odstranili. Geografski opis prostora Gorenjske Dobrave so gričevnata pokrajina, ki se razteza severozahodno od Kranja. Vrhovi teh gričev so široke konglomera-tne terase, poraščene predvsem s hrastovimi gozdovi, ki so jih od nekdaj imenovali 'dobrave'. Na severu so omejene z grebenom Kamniško-Savinjskih Alp, na jugu in jugozahodu s kraško planoto Jelovica, na zahodu z Deželo. Dežela je raven svet, na 3 Položaj najdišča na trasi AC Vrba-Črnivec; M 1:10 000; podlaga TTN5 264400, 264500; ©GURS. Arheološko najdišče Na Dolinje leži na pleistocenski savski terasi nad kanjonom Peračica in pod vasjo Brezje, fotografija iz zraka, vir: http://www.geopedia.si. 4 severozahodu obdan z mogočnim masivom Karavank in nižjim grebenom Kamniško-Savinjskih Alp. Raven svet Dežele se postopno znižuje proti strugi Save, na območju Begunj je skupek različno širokih teras in jež. Terase niso razrezane s potoki, pokrajina je popestrena le s posameznimi griči, ki so porasli z gozdom (Obla gorica, Batranca). Z grebena Peči se spuščajo melišča, tako da pesek prekriva severovzhodni rob Dežele (Gartner Lenac 2000, 39). Dežela in Gorenjske Dobrave sta pokrajini, ki ležita na severozahodnem delu Ljubljanske kotline in obsegata osrednji del Gorenjske. Prodniki pripadajo karbonatom, nekarbonatni prodniki pa so tufi, kremenovi peščenjaki in konglomerati ter glinavci. Po na-sutju zgornjepleistocenskega zasipa je Sava začela vrezovati svoj lastni zasip in tako je nastala razlika med današnjo strugo in teraso (Verbič 2006). Geološka podoba najdišča in ožjega prostora Pomembno vlogo pri razvoju reliefa Dežele in Gorenjskih Dobrav ima obdobje velikih klimatskih sprememb kvartarja, ki se kažejo v menjavi hladnih in vmesnih toplejših obdobij. V najhladnejših obdobjih je prišlo tudi do poledenitve Alp. Tako nastanejo na planotah okrog Triglava, v zaledju Bohinja, Karavank in Kamniških Alp velikanske količine ledu - ledenikov. Najobsežnejši ledenik je bil bohinjski ledenik, ki je segal prek Bohinja, Blejskega kota in pokrival vso Radovljiško kotlino vse do Brezij. Z vsako otoplitvijo se je ledenik hitreje in sunkoviteje umikal in pri tem puščal za seboj velikanske količine ledeniškega materiala (Šifrer 1992, 6-14). Veliko tega ledeniškega materiala pripada zadnji ledeni dobi (wurmu), mnogo pa tudi starejšim poledenitvenim obdobjem. Obenem pa so se na območju Dobrav in Dežele ohranili sledovi sočasnega nasipanja rek kot velikanske količine proda, ki so ga reke odnašale izpod ledenikov. Ostanki nasipanj so se ohranili v petih ledenodobnih prodnih in konglomeratnih terasah, od katerih je vsaka nižja mlajšega nastanka. Preperina nad konglomeratno osnovo je tako na starejših terasah debelejša, na mlajših terasah pa tanjša (Šifrer 1992, 6-14). Pleistocenska terasa, na kateri je arheološko najdišče Na Doli-nje, leži na mlajši terasi, ki je nastala v obdobju zadnje deglacia-cije v Alpah. Sestavljajo jo peščen prod in podrejeno tudi pesek. 5 Pogled na najdišče Na Dolinje pri Brezjah pred izkopom. Arheološki oris prostora Arheološko najdišče Na Dolinje geografsko sodi na zahodni rob Gorenjskih Dobrav, gospodarsko in kulturno je to območje povezano z Deželo, predvsem z radovljiškim prostorom. Zaradi tega zajema arheološki oris prostor med Karavankami in Jelovico, to je območje današnjih občin Radovljica in Žirovnica. Najstarejše arheološke sledi človeka na območju radovljiškega prostora so znane z Gradišce na južnem delu Radovljice (Meterc 2000, 68; Draškovič 2005). Odkriti sta bili dve naselbinski plasti, starejša sodi v čas srednjega paleolitika, mlajša plast pripada eneolitiku oz. horizontu keramike z brazdastim vrezom, torej v čas 4. tisočletja pr. Kr. V naselbinski plasti bronaste dobe so bili odkriti ostanki stavbnih objektov s pripadajočimi elementi: ognjišče, keramika in orodje. V bronasto dobo sodijo tudi bronasti meč, ki so ga našli konec 19. stoletja ob sotočju Save na Lan-covem pri Radovljici, bronasta sulična ost iz Predtrga in plavuta-sta sekira, najdena na poti na Dobrčo pod Slatno (ANSl 1975, 166; Meterc 2000, 68; Teržan 1995, 44, T. 6: 36). Na prehodu v zadnje tisočletje pred Kr. se je v jugovzhodnem alpskem prostoru razširil postopek pridobivanja železa. Železo je postalo pomembna gospodarska surovina, zaradi katere je prišlo v naslednjih stoletjih do velikih gospodarskih, političnih in kulturnih sprememb. Na območju med Karavankami in Jelovico se najdejo posamični kosi žlindre, naselbine pa so bile na prisojnih dvignjenih terasah z dominantnim položajem, kot so Njivice pri Žirovnici (Meterc 2000, 69), Njivice nad Begunjami v neposredni bližini Zijalke pod Jamarskim vrhom, kjer so bile zaznane plasti iz bronaste in starejše železne dobe (ANSl 1975, 162). V okviru raziskav ob gradnji avtocest sta bili odkriti še dve prazgodovinski najdišči: Ledine in Preval (Sagadin/Svoljšak 2007). Prazgodovinski 6 Najdišče na Vojaškem zemljevidu; M 1:50 000; vir: Rajšp/Serše/Ficko 1998. grobovi so bili odkriti v gomilah med Spodnjim Otokom in Črnivcem, na ledini V Hruševju, ki po pridatkih sodijo v starejšo železno dobo (Valič 1992, 19). Posamične prazgodovinske najdbe so bile odkrite še v Kamni Gorici in Lescah (ANSl 1975, 166). Ob koncu mlajše železne dobe je bila Gorenjska v vplivnem območju Noriškega kraljestva (2.-1. st. pr. Kr.), nato je bila vključena v rimsko državo. Gospodarski razcvet rimske države se kaže v intenzivnejši poselitvi tudi na gorenjskem podeželju (Sagadin 1995, 20). V sklopu avtocestnih raziskav je bil v Mošnjah na novo odkrit stavbni kompleks z bogatimi najdbami iz 1. do 4. st. po Kr. (Sagadin/Lux 2007). Rimska podeželska vila (villa rustica) s konca 1. in prve polovice 2. st. po Kr. je bila odkrita pod vasjo Rodine »V Ključeh« (Valič/Petru 1964-65). Ostanki zidu in mozaika so bili najdeni tudi na Žalah v Predtrgu pri Radovljici. Poleg rimskih nagrobnih kamnov, najdenih v Begunjah, Lescah in Radovljici, so bili odkriti posamični grobovi in mozaik tudi v Lescah (Božič 1995, 44), Spodnjem Otoku in vzhodno od Brezij, kjer je bila najdena rimska oljenka (ANSl 1975, 162). Drugačne razmere tega časa pa izpričujejo zakladne najdbe rimskih novcev iz Slatne pod Dobrčo (2. st.), na polju med Lescami in Radovljico (3.-4. st.), Vrbi (4. st.) in istočasno na Gobavci (Božič 1995, 38). Iz zgodnjega srednjega veka so na ožjem območju znana skeletna grobišča ketlaškega kulturnega kroga v Predtrgu pri Radovljici (Pleterski 1990), Smokuču z rimsko kontinuiteto (Valič 1962/63; Sagadin/Svoljšak 2006), v Doslovčah (Lux 2007), grobovi pa so bili odkriti tudi v Begunjah (ANSl 1975; Knific 2002). V letu 2007 je bilo odkrito še novo staroslovansko grobišče z 38 grobovi v Rodinah (Sagadin/Kovač/Lux 2008). Na območju radovljiškega prostora so odkrite zgodnjesrednjeveške naselbinske ostaline na najdišču Na Dolinje, kateremu je najbližja paralela slovanska naselbina Pristava na Bledu (Pleterski 2008). Iz starega vojaškega zemljevida (sl. 6) je razvidno, da je mimo arheološkega najdišča Na Dolinje potekala po zahodni strani pot, po kateri so romali na Brezje. Brezje se prvič omenja sredi 11. stoletja (Kos 1991, 110, št. 169). V 15. stoletju je tod stala cerkev sv. Vida. Zaradi vse večjega števila romarjev so na tem mestu v letih 1889-1900 sezidali novo večjo cerkev sv. Marije. (KLD 1937, KLS 1968, 280). Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je v oktobru in decembru 2002 opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djurića (Djurić 2002) na kraju najdbe večjega kamenega artefakta (TP: 1), odkritega med ekstenzivnim terenskim pregledom (območje IX, ZE 8A) pod vodstvom Gojka Tice (Tica 1999; 2000). Opravljen je bil v mreži 5 x 5 m na parceli št. 888, k. o. Brezje (sl. 7-10). V celoti je bila to travniška površina, ki je bila v preteklosti delno obdelovana. Raztezala se je na pleistocenski terasi južno od vasi Brezje in zahodno od vasi Dobro Polje nad prepadnim robom kanjona potoka 7 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča Na Dolinje na „ Franciscejskem katastru; M 1:5000; ©Arhiv Slovenije, AS 3000/L018; jov l018a01, l018a02, l018a03, l018a04; AS 3000/L137 l137a03; AS 3000/ L239 l239a01, l239a02; georeferenciran. Peračice na zahodu. Pregled je bil zaradi zaprte površine v celoti opravljen s kopanjem 0,4 x 0,4 x 0,4 m velikih testnih jamic, 9 ^jflresledana površina najdišča in lokacija testnih jjirkçv; M 1:2000. ekstenzivno 8 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča Na Dolinje na digitalnem ortofoto posnetku, DOF5; M 1:5000; list D 264461B, 264561B ©GURS. 10 ^Razprostranjenost zgodnjesrednjeveške keramike in kamenih odbitkov; - M 1:2000. / - - J \ Jb" \ srednjeveška keramika kameni odbitki 1 "V, 2 3 4 5 kar je imelo za posledico zelo majhen vzorec artefaktov (sl. 11). Za preveritev stratifikacije sta bila izkopana dva testna jarka (TJ 1 in 2, sl. 9) velikosti 1 x 1 m, v katerih so bili odkriti deli antropogenih vkopov - jam za lesene kole. Na pregledani površini je bilo pobranih 22 artefaktov (sl. 10, 11). Med redkimi artefakti prevladujejo fragmenti keramike (skupaj 16 kosov oz. 72,72 %) in 4 kamniti artefakti (2-5, tukaj str. 12). Odkrit je bil samo en kos gradbenega materiala in en košček stekla. Vse to kaže na dokaj čiste travniške (delno njivske) površine. Med fragmenti keramike je bilo odkritih 5 (31,25 %) arheološko zanimi- vih fragmentov keramike zgodnjesrednjeveške starosti. Določitev keramike je opravil avtor (glej tudi Horvat, tukaj str. 45). T]1 SE 1 (0-0,25 m) - rjava meljasta zemlja, ornica, v njej 5 frg. sre- dnjeveško-novoveške keramike; SE 2 (0,25-0,47 m) - rjava meljasta zemlja; SE 3 (od-0,47 m dalje) - pleistocenski gramoz; SE 4 ob Z robu TJ jamica okroglega tlorisa premera 23 cm, globoka 19 cm, koničastega preseka (stojka?). 11 Rezultati površinskega pregleda. Zbiralna Vid. Dolž. Faktor Keramika Gradbeni mat. Steklo Kamen enota v m zgod. srv. obd. mlaj. obd. mlaj. obd. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. 1 A 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 2 A 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 A 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 A 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 1 10 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 10 5 A 0,5 10 10 1 10 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 A 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 1 10 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 3 30 0 0 0 0 1 10 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 A 0,5 10 10 2 20 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 10 C 0,5 10 10 0 0 0 0 1 10 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 A 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 10 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 A 0,5 10 10 1 10 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 A 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 0,5 10 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 0,5 10 10 1 10 1 10 0 0 0 0 0 0 Skupaj 5 11 1 1 4 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število T] 2 SE 1 (0-0,25 m) - rjava meljasta zemlja, ornica; SE 2 (0,25-0,37 m) - rjava meljasta zemlja, v njej 1 frg. zgodnje- srednjeveške keramike; SE 3 (0,37-0,60 m) - čisti melj; SE 4 (od 0,60 m dalje) - pleistocenski gramoz; SE 5 - jama 1, zapolnjena s SE 2; SE 6 - jama 2, zapolnjena s SE 2. Kamniti predmeti Boris Kavur Na območju najdišča je bil pri ekstenzivnem pregledu odkrit močno preperel kamen iz apnenca (1), za katerega se je zdelo, da bi utegnil nositi sledi nekdanjega namenskega odbijanja. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so bili s ploščatega prodnika odbiti 4 odbitki, prelomi pa so bili kasneje zaradi prepere-vanja zaobljeni. Pri podpovršinskem pregledu so bili odkriti del brusa oziroma terilca iz kremenovega peščenjaka (4), ki pa ga na podlagi morfologije ni mogoče natančneje kronološko in kulturno opredeliti, odlomek nazobčanega orodja iz preperelega svetlo sivo zelenega tufa (5), odbitek iz svetlo sivega preperelega roženca (2) in odbitek iz sivega roženca (3). Brusi iz srednjezrnatih kamnin, navadno iz peščenjakov, predstavljajo pogosto, vendar skoraj nikoli obravnavano najdbo na prazgodovinskih najdiščih. V kasnejših obdobjih predstavljajo del standardnih grobnih pridatkov predvsem v starejšeželezno-dobnih grobovih, prav tako pa so pogosta najdba v naselbinskih kontekstih. Za mlajše bruse, ki se nahajajo v grobovih, je značilno, da so večinoma pravokotne oblike in na vrhu prevrtani, v naselbinah pa se pogosto najdejo odlomljeni kosi večjih brusov ali žrmelj, ki so bili sekundarno uporabljeni kot tolkači. V naseljih so bili odlomki brusnih kamnov, velikokrat tudi ter-licev, odkriti v Zagracu nad Vodicami pri Gabrovki (Dular et al. 2003, 212, T. 10: 10, 11), v Vihri nad Drago (Dular et al. 2000, 152, T. 2: 15), na Mastnem hribu pri Škocjanu (Dular et al. 2000, 161, T. 11: 22), v Ormožu (Lamut 1988-89, T. 21: 6, 7; 28: 5) ter na Starem gradu nad Podbočjem (Guštin et al. 1993, 44, sl. 9: 21, 22). Najzanimivejšo najdbo na najdišču Na Dolinje predstavlja odlomek nazobčanega orodja iz svetlo sivo zelene kamnine, tufa (5). Gre za surovino, ki je pogosta na najdiščih od mezolitika naprej na prostoru Ljubljanske kotline ter zgornjega toka reke Save. Orodja iz podobne surovine so bila odkrita na mezolitskem najdišču Zalog pri Verdu (Kavur 2006), neolitski Drulovki (Guštin et al. 2005), v Dragomlju (Turk/Svetličič 2005) in na bronastodob-nem najdišču Gradišca na območju Radovljice (Draškovič 2005). Zaradi slabih lastnosti lomljenja in močnega preperevanja so orodja iz tega materiala videti zelo masivno in arhaično, pogosto pa so njihovi delovni robovi nazobčani. Močno preperel je tudi odbitek iz svetlo sivega roženca, ki ni obdelan. Odbitek iz sivega roženca pa je bil odbit iz plošče zelo slabe kvalitete. Vsi odkriti artefakti kažejo na splošno sliko, ki je prisotna na vseh najdiščih, ki vsebujejo kamnita orodja v regiji. Orodja so izdelana iz lokalnih surovin slabše kakovosti ter zgolj minimalno obdelana in hitro zavržena. Takšen način izdelave in vzdrževanja jim daje arhaičen videz, ki so ga nekateri avtorji velikokrat zmotno interpretirali kot njihovo visoko starost. Gradivo Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije. Kamnite predmete je določil B. Kavur, kamnine I. Rižnar. Okrajšave KO Ka ravanke-Obrežje NDL Na Dolinje ZE zbiralna enota pr. premer v. višina š. širina dl. dolžina db. debelina 1 KO 03, območje IX, ZE 8A (ekstenzivni pregled) Retuširano orodje iz sivega močno preperelega apnenca z mikrofosi-li (ribji zob?). Dl. 13,4 cm, š. 5,9 cm, db. 1,8 cm. 2 NDL ZE 4D Odbitek iz svetlo sivega roženca z ra-diolariji (?). Talon je točkovit. Dl. 3,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,8 cm. 3 NDLZE6C Odbitek iz sivega roženca. Talon je pokrit s korteksom. Dl. 3,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,7 cm. 4 NDL ZE 7B Odlomek brusa iz rdečkasto rjavega drobnozrnatega kremenovega peščenjaka. Dl. 7 cm, š. 3,8 cm, db. 4,6 cm. 5 NDLZE 8C Odlomek nazobčanega odbitka iz svetlega sivo zelenega tufa. Dl. 2,8 cm, š. 1,2 cm, db. 1,2 cm. 1 4 3 5 Arheološka izkopavanja in metodologija raziskav Raziskana površina v obsegu 1250 m2 je bila razdeljena na 55 kvadrantov v velikosti 5 ^ 5 m (sl. 12). Osnovna os x je potekala v smeri vzhod-zahod, os y v smeri sever-jug. Številčenje kvadrantov se je pričelo na zahodni strani izkopnega polja. Zaradi majhne površine je bilo odločeno, da se celotno izkopno polje izkoplje naenkrat, saj bi to omogočilo celoten pogled na vso raziskano površino. Zaradi nevarne neposredne bližine visokonapetostnih daljnovodov so ostali neraziskani kvadranti 46-50. Zgornjo plast ruše in ornice (SE 1) do globine 25 cm smo odstranili strojno v skladu s priporočilom v poročilu predhodnega pregleda (Djurić 2002). Po odstranitvi zgornje plasti smo nadaljevali z ročnim strganjem prve površine - planuma 1 (sl. 13). Pri nadaljnjem ročnem poglabljanju se je pokazalo, da so arheološke ostaline težko berljive in da so vidne predvsem na meji med rjavo zemljo (SE 2) in gruščem, ki je geološka osnova (SE 3). Zaradi tega in zaradi plasti rjave zemlje, debelejše od predvidene debeline, smo se odločili še za drugo strojno poglobitev. Druga strojna poglobitev debeline 17 cm je obsegala območje kvadrantov od 11 do 30 in od 41 do 45. Naknadno je bila na predlog Draga Svoljšaka izvedena še tretja poglobitev debeline 25 cm v kvadrantih od 1 do 15, 19, 20 in 25. Po tretji strojni odstranitvi smo vso izkopno površino od 1. do 45. kvadranta očistili do grušča (SE 3), do geološke osnove, ki se kaže kot zgornjepleistocenski savski prod s posameznimi manjšimi žepi ilovice. Šele na nivoju planuma 2 smo lahko zaznali arheološke ostaline stavbnih objektov, ki so se pozneje izkazale kot jame za kole (sl. 13-15). 14 Pogled na izkopno polje: med temnejšo zemljo (SE 2) se kažejo svetlejše lise grušča (SE 3), geološke osnove na najdišču. Stratigrafski opis najdišča Pleistocensko savsko teraso, na kateri je najdišče, tvori rumeni grušč, ki še ni sprijet v konglomerat in predstavlja geološko osnovo najdišča (SE 3). Grušč je ponekod oblikovan v žepe različnih oblik. Kot posledica preperevanja grušča se nad njim nahaja rdeča ilovnata plast (SE 21), ki ponekod prehaja še v plast rumene ilovice (SE 150) in plast sive ilovice (SE 151). V severnem preseku (sl. 16) je opaziti v sredini plast ilovice, pomešane s peskom (SE 23). Nad ilovnatimi plastmi je rjava ilovnata zemlja (SE 2), plast, ki je vsebovala večji del najdb. Debelina rjave ilovnate zemlje (SE 2) se proti zahodnem delu izkopnega polja debeli. Nad rjavo ilovnato zemljo je plast rjave ornice (SE 1), v kateri so bili predvsem odlomki novoveške lončenine in nekaj železnih predmetov. V zahodnem preseku izkopnega polja (sl. 17) se v ornici (SE 1) nahajajo ostanki srednjeveške, verjetno poljske poti, ki se kaže kot temna ovalna lisa (SE 7). 15 Planum 2, arheološke ostaline stavbnih objektov; M 1:300. raziskano območje I neopredeljeno prazgodovina zgodnji srednji vek 16 Severni presek izkopnega polja Na Dolinje; M 1:75. SE 1 - rjava zemlja ornica rjava ilovnata zemlja z oblicami SE 3 - grušč SE 22 - rjava ilovnata zemlja s peskom 15 20 456,62 17 Zahodni presek izkopnega polja Na Dolinje; M 1:75. SE 1 - rjava zemlja ornica SE 2 - rjava ilovnata zemlja z oblicami E SE 3 - grušč SE 7 - groblja, pot SE 21 - rdeča glinena plast 1 2 456,62 I 2 3 4 ----------- 4 5 456,62 M 1:75 Arheološke sledi od prazgodovine do srednjega veka Prazgodovina Rimska doba Najstarejše sledi človeka na najdišču so fragmenti prazgodovinske keramike, najdeni v rjavi plasti SE 2. Prvi odlomek dna posode, ki verjetno sodi v prazgodovino (G37), je bil najden v kv. 34, drugi odlomek ostenja posode z grobimi delci in rdeče barve (G58) v kv. 35, torej oba na območju kvadrantov, kjer so koncentracije zgodnjesrednjeveške keramike (sl. 19). Tretji odlomek prazgodovinske keramike (G59) je bil najden v plasti SE 2, v kv. 18, ki se nahaja na sredini izkopnega polja, kjer ni bilo drugih najdb. Med raziskanimi jamami zbujajo pozornost večje okrogle jame, ki vsebujejo večjo količino oglja. Taka je jama 55 v kv. 5 (J 54), iz katere je bil vzet vzorec oglja. Rezultat radiokarbonske analize (Grootes, tukaj str. 48) je pokazal datacijo 1640-1505 let pr. Kr., čas zgodnje bronaste dobe. Paleobotanične raziskave so pokazale, da so ostanki v jami 55 (J 54) pripadali večinoma bukvi, manjša količina pa brinu in jelki (Culiberg, tukaj str. 44). Okoli jame se kaže okrogel nasip grušča SE 3, za katerega ni mogoče z gotovostjo trditi, da je naravnega nastanka (sl. 18). 18 Pogled na jamo 55 in jamo 54. Iz rimskega obdobja sta znani dve najdbi. Rimski novec (G60), as Antonina Pija (138-161 po Kr.) je bil najden v plasti rjave ilovnate zemlje (SE 2) v kv. 40. Druga najdba je odlomek vratu vrča, izdelanega na hitrem lončarskem vretenu (G38), iz kv. 25. Novec in odlomek vrča sta bila najdena na severnem delu izkopnega polja, kjer je bilo odkritih tudi več jam (sl. 19). Zgodnji srednji vek Največje število najdb je opredeljeno v zgodnji srednji vek, to so predvsem odlomki različnih posod, od katerih je največ loncev. Odlomki posod so bili najdeni v plasti rjave ilovnate zemlje SE 2, nekaj pa tudi v polnilu jam. Vzorec oglja, ki je bil vzet iz jame 12 in dan v radiokarbonsko analizo, je pokazal čas 938-1016 let po Kr. (sl. 27). Keramika Posode z najdišča Na Dolinje se po tehnološki opredelitvi B. Štu-larja (tukaj str. 44) delijo v tri skupine. Značilnost vseh skupin je, da imajo okras valovnice, ki je izdelana na mirujoči podlagi, nato je posoda doglajena na vrteči podlagi - počasnem vretenu. Nekatere posode so tudi nedoglajene. Zunanja površina posod je od rjave do črne barve, glina vsebuje apnenec in kremen. Vse to so značilnosti, ki opredeljujejo posode v čas zgodnjega srednjega veka. Doglajene posode na vrteči podlagi (G19, G22, G29, G41, G43) prevladujejo na najdišču, imajo prelom, zunanjo in notranjo površino črno ter so okrašene z valovnico (G30, G31, G34, G39, G40, G46-49). Nedoglajenih posod je malo (G23, G28), nekaj jih je okrašenih z valovnico (G24, G25, G26, G35), v enem primeru se pojavi okras rebra (G28). Na najdišču je bilo glede na ostale oblike posod odkritih sorazmerno veliko loncev. Večina loncev je tako kot ostale posode do-glajenih (G19, G22, G45, G50, G51, G53). V nekaterih primerih jih krasi valovnica (G56). Nedoglajenih loncev je manj (G14, G23, G27). Redkejše oblike posod na najdišču sta še dve skledi (G54, G55). Od ostale keramike sta prisotna še dva pokrova: doglajen (G36) in nedoglajen (G37) ter odlomek pečnice (G11). Poleg značilnega okrasa valovnice se na odlomkih posod pojavi še okras metličenja (G13, G43) v kv. 40 in vodoravnega rebra z navpičnimi vrezi v kv. 34 (G42); oba fragmenta sta bila najdena v SE 2. Zgodnjesrednjeveški odlomki posod se koncentrirajo na severovzhodnem in jugovzhodnem delu izkopnega polja v kv. 31, 33-40, 44, 45 (sl. 20). V istih kvadrantih se v večjem obsegu pojavljajo tudi jame, ki so različnih oblik, velikosti in verjetno uporabe. Največja gostota keramike je bila ugotovljena v kvadrantu 35, kjer sta bila najdena tudi kosa hišnega lepa (G71). V tem kvadrantu so zastopani predvsem lonci in posode, od katerih so nekateri okrašeni z valovnico (G24, G34, G35). V pravokotni jami 1 (J 69) so bili najdeni dobro ohranjen odlomek ustja z valovnico okrašene posode (G56), železno strgalo (G69) in brusni kamen valjaste oblike (G70); na podlagi najdb jo lahko opredelimo kot shrambno jamo znotraj stavbe 1. Prav tako je bil v polnilu pravokotne jame 2 (J 70) najden odlomek ustja lonca (G23). Iz vzetih vzorcev so bili pri izpiranju odkriti drobci keramike v jami 1 (J 1), 3 (J 3), 12 (J 12), 35 (J 34) in 39 (J 38), ki pa so premajhni za podrobnejši opis. Lončenina najbolj sorodnih oblik in okrasa je znana iz slovanske naselbine Pristava pod Blejskim gradom (Pleterski 2008, T. 21: 1-20). Na podlagi tehnološko opredeljene keramike, predvsem na podlagi doglajenih loncev na hitrem lončarskem vretenu, ki so lahko tudi okrašeni z valovnico in na najdišču prevladujejo, lahko postavimo vzporednico s prekmurskim najdiščem Nova tabla. Na najdišču Nova tabla se prav v 2. horizontu Murska Sobota, ki je časovno opredeljen v 8. in 9. stol. po Kr., pojavijo lonci, izdelani na vretenu, ki jih krasi tudi valovnica (Guštin/Tiefengraber 2002, 54, 60). Območja oz. kvadranti s prazgodovinsko keramiko in najdbami i raziskano območje koncentracija prazgodovinske in rimske keramike prazgodovina Železen ključ V južnem profilu v zgornji plasti SE 1 je bil najden železen ključ (G63). Najdeni železni ključ je najpreprostejša oblika ključa, skovan je iz enega kosa, ima cevasto steblo in nerazčlenjeno brado. Na Malem Gradu v Kamniku so bili najdeni taki ključi, skovani iz enega kosa, ki pa imajo razčlenjeno oziroma zakrivljeno brado (Sagadin 1996, 108). Prav razčlenjenost brade pa je lahko pomemben element pri kronološki določitvi (Štular 2009, 81). Kaže, da so ključi z nerazčlenjeno brado starejši, saj so velikomoravski bradati ključi datirani v 9. in 10. stol. po Kr., ključi z razčlenjeno brado pa so datirani v kasnejši čas od 11. do 14. stol. po Kr. (Štular 2009, 8). Zgodnejši čas potrjuje najdba ključa z Brda na Bledu, ki je bil najden verjetno skupaj z grobnimi pridatki iz nekropole, ki pripada karantanski skupini (Korošec 1979, 11, T. 4: 1). Druga najdba ključa, prav tako z nerazčlenjeno brado, je bila skupaj z grobnim materialom v grobu 23 iz Pordenona - Palazzo Ricchieri (Mader 1993, 259, 279: 2), kjer je ves material opredeljen v ka-rantansko-ketlaški kulturni krog ( 8.-11. stol. po Kr.). Taki ključi so bili najdeni še v Paderbornu (M, III 14), časovno so opredeljeni v 8-9. st. po Kr., (Stiegmann/Wemhoff 1999, 132), v Emsdetten - Isendorfu sta bila najdena mlajša ključa, ki sodita v 9-10. st. po Kr. (Stiegmann/Wemhoff 1999, 240, IV. 84), Mikulčicah (Poulik 1975, Tab. 88: 1, 2, 5, 6) in prav tako iz sredine 9. stoletja na najdišču Pohansko na Češkem (Bartošková 1986, 43, 88, 89, obr. 21: 19). Dosedanje okoliščine najdenih železnih ključev, skovanih iz enega kosa, kažejo, da so bili v uporabi v vsakdanjem življenju in so najdeni tako v naselbinah kot grobovih. Glede na slednje lahko sklepamo tudi na simbolni pomen ključa (Štular 2009, 87) s tem, da so jih prilagali v grobove. Ključ z najdišča Na Dolinje sodi v čas od 9. stol. po Kr. naprej in kaže na to, da je v bližini verjetno obstajala večja naselbina tega časa, saj so take ključe rabili za zaklepanje pohištva. Koncentracija zgodnjesrednjeveške keramike znotraj izkopnega raziskano območje posamični odlomki večje število odlomkov zgodnjesrednjeveške jame s keramiko Stavbe Preprosto grajene zgodnjesrednjeveške stavbe so pustile skromne materialne ostaline v zemlji. Prav zaradi tega jih je na območjih, kjer so bili kasnejši destruktivni posegi v arheološke plasti, težje prepoznati. Tako stanje je na najdišču Na Dolinje, kjer je materialnega gradiva malo, ohranjene jame za kole pa so prepoznavne šele v njihovem spodnjem delu, vkopanem v prodnato osnovo. Na podlagi velikosti, oblike, razporejenosti in oddaljenosti odkritih jam za kole nam je uspelo prepoznati tloris ene stavbe in delno še dveh. Z raziskavami na trasah avtocest je bilo v Sloveniji odkritih precej novih zgodnjesrednjeveških sledi poselitve. Z natančnimi raziskavami so bili odkriti preprosti, v zemljo vkopani bivalni prostori - polzemljanke na najdiščih Slivnica, Spodnje Hoče (Cigle-nečki/Strmčnik Gulič 2002, 67-75), v Prekmurju Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2002, 157-159), Kotare (Kerman 2002), Grofovsko (Novšak 2002), Nova tabla (Guštin/Tiefengraber 2002; Pavlovič 2008), Podgorica (Novšak 2002), Popava (Cipot 2008), Nedelica (Lazar 2008), Pržanj (Hrovatin/Turk (2008), Kompolje (Tica 2008). Zgodnjesrednjeveške sledi stavb na območju Zgornje Gorenjske so bile odkrite na slovanski naselbini Pristava na Bledu (Pleter-ski 2008, 66-74, 107-108, 121-129), kažejo se kot ognjišča in jame za kole. Stavbe so bile dvignjene nad tlemi. Tudi na zgodnjesre-dnjeveškem najdišču Na Dolinje imamo ostanke kolov, ki jih hipotetično lahko povežemo v tlorise stavb in imajo štiri ali več nosilnih stebrov vkopanih v zemljo in so kvadratne ali pravokotne oblike. Na podlagi števila vkopanih kolov in oblike jih po shemi Šarlkovsky uvrščamo v tip 1Bb 6-8 (Šarlkovsky 2001, 18). V tloris stavbe 1 (sl. 21) sodijo dna jam za kole št. 1, 2, 3, 4 in 5, ki se nahajajo v kv. 36 in 37. Povezane jame kažejo pravokoten tloris stavbe z naslednjimi razdaljami med jamami: med jamama 1 21 Sledi tlorisov stavb 1, 2 in 3; M 1:300. I raziskano območje neopredeljeno zgodnji srednji vek možni objekti in 2 je razdalja 3,80 m, med jamama 2 in 3 je razdalja 2,70 m, med 3 in 5 (vmes je še jama 4) je razdalja 3,90 m in med jamama 5 in 1 je razdalja 3 m. Drobci črne keramike s primesjo kremena so bili odkriti v polnilu jame 1 (SE 10) in polnilu jame 3 (SE 14). V vseh petih jamah so se na ohranjenem zgornjem delu nahajali zagozdni kamni, ki ne določajo nivoja hodne površine, saj je povprečna ohranjena globina jam le 18 cm, kar ne zadošča za stabilnost kolov. Znotraj stavbe je bila odkrita še večja pravokotna jama 1 (J 69), v njenem polnilu (SE 16) je bil odkrit odlomek ustja lonca (G56). Lonec je imel premer ustja 40 cm, izdelan je bil na počasnem vretenu in okrašen z vrezano valovnico. Poleg keramike so bili v polnilu najdeni še železen žebelj, brusni kamen (G70) in železno strgalo luničaste oblike (G69). Ostanki stavbe 2 (sl. 21) so se pokazali vzhodno od prve stavbe v kvadrantu 31 in jo tvorijo jame 21 (J 20), 10 (J 10) in 9 (J 9). Razdalja med jamama 10 in 21 znaša 2,70 m, zelo podobna je severni stranici stavbe 1. Linija poteka preko jame 9. Na ohranjenem zgornjem delu te jame je ležal kamen, ki je verjetno rabil kot zagozda. Znotraj stavbe 2 se je nahajala večja pravokotna jama 2 (J 70). V polnilu jame SE 39 so bili odlomki keramičnih posod, od katerih je najbolje ohranjeno ustje lonca (G23), ki je bil narejen na mirujoči podlagi, s primesjo kremena. Drugo območje koncentracije jam za kole se ujema tudi s koncentracijo keramike na severovzhodnem robu izkopnega polja. Ostanki stavbe 3 so bili odkriti v kv. 39 in jih opredeljuje linija treh jam, 12 (J 12), 30 (J 29) in 35 (J 34), ki nakazujejo južni rob stavbe. Razdalja med jamama 12 in 35 je 5 m. V polnilu jame 12 (SE 37, J 12) so bili manjši odlomki ostenja lonca rjave zunanje površine in črnega preloma. V jami so bili tudi drobci oglja, na podlagi katerih je bila s 14C analizo starost jame določena v čas med 936 in 1016 let po Kr. Analiza oglja (Culiberg, tukaj str. 44) je tudi pokazala, da je bilo uporabljenih več vrst lesa, večinoma hrast, kar bi utegnilo dokazovati hrastovo konstrukcijo stavbe. Stene so lahko bile prepletene s šibjem in ometane z ilovnatim stenskim premazom, streha pa je bila lahko tudi enokapna (Šalkovsky 2001, 19, Abb. 2: 6c, 87-89). Pozni srednji vek Najmlajše najdbe so odlomki posod, predvsem odlomki loncev (G1-5, G8, G9, G10), ki sodijo v pozni srednji vek. Najdeni so bili v zgornji plasti ornice (SE 1), v kvadrantih od 1 do 16. V zgornji plasti ornice sta bila najdena konjska podkev in železen zatič (G61). Železni zatič je rabil kot ključ v cilindrični obešanki in ga časovno uvršamo na podlagi sorodnih najdb iz Ljubljanice v 13.-15. stol. po Kr. (Veršnik 2009, 354, 355, 132: g, i). Jame Materialne arheološke ostaline na najdišču Na Dolinje so skromne, kljub temu nam je s skrbnim opazovanjem plasti uspelo odkriti elemente poselitve, ki se kažejo kot ohranjeni spodnji deli jam za kole, ki so služili kot nosilni stebri stavb. Spodnji deli jam za kole so se ohranili v geološki osnovi - grušču SE 3, zato smo jih zaznali kot temnejše okrogle lise šele v planumu 2, torej na prehodu med rjavo zemljo SE 2 in gruščem SE 3. Zapolnjeni so bili s temnejšim polnilom, ki je lahko vsebovalo tudi delce oglja in keramike. Od odkritih in opredeljenih okroglih ovalnih lis v planumu 2 je bilo 67 ohranjenih ostankov jam za kole (J1-J70), ki se med seboj ločijo po obliki, globini in velikosti. Po obliki lahko razvrstimo jame v: skledaste jame, jame s poševnim profilom, plitve jame, globoke cilindrične jame, globoke koničaste jame, ozke jame in pravokotne večje jame. Večje jame v obliki sklede, s poševnim profilom ali koničastim zaključkom so večinoma razvrščene v liniji in so po vsej verjetnosti ostanki kolov, ki so služili kot nosilni stebri stavb, med katerimi je bil verjetno lesen preplet (Šalkovsky 2001, 19, Abb. 2: 6c). Manjše jame, ki praviloma tudi nimajo zagozd, so plitke in so v neposredni bližini tlorisov stavb, so ostanki tanjših kolov, s katerimi so lahko podprli stavbe ali pa so služili kot ograja. Jame v obliki sklede imajo ohranjeno velikost od 14 do 30 cm in globino 30 cm. Nekatere jame imajo na sredini še kamen, ki je služil kot zagozda. Med te jame sodijo: jama 2 (J 2), jama 26 (J 25), jama 21 (J 20), jama 36 (J 35), jama 34 (J 33), jama 48 (J 47) in jama 20 (J 19), jama 41 (J 40), jama 62 (J 63) in večja jama 55 (J 54) s koščki oglja in keramike v polnilu. Jame s poševnim profilom so po velikosti sorodne skledastim jamam, le da imajo izrazit poševni profil, ki bi utegnil biti sled postavitve kola ali kopanja. Med temi jamami so tudi jame z za-gozdo. Med te jame sodijo jama 1, jama 3, ki ima še ohranjeno zagozdo, jama 22, jama 26, jama 35 in jama 45. Plitke jame imajo ohranjenega le nekaj centimetrov dna (do 9 cm) in premer od 20 do 30 cm. To so jama 11, jama 29, jama 8, ki se slabo vidi, jama 6, jama 7, jama 47, jama 51 in jama 59. Najbolje so ohranjene jame v obliki cilindra, ki imajo ravno odrezano dno, kar bi kazalo na vkopane kole. Med te jame sodijo jama 9, jama 26, jama 28, jama 38, jama 42 in jama 49. Dobro ohranjene globoke jame se končajo s koničastim zaključkom. Nastanek takih jam si smemo razlagati tako, da so kol, ki je bil koničast, najprej vstavili v jamo in nato še zabili. Take so jama 27, jama 28, jama 40 in jama 52. Sledi v zemljo zapičenih palic, ki so služile kot podporniki večjim kolom ali ograji, so prepoznavne kot ozke jame. To so jame iz kvadranta 31: jame 9, 16, 18, 19, 20 ter iz drugih kvadrantov: jama 22 in jama 33. Med pravokotne večje jame sodita dve jami velikosti od 120 cm, širine do 60 cm, ki se proti dnu zožita na 50 cm in sta po vsej verjetnosti shrambni jami, saj se nahajata znotraj tlorisa stavb. V polnilu nekaterih jam so bili odkriti drobci oglja, in sicer v jami 12 (SE 37), jami 35 (SE 83), jami 39 (SE 93), jami 42 (SE 99), jami 44 (SE 103), jami 52 (SE 119), jami 55 (SE 125), pravokotni jami 1 (SE 16) in pravokotni jami 2 (SE 39). Na podlagi paleobotaničnih raziskav sklepamo, da je bil za kole uporabljan trši les hrasta ali bukve, ki sta zastopana v večini primerov (Culiberg, tukaj str. 44). Katalog jam Legenda: kamen I oglje Vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. ] 1 Jama 1, SE 9, SE 10, kv. 36 Jama okroglega tlorisa velikosti 30 cm, vkopana v grušč (SE 3), delno v rdečo ilovico (SE 21). Presek jame je polkrožne oblike, globine 18 cm. Polnilo je temno rjava peščena zemlja (SE 10), na vrhu nekaj kamnov. V polnilu so bili koščki keramike. ] 2 Jama 2, SE 11, SE 12, kv. 36 Jama ovalnega tlorisa velikosti 32 * 20 cm, vkopana v grušč (SE 3). Presek jame je polkrožne oblike, globine 18 cm. Polnilo je svetlo rjava peščena zemlja (SE 12), na vrhnjem delu so bili položeni trije kamni različnih velikosti. ] 3 Jama 3, SE 13, SE 14, kv. 37 Jama okroglega tlorisa velikosti 40 X 42 cm, vkopana v grušč (SE 3), delno v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike, globine 20 cm. Polnilo je rjava zemlja (SE 14), kjer so bili odkriti odlomki keramike. ] 4 Jama 4, SE 17, SE 18, kv. 36 Jama okroglega tlorisa premera 24 cm, vkopana v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike, globine 16 cm. Jama je zapolnjena z rdečkasto rjavo zemljo (SE 18), na vrhu ima kamen. V polnilu ni bilo najdb. # J 5 Jama 5, SE 19, SE 20, kv. 36 Jama ovalnega tlorisa velikosti 30 x 20 cm, vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama polkrožne oblike globine 6 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 20), na vrhu ima 3 kamne. Jama ni vsebovala nobenih najdb. A B A B A I B A B A B A A A I A B A B ] 6 ]ama 6, SE 24, SE 25, kv. 32 Jama ovalnega tlorisa velikosti 22 x 19 cm, vkopana v grušč (SE 3). V profilu Je polkrožne oblike z ohranjeno globino 6 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 25) in je brez najdb. ] 7 ]ama 7, SE 26, SE 27, kv. 33 Jama okroglega tlorisa velikosti 26 x 24 cm, vkopana v grušč (SE 3). V profilu je polkrožne oblike, globoka je 6 cm. Polnilo jame je rjava peščena zemlja (SE 27) in je brez najdb. . A ] 8 Jama 8, SE 28, SE 29, kv. 27/32 Jama okroglega tlorisa velikosti 23 X 20 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike, globine 8 cm. Polnilo je temno rjava zemlja (SE 29), brez najdb. Na vrhu jame je kamen. Skupaj z jamama 24 in 25 tvori tloris hiše. ] 9 Jama 9, SE 30, SE 31, kv. 31 Jama okroglega tlorisa premera 20 cm, vkopana v grušč (SE 3). V preseku je koničaste oblike, globine 22 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 31), v njem ni bilo najdb. V jami je kamen interpetiran kot zagozda za kol. ] 10 Jama 10, SE 32, SE 33, kv. 31/32 Jama je vkopana v grušč (SE 3) in ima okrogel tloris velikosti 21 x 20 cm. V profilu je polkrožne oblike z ohranjeno globino 8 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 33), brez najdb. X B A B I I J 11 Jama 11, SE 34, SE 35, kv. 42 Jama je vkopana v grušč (SE 3), delno v rdečo ilovico (SE 21) in ovalnega tlorisa velikosti 25 x 18 cm. Presek jame je polkrožne oblike z ohranjeno globino 5 cm. Polnilo jame rjava zemlja (SE 35), brez najdb. A B I I J 12 Jama 12, SE 36, SE 37, kv. 39/44 Jama je vkopana delno v rdečo ilovico (SE 21), na dnu prehaja v grušč (SE 3). V tlorisu je ovalne oblike, dolžine 50 cm in širine 30 cm. Jama je v preseku cilindrične oblike in je 38 cm globoka. Polnilo jame je temno rjava do siva zemlja (SE 37). V jami je bilo oglje, tudi več večjih in manjših kamnov, ki so služile kot zagozde. Na vrhu polnila je bilo nekaj odlomkov keramike. 14C analiza oglja iz jame je ugotovila starost 938-1016 n. š. 12, A N B B A B B A A B A B A B A B ] 13 ]ama 13, SE 40, SE 41, kv. 42 Jama je vkopana v grušč (SE 3) in ima ovalno obliko, dolžine 30 cm in širine 20 cm. V preseku je polkro-žna z ohranjeno globino 5 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 41), brez najdb. . A A B ] 14 Jama 14, SE 42, SE 43, kv. 42 Jama ovalne oblike v velikosti 27 * 21 cm je bila vkopana v grušč (SE 3). Ohranjena globina je le 2 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 43), na njem je bil kamen, brez najdb. Ni jama za kol. ] 15 Jama 15, SE 44, SE 45, kv. 42 Jama okrogle oblike v velikosti 20 * 22 cm je bila vkopana v grušč (SE 3). Presek jame je polkrožen, globine 4 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 45), brez najdb. J A A B V ] 16 Jama 16, SE 46, SE 47, kv. 31 Jama je ovalne oblike velikosti 23 * 16 cm, vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike z ohranjeno globino 5 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 47), ki je vsebovala nekaj manjših kamnov z enim večjim na vrhu. Najdb ni bilo. A B I I J 17 Jama 17, SE 48, SE 49, kv. 41 Jama je ovalne oblike velikosti 20 * 18 cm. Vkopana je v grušč (SE 3), delno v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama polkrožna, ohranjena globina je 3 cm. Polnilo jame je rjavo rdeča zemlja (SE 49), brez najdb. Jama ni bila uporabljena kot jama za kol. A B I I J 18 Jama 18, SE 50, SE 51, kv. 31 Jama okrogle oblike v velikosti 15 * 14 cm je bila vkopana v grušč (SE 3). V preseku je koničaste oblike z ohranjeno globino 24 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 51), brez najdb. J 19 Jama 20, SE 54, SE 55, kv. 31 Jama ovalne oblike v tlorisu dolžine 13 cm in širine 8 cm. Vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike z ohranjeno globino 7 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 55) in ne vsebuje najdb. Skupaj z jamami 18, 19, 2 in 36 tvorijo morda ograjo. I I \/ J 20 Jama 21, SE 56, SE 57, kv. 31 Jama ima okroglo obliko velikosti 23 * 20 cm; vkopana je v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike, ohranjena globina znaša 8 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 57), brez najdb. A B I I J 21 Jama 22, SE 58, SE 59, kv. 31 Jama okroglega tlorisa velikosti 15 * 10 cm je bila vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama polkrožna z ohranjeno globino 6 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 59), brez najdb. A B I I \J J 22 Jama 23, SE 60, SE 61, kv. 37 Jama je okrogle oblike v velikosti 11 * 10 cm. Vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike z ohranjeno globino 7 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 61), brez najdb. O B A B A B A A B B A B J 23 Jama 24, SE 62, SE 63, kv. 37 Označeno kot jama, gre le za liso. J 24 Jama 25, SE 64, SE 65, kv. 26 Jama ovalne oblike dolžine 29 cm in širine 23 cm, vkopana v grušč (SE 3) in delno v rdečo ilovico (SE 21). V preseku ima koničasto obliko z ohranjeno globino 30 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 65), brez najdb. v A J 25 Jama 26, SE 66, SE 67, kv. 26 Delno ohranjena jama velikosti 35 X 16 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike z ohranjeno globino 10 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 67), brez najdb. J 27 Jama 28, SE 70, SE 71, kv. 39 Jama je ovalnega tlorisa velikosti 25 X 18 cm; vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je jama koničaste oblike in je globoka 55 cm. Polnilo jame je svetlo rjava zemlja (SE 71), brez najdb. J 29 Jama 30, SE 74, SE 75, kv. 39 Jama je ovalne oblike dolžine 52 cm in širine 33 cm. Vkopana je bila v rdečo ilovico (SE 21) in deloma v grušč (SE 3). Presek jame je polkrožen, globine 28 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 75), ki vsebuje veliko kamnov, brez najdb. Povezana z jamama 31 in 12. A 7 A B I I J 26 Jama 27, SE 68, SE 69, kv. 39 Jama ovalne oblike v tlorisu velikosti 30 X 25 cm je bila vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama koničaste oblike z ohranjeno globino 54 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 69), brez najdb. J 28 Jama 29, SE 72, SE 73, kv. 39 Jama je ovalnega tlorisa velikosti 22 X 28 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike globine 7 cm. Polnilo je temno rjava zemlja (SE 73), brez najdb. J 30 Jama 31, SE 76, SE 77, kv. 39 Jama ovalne oblike dolžine 36 cm in širine 22 cm. Sprva opredeljena kot jama, med raziskavami je bila določitev ovržena. J 31 Jama 32, SE 78, SE 79, kv. 33 Jama ovalne oblike dolžine 40 cm in širine 30 cm. Vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike z ohranjeno globino 10 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 79), brez najdb. J 32 Jama 33, SE 80, 81, kv. 33 Jama je v tlorisu okrogle oblike premera 14 cm in je bila vkopana v grušč (SE 3). V preseku ima jama pol-krožno obliko z ohranjeno globino 7 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 81), brez najdb. A B B A B A B B A B B B v A J 33 Jama 34, SE 82, SE 83, kv. 33 Jama je v tlorisu okrogle oblike velikosti 21 X 18 cm in je vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama koničasta in globoka 40 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 83), brez najdb. A B J 34 Jama 35, SE 84, SE 85, kv. 39 Jama je okrogle oblike premera 21 cm in je vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike, globoka 13 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 85), v kateri je bil večji kamen in nekaj koščkov keramike in oglja. Pri pregledu polnila sta bila odkrita seme gabra in drobec železa. A B J 35 Jama 36, SE 86, SE 87, kv. 31 Jama je ovalne oblike velikosti 15 X 10 cm in je bila vkopana v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike, ohranjene globine 9 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 87), brez najdb. Z jamami 16, 18, 19, 22 in 20 bi lahko tvorila ograjo. o- J 36 Jama 37, SE 88, SE 89, kv. 34 Jama ima v tlorisu ovalno obliko velikosti 37cm x 33 cm; vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike, globoka je 10 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 89), ki vsebuje nekaj kamnov. J 37 Jama 38, SE 90, SE 91, kv. 40 Jama je okrogle oblike velikosti 22 X 20 cm, zgornji del jame je bil vkopan še v rdečo ilovico (SE 21), spodnji del v grušč (SE 3). V preseku je jama cilindrične oblike, ohranjena globina znaša 25 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 91), v kateri ni bilo najdb. J 39 Jama 40, SE 94, SE 95, kv. 39 Jama je ovalne oblike v tlorisu dolžine 28 cm in širine 20 cm. Vkopana je bila v grušč (SE 3). V preseku je jama nepravilne koničaste oblike globine 56 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja s peskom (SE 95), brez najdb. A B I I V A B I J 38 Jama 39, SE 92, SE 93, kv. 40 Jama ima v tlorisu ovalno obliko velikosti 25 X 22 cm. Zgornji del je bil vkopan v rdečo ilovico (SE 21), spodnji v grušč (SE 3). V preseku je jama cilindrične oblike, ohranjena globina znaša 26 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 93), ki vsebuje melj. Pri pregledu polnila so bili odkriti še drobci keramike in oglja. J 40 Jama 41, SE 96, SE 97, kv. 35 Jama je v tlorisu ovalne oblike 40 x 34 cm in je bila vkopana v grušč (SE 3). V profilu je polkrožne oblike globine 16 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 97), brez najdb. A B s A y B J 41 Jama 42, SE 98, SE 99, kv. 30 Jama je v tlorisu ovalne oblike velikosti 14 X 20 cm. Vkopana je bila v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama cilindrične oblike globine 16 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 99) z nekaj drobci oglja. J 42 Jama 43, SE 100, SE 101, kv. 30 Jama je okrogle oblike v velikosti 23 X 27 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama polkrožne oblike globine 10 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja z majhnimi prodniki (SE 101), brez najdb. B/ A B I I B A A A A B A B A A B B A B A B A A B J 44 Jama 45, SE 104, SE 105, kv. 35 Jama je v tlorisu ovalna, dolžine 40 cm in širine 25 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). Presek jame je cilindričen globine 25 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 105), brez najdb. J 45 Jama 46 Ni ostanek jame za kol. J 43 Jama 44, SE 102, SE 103, kv. 29 Jama je v tlorisu ovalne oblike velikosti 28 X 20 cm, vkopana delno v rdečo ilovico (SE 21), delno v grušč (SE 3). V preseku je jama koničaste oblike, ohranjene globine je 30 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 103) z nekaj koščki oglja. ^ A T J 46 Jama 47, SE 108, SE 109, kv. 21 Jama je ovalne oblike velikosti 27 x 30 cm, vkopana delno v rdečo ilovico (SE 21), delno v grušč (SE 3). V preseku je jama polkrožne oblike globine 8 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 109), brez najdb. A B I I i_^ J 47 Jama 48, SE 110, SE 111, kv. 19 Jama je ovalne oblike velikosti 25 cm X 18 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike globine 9 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 111), brez najdb. J 48 Jama 49, SE 112, SE 113, kv. 19 Jama je ovalne oblike dolžine 34 cm in širine 22 cm. Zgornji del jame je vkopan v rdečo ilovico (SE 21), spodnji v grušč (SE 3). V preseku je jama cilindrične oblike globine 19 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja s prodniki (SE 113), brez najdb. A B I I r B A B B B A B A B A B B J 49 Jama 50, SE 114, SE 115, kv. 4 Jama je ovalne oblike dolžine 47 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama polkrožne oblike globine 12 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 115), brez najdb. J 50 Jama 51, SE 116, SE 117, kv. 27 Jama je okrogle oblike velikosti 30 * 27 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožna, globoka 8 cm. Polnilo jame je rdečkasto rjava zemlja (SE 117), brez najdb. J 51 Jama 52, SE 118, SE 119, kv. 3 Jama je ovalne oblike velikosti 25 * 21 cm, vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama koničasta, globoka 37 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja, pomešana s peskom (SE 119), kjer je bilo le nekaj koščkov oglja. J 52 Jama 53, SE 120, SE 121, kv. 4 Jama je ovalnega tlorisa, dolžine 36 cm in širine 23 cm, vkopana v grušč (SE 3). V preseku je jama koničasta, globine 29 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja z manjšimi kamni (SE 121), brez najdb. J 53 Jama 54, SE 122, SE 123, kv. 17 Jama je okrogle oblike premera 25 cm, vkopana v grušč. V preseku je jama koničasta, globoka 42 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja s peskom (SE 123), brez najdb. J 55 Jama 55A, SE 152, SE 153, kv. 5 Jama je okrogle oblike velikosti 13 * 10 cm, vkopana v rdečo ilovico. V preseku je koničaste oblike globine 47 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja z drobci oglja (SE 153), brez najdb. J 58 Jama 58, SE 130, SE 131, kv. 10 Jama je okrogle oblike s premerom 40 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama koničaste oblike in je poševno izkopana. Globina jame je 28 cm. Polnilo jame je sivo rjava zemlja (SE 131), brez najdb. A B I I J 54 Jama 55, SE 124, SE 125, kv. 5 Jama je okrogle oblike premera 60 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama polkrožne oblike, globoka 22 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 125), v kateri so koščki oglja in ožgane zemlje. Pri pregledu polnila so bili odkriti še drobci ilovnatega stenskega premaza. S 1''C analizo je bila starost oglja določena med 1640-1505 pr. Kr. J 56 Jama 56, SE 126, SE 127, kv. 3 Jama je v tlorisu ovalne oblike dolžine 52 cm in širine 27 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21), delno v grušč (SE 3). Presek jame je koničaste oblike, ohranjene globine je 42 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 127), brez najdb. J 57 Jama 57, SE 128, SE 129, kv. 3 Jama je okrogle oblike velikosti 15 * 18 cm. Pri čiščenju se je ugotovilo, da gre za liso in ne jamo. A A > A B A B A B A A B A v A A B B A B J 59 Jama 58A, SE 148, SE 149, kv. 10 Jama je okroglega tlorisa, meri 18 cm, vkopana je delno v rdečo ilovico (SE 21) in delno v grušč (SE 3). V preseku je cilindrične oblike, globoka je 22 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 149), brez najdb. J 60 Jama 59, SE 132, SE 133, kv. 15 Jama je ovalne oblike dolžine 34 cm in širine 25 cm, vkopana v rdečo ilovico. Presek jame je polkro-žen, globoka je 4 cm. Polnilo jame je sivo rjava zemlja (SE 133), brez najdb. V okolici jame so se pojavljale lise oglja. J 61 Jama 60, SE 134, SE 135, kv. 7 Jama je v tlorisu okrogle oblike 22 x 26 cm, zgornji del je vkopan v rdečo ilovico (SE 21), spodnji v grušč (SE 3). V preseku je polkrožne oblike, globoka je 13 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 135), brez najdb. A V' A B I I J 62 Jama 61, SE 136, SE 137, kv. 20 Med raziskavami se je izkazalo, da ne gre za jamo. J 63 Jama 62, SE 138, SE 139, kv. 20 Jama je v tlorisu okrogle oblike, velika je 18 x 20 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je jama polkrožne oblike z globino 7 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 139), brez najdb. s A J 64 Jama 63, SE 140, SE 141, kv. 25 Jama je okrogle oblike v premeru 10 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je koničaste oblike globine 20 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 141), brez najdb. J 65 Jama 64, SE 142, SE 143, kv. 25 Jama je ovalne oblike dolžine 76 cm in širine 40 cm, vkopana je v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike, globoka je 35 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 143), brez najdb. J 66 Jama 65, SE 144, SE 145, kv. 25 Jama je v tlorisu okrogle oblike, velika je 20 x 21 cm, vkopana v rdečo ilovico (SE 21). Presek jame je polkrožen, globoka je 4 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 145), brez najdb. J 67 Jama 66, SE 146, SE 147, kv. 30 Jama ima okrogel tloris velikosti 24 x 25 cm, vkopana je v rdečo ilovico (SE 21). V preseku je polkrožne oblike, globoka je 5 cm. Polnilo jame je rjava zemlja (SE 147), brez najdb. J 68 Jama 67, SE 154, SE 155, kv. 30 Jama je ovalne oblike, dolžine 70 cm in širine 25 cm, vkopana v rdečo ilovico. V preseku je polkrožne oblike, globoka je 30 cm. Polnilo jame je temno rjava zemlja (SE 155), brez najdb. A A B B A B A B B A B B A B A / B B / A A B B A B J 69 Pravokotna večja jama 1, SE 16, SE 15, kv. 36-37 (M 1:50) Jama je vkopana v grušč (SE 3), je ovalne oblike, velika 170 x 120-110 cm. Tloris jame je oglato ovalne oblike, ohranjene globine je 23 cm. Polnilo je temno rjava peščena zemlja (SE 16), na obodu in na vrhu jame so kamni. Na vrhu jame so bili najdeni odlomki keramike (PN 5) z rjavkastim premazom in okrasom va-lovnice ter drugi drobci keramike. V polnilu jame so bili najdeni še žebelj in oglje. • ^ « J 70 Pravokotna jama 2, SE 38, SE 39, kv. 31 (M 1:50) Pravokotna večja jama 2 je bila vkopana v grušč (SE 3), delno se na enem koncu stika z rdečo ilovico (SE 21). Po obliki je ovalna, dolžine 120 cm in širine 65 cm. V preseku je jama pol-krožna z ohranjeno globino od 15 do 10 cm. Polnilo je temno rjava zemlja (SE 39), pri pregledu polnila so bili izprani drobci keramike in oglja. B D A B Gradivo Okrajšave: SE stratigrafska enota kv. kvadrant inv. št. inventarna številka vel. velikost pr. premer t. teža V katalogu je predstavljeno skoraj vse odkrito gradivo, izpuščeni Pri opisu lončenine so uporabljani naslednji izrazi: so le drobni odlomki ostenj. Gradivo hrani Gorenjski muzej pod dimenzije dolžina x širina x debelina orientiranega odlomka v centimetrih inventarnimi številkami od A 1345 do A 1440. tip tipologija ustij srednjeveške lončenine po Štular 2007; Katalog lončenine je izdelal Benjamin Štular, opise drugega gra- primesi vrste primesi so navedene v zaporedju glede na količinsko za- diva Marija Ogrin. stopanost; oznaka malo pomeni manj kot 5 % volumna, srednje 5-20 %, veliko nad 20 % (Horvat 1999, 16), oznaka za velikost največjih delcev pa je lahko majhna oz. do 0,25 mm, srednja oz. 0,25-1 mm ali velika oz. nad 1 mm (Horvat 1999, 16). 1 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 5 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 9 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1436 12 Kv. 40, SE 2, inv. št. A 1386 Lonec, odlomek ustja tip 2h, Lonec, odlomek ustja tip 11d, Lonec, odlomek dna, vel. 2,9 * 3,7 * Lonec, odlomek dna, vel. 2,9 * 3,1 * vel. 2,1 * 1,9 * 0,5 cm. vel. 1,8 * 3,3 * 0,3 cm. 0,7 cm. 0,4 cm. Lonec doglajen. Primesi: kremen; Posoda je izdelana na hitrem lon- Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, majhna količina, srednja velikost; čarskem vretenu. Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja ve- sljuda; srednja količina, veliki delci; gladka površina. Barva: siva zunaj, sljuda; srednja količina, srednja ve- likost; raskava površina. Barva: črna raskava površina. Barva: črna zunaj, siva znotraj, siv prelom. likost; raskava površina. Barva: siva zunaj, oker znotraj, črn prelom. črna znotraj, črn prelom. Opomba: zunaj, siva znotraj, oker prelom. odtis ploščice brez znaka na dnu. 2 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 10 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1436 Lonec, odlomek ustja tip 10d, 6 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 Lonec, odlomek dna, vel. 4,1 * 4,2 * vel. 1,5 * 1,6 * 0,4 cm. Skleda, odlomek ustja tip 11d, 0,7 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, vel. 2,9 * 3,5 * 0,5 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, sljuda; majhna količina, srednja ve- Posoda je izdelana na hitrem lon- sljuda; majhna količina, srednja ve- likost; raskava površina. Barva: oker čarskem vretenu. Primesi: kremen, likost; gladka površina. Barva: oker zunaj, oker znotraj, lisast prelom. sljuda; majhna količina, majhna ve- zunaj, črna znotraj, črn prelom. likost; gladka površina. Barva: oker 3 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 do opečno rdeča zunaj, siva znotraj, 11 nasip, inv. št. A 1435 Lonec, odlomek ustja tip 10d, siv prelom. Pečnica, odlomek, vel. 4,6 * 7,6 * vel. 2,6 * 2,2 * 0,3 cm. 1,1 cm. Posoda izdelana na hitrem lončar- 7 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 Izdelek nedoglajen (izdelan na mi- skem vretenu. Primesi: kremen, Lonec, odlomek ustja tip 10a, rujoči podlagi). Primesi: apnenec, sljuda; majhna količina, majhna ve- vel. 2,6 * 1,6 * 0,5 cm. kremen, sljuda; srednja količina, ve- likost; raskava površina. Barva: oker Posoda je izdelana na hitrem lon- liki delci; gladka površina. Barva: zunaj, oker znotraj, oker prelom. čarskem vretenu. Primesi: kremen, rdečkasto rjava zunaj, oranžna zno- apnenec, sljuda; majhna količina, traj, oranžen prelom. Opombe: ne- 4 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 majhna velikost; raskava površi- opredeljivi (bodisi mirujoča bodisi Lonec, odlomek ustja tip 10c, na. Barva: oker zunaj, črna znotraj, vrteča se podlaga) sledovi krožne- vel. 2,2 * 2,8 * 0,4 cm. siv prelom. ga glajenja na notranji površini dna. Posoda je izdelana na hitrem lon- Rdečkasto rjava barva je značilna za čarskem vretenu. Primesi: kremen, 8 Kv. 1-12, SE 1, inv. št. A 1439 nizke temperature žganja do 500 °C. sljuda; majhna količina, majhna Lonec, odlomek ustja tip 10d, velikost; gladka površina. Barva: vel. 2,7 * 2,3 * 0,4 cm. siva zunaj, siva znotraj, siv prelom. Lonec nedoglajen (izdelan na miru- Opomba: zaobljeni robovi. joči podlagi), Primesi: kremen, slju- da; srednja količina, srednja veli- kost; raskava površina. Barva: oker zunaj, lisasta znotraj, siv prelom. Arheologija na avtocestah Slovenije Na Dolinje pri Brezjah 32 Il ---y (X SE 1 1-10 SE 2 12 3 4 5 6 7 8 9 13 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1374 19 Kv. 36, SE 2, inv. št. A 1345 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,4 x Lonec, odlomek ustja tip 5h, vel. 2,5 x 2,2 X 0,4 cm. 3,6 X 0,4 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kre- Lonec je doglajen. Primesi: kremen, men, sljuda; majhna količina, majh- sljuda, apnenec; srednja količina, na velikost; raskava površina. Barva: srednja velikost; raskava površina. črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn Okras: pas vodoravnih črt, metliče- prelom. nje. Opomba: Metličenje prepoznav- no na podlagi profila vdolbin. 20 Kv. 36, SE 2, inv. št. A 1355 Lonec, odlomek vratu, vel. 2,1 x 1,6 x 14 Kv. 40, SE 2, inv. št. A 1385 0,6 cm. Lonec, odlomek dna, vel. 3,2 x 3,5 x Ni sledov izdelave. Primesi: apne- 0,9 cm. nec, sljuda; velika količina, srednje Lonec nedoglajen (izdelan na miru- veliki delci; gladka površina. Barva: joči podlagi). Primesi: kremen; sre- črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. dnja količina, veliki delci; gladka Opomba: večina delcev apnenca je površina. Barva: rjava zunaj, črna izpadla oz. se je izlužila. znotraj, črn prelom. 21 Kv. 31, 36, SE 2, inv. št. A 1356 15 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1371 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,7 x Lonec, odlomek dna, vel. 2,2 x 2,4 x 2,4 X 0,6 cm. 0,6 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, Ni sledov izdelave. Primesi: kremen; sljuda; srednja količina, srednja ve- srednja količina, veliki delci; glad- likost; raskava površina. Barva: ka površina. Barva: črna zunaj, črna rdečkasto rjava zunaj, lisasta zno- znotraj, črn prelom. traj, črn prelom. Okras: dva »U« žle- bova. Opomba: lisast prelom je črn 16 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1367 do rdečkasto rjav. Lonec, odlomek ramena, vel. 3,5 x 2,8 X 0,4 cm. 22 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1362 Posoda je izdelana na hitrem lon- Lonec, odlomek ustja tip 2g, vel. 3,0 x čarskem vretenu. Primesi: kremen, 2,5 X 0,5 cm. sljuda; majhna količina, veliki delci; Lonec je doglajen na vrteči se pod- raskava površina. Barva: črna zunaj, lagi (»počasno« vreteno). Primesi: črna znotraj, črn prelom. kremen, sljuda; majhna količina, ve- liki delci; raskava površina. Barva: 17 Kv. 40, SE 2, inv. št. A 1387 rjava zunaj, črna znotraj, črn prelom. Lonec, odlomek ustja tip 2h, vel. 1,5 x Opomba: prismojeni ostanki. 2,3 X 0,6 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, sljuda; velika količina, veliki del- ci; raskava površina. Barva: rdeč- kasto rjava zunaj, rjava znotraj, črn prelom. 18 Kv. 39, SE 2, inv. št. A 1382 Lonec, odlomek vratu, vel. 2,2 x 2,7 x 0,5 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: apnenec, kremen, sljuda; srednja količina, ve- liki delci; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Opomba: delci apnenca so veliki, delci kremena srednji. Arheologija na avtocestah Slovenije Na Dolinje pri Brezjah 34 \\ 7 / / J \ \ A 23 Kv. 31, SE 39, inv. št. A 1360 Lonec, odlomek ustja tip 2h, vel. 2,4 X 3,2 X 0,9 cm. Lonec nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen, slju-da, apnenec; srednja količina, veliki delci; gladka površina. Barva: oker zunaj, oker znotraj, siv prelom. Opomba: delci kremena so zaobljeni, delci apnenca ostrorobi. 24 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1363 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,8 x 2,4 X 0,5 cm. Predmet nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: en valovit »U« žleb. Opomba: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. inv. št. 1363 so trije kosi iste posode. 25 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1363 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,7 x 1,3 X 0,6 cm. Predmet nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: en valovit »U« žleb. Opomba: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. inv. št. 1363 so trije kosi iste posode. 26 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1363 Posoda, odlomek, vel. 3,0 x 2,6 x 0,7 cm. Predmet nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: en valovit »U« žleb. Opomba: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. inv. št. 1363 so trije kosi iste posode. 27 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1366 Lonec, odlomek ustja tip 2g, vel. 2,2 X 2,1 X 0,5 cm. Lonec nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen; srednja količina, veliki delci; gladka površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Opomba: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. 28 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1364 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,7 x 3,0 X 0,4 cm. Predmet nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen; srednja količina, veliki delci; gladka površina. Barva: siva zunaj, siva znotraj, siv prelom. Okras: rebro s poševnimi »V« vrezi. Opomba: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. 29 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1368 Posoda, neprepoznaven odlomek, vel. 2,0 X 2,0 X 0,4 cm. Predmet doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; majhna količina, veliki delci; gladka površina. Barva: rjava zunaj, siva znotraj, siv prelom. Posamezni delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. 30 Kv. 31, 36, SE 2, inv. št. A 1354 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,8 x 3,7 X 0,6 cm. Predmet doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, apnenec, sljuda; srednja količina, veliki delci; raskava površina. Barva: siva zunaj, siva znotraj, siv prelom. Okras: en valovit »U« žleb. Opombe: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. Odlomek je bil doglajen (»obrisan« s krpo), preden je bil užlebljen okras enojne valov-nice, oboje pred sušenjem (»leder-hart«) izdelka. Inv. št. 1353 in 1354 sta odlomka iste posode. 31 Kv. 31, 36, SE 2, inv. št. A 1353 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,9 x 2,5 X 0,5 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, apnenec, sljuda; srednja količina, veliki delci; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: en valovit U žleb. Opombe: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. Odlomek je bil doglajen (»obrisan« s krpo), preden je bil užlebljen okras, oboje pred sušenjem (»lederhart«) izdelka. Inv. št. 1353 in 1354 odlomka iste posode. 32 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1372 Posoda, odlomek dna, vel. 3,7 x 1,8 X 0,4 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, rjava znotraj, rjav prelom. Opomba: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. 33 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1365 Lonec, odlomek dna, vel. 2,8 x 2,2 X 0,9 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, veliki delci; raskava površina. Barva: rjava zunaj, črna znotraj, črn prelom. Opomba: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. 34 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1369 Posoda, odlomek ostenja, vel. 4,6 x 3,0 X 0,7 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, veliki delci; raskava površina;. Barva: lisasta zunaj, rjava znotraj, siv prelom. Okras: en valovit U žleb. Opombe: delci kremena so zaobljeni in zelo veliki. Lisasta površina zunaj je črna in rjava. Enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. 35 Kv. 35, SE 2, inv. št. A 1370 Posoda, odlomek ostenja, vel. 3,2 x 2,1 X 0,5 cm. Predmet nedoglajen (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: en valovit U žleb. Opombe: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. Odlomek je bil doglajen (»obrisan« s krpo), preden je bil užlebljen okras, oboje pred sušenjem (»lederhart«) izdelka. 36 Kv. 39, SE 2, inv. št. A 1383 Pokrov, odlomek ustja tip 1c, vel. 2,4 X 2,7 X 0,6 cm. Pokrov je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; srednja količina, srednja velikost; gladka površina. Barva: lisasta zunaj, črna znotraj, črn prelom. Opombi: lisasta zunanjost je rjava in črna. Prismojeni ostanki v notranjosti. \ \ / / f] \ \ SE 39 23 SE 2 24-36 37 Kv. 34, SE 2, inv. št. A 1408 Pokrov, odlomek dna, vel. 4,2 x 3,2 x 0,8 cm. Nedoglajen pokrov (izdelan na mirujoči podlagi). Primesi: apnenec, kremen, sljuda; srednja količina, veliki delci; gladka površina. Barva: rjava zunaj, rdečkasto rjava znotraj, črn prelom. 38 Kv. 25, SE 2, inv. št. A 1427 Vrč, odlomek vratu, vel. 4,8 x 3,9 x 0,9 cm. Posoda je izdelana na hitrem lončarskem vretenu. Primesi: sljuda; majhna količina, majhna velikost; gladka površina. Barva: oranžna zunaj, oranžna znotraj, oranžen prelom. Opombi: robovi odlomka so močno zaobljeni. Verjetno rimsko-dobno. 39 Kv. 34, SE 2, inv. št. A 1405 Posoda, odlomek ostenja, vel. 4,0 x 4,9 X 0,5 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; majhna količina, veliki delci; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. Okras: dva valovita U žlebova. Opombe: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. Odlomek je bil doglajen (»obrisan« s krpo), preden je bil užlebljen okras, oboje pred sušenjem (»lederhart«) izdelka. 40 Kv. 33, SE 2, inv. št. A 1411 Posoda,odlomek ostenja, vel. 3,2 x 2,7 X 0,4 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; veliko primesi, veliki delci; raskava površina. Barva: rjava zunaj, rjava znotraj, črn prelom. Okras: dva valovita U žlebova. Opombe: enojna valovnica je neenakomerna, narejena na mirujoči podlagi. Odlomek je bil doglajen (»obrisan« s krpo), preden je bil užlebljen okras, oboje pred sušenjem (»lederhart«) izdelka. 41 Kv. 34, SE 2, inv. št. A 1403 Posoda, odlomek vratu, vel. 1,6 x 1,7 X 0,5 cm. Predmet je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: kremen, sljuda; majhna količina, srednja velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, črna znotraj, črn prelom. 42 Kv. 34, SE 2, inv. št. A 1406 Posoda, odlomek ostenja, vel. 2,9 x 2,0 X 0,4 cm. Ni sledov izdelave. Primesi: kremen, sljuda; majhna količina, majhna velikost; raskava površina. Barva: črna zunaj, rjava znotraj, črn prelom. Okras: vodoravno rebro z navpičnimi vrezi. 43 Kv. 40, SE 2, inv. št. A 1391 Posoda, odlomekostenja.vel. 3,7 x 2,5x0,7 cm. Predmet Je doglajen na vrteči se podlagi (»počasno« vreteno). Primesi: l1^ li o .J sl re <= F itš ra sa b E ^^ Dolinje (sl. 23). Analizirano keramično gradivo sodi v zgodnjesre-dnjeveško obdobje (6 fragmentov) in mlajša zgodovinska obdobja (15 fragmentov). Pri določitvi posameznih tehnoloških lastnosti keramike (lončarskih mas, oblikovanja, obdelave površine, žganja, trdote in tehnologije okrasa) je bila uporabljena metodologija M. Horvat (Horvat 1999, navodila I). Raziskava je potekala na ravni posameznega fragmenta in na ravni keramičnega zbira obeh z raziskavo dokazanih zgodovinskih obdobij. V keramičnem zbiru zgodnjesrednjeveškega obdobja so prepoznane tri lončarske mase (sl. 24 - LM09 do LM11), med katerimi je najpogostejša lončarska masa z oznako LM09 (3 frg.). Lončarski masi LM10 in LM11 se pojavljata po enkrat. Sodijo v osnovno skupino kremenovih (LM09, LM10) in karbonatnih (LM11) lončarskih mas. Lončarske mase osnovne skupine s kremenom in kalcijevim karbonatom niso dokazane. Glede na prisotnost osnovnih sestavin lahko lončarske mase razvrstimo v tri skupine: v lončarske mase s kremenom in sljudo (AC), kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE) in lončarske mase s kalcijevim karbonatom in sljudo (BC). Prevladujejo keramični izdelki, izdelani iz finozrnatih lončarskih mas (LM 09 in LM11), za katere je značilna redka prisotnost kremena velikosti 2,0 do 3,0 mm. Zelo fina zrnavost je dokazana le pri lončarski masi LM10 (sl. 24). Zaradi fragmentarne ohranjenosti keramike določitev osnovne tehnike oblikovanja ni mogoča. Znano je, da je večina keramičnih izdelkov zgodnjesrednjeveškega obdobja izdelana na lončarskem vretenu na ročni pogon (kombiniran postopek oblikovanja - spodnji del posode prostoročno, zgornji pa na vretenu na ročni pogon) ali nožni pogon. Pri postopku obdelave površine sta uporabljena dva načina: obojestransko glajenje (4 frg. - površina je groba) in obojestransko brisanje (2 frg. - površina je gladka). Analiza žganja je pokazala, 24 Značilnosti lončarskih mas keramičnega zbira. arhel. arhel. obd. koda LM ozn. LM ML ML ML obd. ses. .n s o .n LM kremenove A13;C21;D21 LM01 1 ACD 1 mlajših zgod. obd. LM A13;C21;E31 LM02 1 ACE 1 A22;A13;C22 LM03 1 AC 2 (15 frg.) A31;A13;C21 LM04 1 AC 1 A31;A21;A13;C21;E31 LM05 3 ACE 1 A41;A32;A13;C21 LM06 2 AC 3 LM s A22;A13;B31;C22 LM07 5 ABC 2 krem.in A22;A13;B31;C22;E31 LM08 1 ABCE 2 kal.k. LM zg. kremenove A31;A22;A13;C21;E31 LM09 3 ACE 2 srednjega veka.(6 frg.) LM A41;A31;A13;C22 LM10 2 AC 1 kal.karb.LM B23;B13;C21 LM11 1 BC 2 25 Obdelava površine, način žganja in trdota keramičnih izdelkov zgodnjesrednjeveškega keramičnega zbira. obdelava površine način žganja trdotna sk. grf. .tš obojestransko 4 red.žg.v končni fazi oks.atm. 3 trd.sk. 4 6 glajenje (A3)_ obojestransko 2 nepopolno oks.žg. 3 brisanje (B3) da sta enakomerno zastopani nepopolno oksidacijsko (3 frg.) in redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (3 frg.) Trdota keramičnih izdelkov je praviloma zelo visoka, saj je na vseh izdelkih ugotovljena 4. trdotna stopnja (7-9 stopnja po Mo-hsu) (sl. 25). Barva zunanje površine vseh keramičnih izdelkov je svetlo rjave barve, notranje pa svetlo rjave (3 frg.), sive (2 frg.) in sivo črne barve (1 frg.). Za lončeninski zbir mlajših zgodovinskih obdobij je značilna večja raznolikost lončarskih mas (8 LM - sl. 24). Največji delež pripada lončarski masi z oznako LM07, iz katere je izdelanih kar 5 lončarskih izdelkov. Po pogostnosti ji sledita lončarski masi z oznako LM05 (3 frg.) in LM06 (2 frg.). Ostale lončarske mase se pojavljajo po enkrat (sl. 24). Pri izdelavi lončenine so bile uporabljene lončarske mase, ki jih uvrščamo v osnovno skupino kremenovih (6 LM) lončarskih mas in med lončarske mase s kremenom in kalcijevim karbonatom (2 LM). Lončarske mase s kalcijevim karbonatom niso prisotne. Na osnovi pojavnosti osnovnih sestavin (kremena (A), kalcijevega karbonata (B), sljude (C), organskih sestavin (D) in železovih oksidov (E)) lahko lončarske mase razvrstimo v pet skupin: lončarske mase s kremenom in sljudo (AC - 3 LM), kremenom, sljudo in organskimi sestavinami (ACD - 1 LM), kremenom, sljudo in železovimi oksidi (ACE - 2 LM), kremenom, kalcijevim karbonatom in sljudo (ABC - 1 LM) ter mase s kremenom, kalcijevim karbonatom, sljudo in železovimi oksidi (ABCE - 1 LM). Lončarski izdelki najdišča so najpogosteje izdelani iz zelo finozrnatih (4) in finozrnatih (3) lončarskih mas. Pri izdelavi dveh lončarskih izdelkov je bila uporabljena drobnozrnata kremenova lončarska masa. Vsa lončenina je izdelana na vretenu na nožni pogon. V postopku obdelave površine dominirata dve osnovni tehniki obdelave, in sicer glajenje (8 frg. - površina je groba) in brisanje (7 frg. - površina je po končani obdelavi gladka). Večina 26 Obdelava površine, način žganja in trdota keramičnih izdelkov keramičnega zbira mlajših zgodovinskih obdobij najdišča Na Dolinje. obdelava površine .g način žganja trdotna sk. obojestransko glajenje (A3) 8 oksidacijsko žg. 4 trd.sk. 4 15 obojestransko brisanje (B3) 7 redukcijsko žg. 8 red.žg.v končni fazi oks.atm. 3 lončarskih izdelkov (8 frg.) je žgana redukcijsko. Od ostalih načinov žganja je enakomeren delež porazdeljen med oksidacijsko (4 frg.) in redukcijsko žganje z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (3 frg.). Tudi za lončarske izdelke, uvrščene v mlajše zgodovinsko obdobje, je značilna trdotna stopnja 4 (7-9 stopnja po Mohsu) - torej je keramika izredno trda (sl. 26). Na keramičnih izdelkih prevladuje sivo črna barva, tako na zunanji kot notranji površini. Svetlejši barvni toni (svetlo rdeči, bledo rjavi, rjavi) se pojavljajo redko. Na dveh keramičnih fragmentih je ohranjen okras, izdelan v tehniki podglazurnega slikanja (motiv, izdelan v temno rjavi barvi, ni določljiv). Radiocarbon Analysis Pieter M. Grootes The charcoal samples were checked under a microscope and an appropriate amount of charcoal was selected for dating. The selected material was then extracted with 1% HCl, 1% NaOH at 60 °C and again 1% HCl (alkali residue). The combustion to CO2 was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample CO2 was reduced with H2 over approx. 2 mg of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal background material. Conventional 14C ages were calculated according to Stuiver and Polach (1977) with a ô13C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: This ô13C includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and therefore cannot be compared with ô13C values obtained per mass spectrometer on CO2). For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation o) we observe both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as a measuring uncertainty. To this we add the uncertainty connected with the subtraction of our "blank". The quoted 1o uncertainty is thus our best estimate for the full measurement and not just based on counting statistics. KIA 37368 ND01 (št. vzorca 5/jama 12) Charcoal, Na Dolinje, sample depth: 0,38 m KIA 37369 ND02 (št. vzorca 8/jama 55) Charcoal, Na Dolinje Fraction Corrected pMC* Convention Age 613C(^)* Charcoal, alkali 87,42 ± 0,24 residue, 4.8 mg C 1080 ± 20 BP -27,64 ± 0,35 Fraction Corrected pMC* Convention Age 613C(^)* Charcoal, alkali residue, 4.9 mg C 66,29 ± 0,22 3305 ± 28 BP -25,67 ± 0,13 Radiocarbon Age: One Sigma Range: (Probability 68,3 %) Two Sigma Range: (Probability 95,4 %) BP 1080±22 cal AD 899 - 919 (Probability 21,9 %) 953 - 956 (Probability 2,0 %) 961 - 994 (Probability 44,4 %) cal AD 896 - 924 (Probability 25,8 %) 938 - 1016 (Probability 69,6 %) Radiocarbon Age: One Sigma Range: (Probability 68,3 %) Two Sigma Range: (Probability 95,4 %) BP 3303 ± 27 cal BC 1613 - 1600 (Probability 11,6 %) 1593 - 1532 (Probability 56,7 %) cal BC 1662 - 1652 (Probability 1,9 %) 1640 - 1505 (Probability 93,5 %) References for calibration: The calibrated age is according to "CALIB rev 5.01"_ Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46:1029-1058._ * "Corrected pMC" indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement. ** Please note that the 6 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. References for calibration: as KIA 37368 27 KIA 37368 850 900 950 1000 1050 1100 Calendar Age [years AD] -1800 -1750 -1700 -1650 -1600 -1550 -1500 -1450 -1400 Calendar Age [years BC] "Calibrated" or calendar ages were calculated using "CALIB rev 5.01" (Data set: IntCal04, Reimer et al. 2004). All samples gave enough carbon and produced a sufficient ion beam during the AMS measurement, and insofar the results are reliable. The ô13C values lie within the normal range for C3 orga-nics. The collagen ô13C values are somewhat heavy, indicating the consumption of isotopically heavy food components. If these are terrestrial, e.g. C4 plant material, this has no implications for the reliability of the measured age. If there was a significant aquatic food component, the heavy ô13C values may indicate a significant reservoir age and the measured 14C ages will be older than the true age. The true difference may be difficult to estimate, as for fresh water reservoir ages the customary marine estimates cannot be used. Sklep Arheološko najdišče Na Dolinje leži na pleistocenski savski terasi nad sotesko Peračica in nad ravnino reke Save. Severno od najdišča se dviga naslednja terasa proti Brezjam, zahodno je odprta ravnina proti zaselku Malo Dobro Polje. Terasa, na kateri je najdišče, je nastala v obdobju zadnje deglaciacije Alp. Geografsko je to območje zahodni rob Gorenjskih Dobrav na meji z Deželo, s katero pa je povezano gospodarsko in kulturno. Arheološke ostaline na najdišču so iz prazgodovinske in rimske dobe ter zgodnjega in poznega srednjega veka. Odkriti sledovi stavb na najdišču izvirajo iz zgodnjega srednjega veka. Prostor med Karavankami in Jelovico je bil obljuden že v času paleolitika in bronaste dobe, kar kažejo odkrito najdišče Gradišce v Radovljici in posamične najdbe, najdene na Lancovem in Pred-trgu v Radovljici ter Dobrčo pod Slatno. V železni dobi je mogoče zaznati številnejše materialne ostaline, ki so posledica gostejše poselitve zaradi bogatih nahajališč železove rude v okolici. Znane so naselbine: Njivice pri Žirovnici, Njivice nad Begunjami ter v sklopu avtocestnih raziskav odkriti najdišči Ledine in Preval. Grobovi so bili odkriti v gomilah med Spodnjim Otokom in Črnivcem, Hruševju ter posamične najdbe v Kamni Gorici in Lescah. Gospodarski razcvet rimske države se zazna z gostejšo poselitvijo tudi na podeželju, kar se kaže z odkritimi najdišči, kakršna so stavbni kompleks v Mošnjah, rimska villa rustica pod Rodnam, odkriti mozaiki in nagrobniki na območju Lesc in Radovljice. Grobovi so bili odkriti v Lescah, Spodnjem Otoku in na Brezjah. Nemirni čas pozne antike zaznamujejo zakladne najdbe iz Sla-tne pod Dobrčo, območja med Lescami in Radovljico in Gobavce. Zgodnjesrednjeveško obdobje je znano predvsem po odkritih grobiščih: Predtrg pri Radovljici, Smokuč, Doslovče in Begunje. Arheološke ostaline v naselbinah tega časa so skromne, redke in težje prepoznavne. Prav zaradi tega so zgodnjesrednjeveški poselitveni sledovi na najdišču Na Dolinje toliko bolj pomembni. Najstarejše arheološke sledi na najdišču Na Dolinje sodijo na podlagi radiokarbonske analize oglja iz jame 55 (J 54) v čas zgodnje bronaste dobe, natančneje v 17.-16. st. pr. Kr. V prazgodovinski čas smo opredeliti tudi odlomke treh posod, ki so bili najdeni kot posamezni kosi. V rimskem obdobju dokazujeta prisotnost ljudi na tem prostoru bronasti as Antonina Pija (138-161) in ustje vrča, izdelanega na hitrem vretenu. V času zgodnjega srednjega veka postane prostor dvignjene savske terase z ugodno naravno lego zanimiv za poselitev, kar kažejo materialne ostaline in jame od kolov stavb. Od materialnih ostalin na najdišču prevladuje keramika, od katere so najpogostejša prepoznavna oblika lonci. Po tehnološki opredelitvi prevladujejo doglajene posode na vrteči se podlagi (G19, G22, G29, G41), lahko tudi z okrasom valovnice (G30-31, G39, G40, G46-49). Lonci so večinoma doglajeni na počasni vrteči se podlagi (G19, G50, G57). Najpogostejši okras na posodah je valovnica (G56), posamično se pojavlja okras metličenja (G43) in vodoravnega rebra z navpičnim vrezi (G42). Redkejše prepoznavne oblike posod so še dve skledi (G55, G54), pokrov (G36) in pečnica (G11). Lončenina sorodnih oblik in okrasa je znana iz slovanske naselbine Pristava pod Blejskim gradom. Od opredeljenih posod prevladujejo doglajeni lonci; na podlagi analogije iz Nove table pri Murski Soboti jih lahko uvrstimo v 8. in 9. stol. po Kr. Na severovzhodnem in jugovzhodnem delu izkopnega polja v kv. 35, 40, 45, 34, 39, 44, 33, 38, 37, 31, 36 (sl. 21) je največja gostota keramike. Na istih kvadrantih se v večjem obsegu pojavljajo tudi jame od kolov stavb. Največja gostota keramike je bila odkrita v kvadrantu 35, kjer sta bila najdena tudi kosa ilovnatega stenskega premaza (G71). Dobro ohranjen odlomek ustja z valovni-co okrašene posode (G56), železno strgalo (G69) in brusni kamen valjaste oblike (G70) so bili najdeni v pravokotni jami 1 (J 69), ki je bila shrambna jama znotraj stavbe 1 in leži na območju kvadrantov 36 in 31, območju, kjer je zaznati tudi keramiko. Odlomek ustja lonca (G23) je bil najden v polnilu pravokotne jame 2 (J 79) znotraj druge stavbe. Od najdb sodi v čas od 9. stol. po Kr. železen ključ (G63), ki je najpreprostejša oblika ključa, skovanega iz enega kosa, s ceva-stim steblom in nerazčlenjeno brado. Taki ključi so bili najdeni tako v naselbinah, kjer so jih rabili za zaklepanje pohištva, kot v grobovih. Materialne ostaline preprosto grajenih zgodnjesrednjeveških stavb na podeželju so skromne in zato težje prepoznavne. Tako stanje se kaže tudi na najdišču Na Dolinje, kjer so ohranjene jame za kole prepoznavne šele v njihovem spodnjem delu, vkopanem v prodnato osnovo. Odkritih in opredeljenih je bilo 67 jam, med katerimi niso vse jame od stebrov stavb. Na podlagi velikosti, oblike, razporejenosti in oddaljenosti ohranjenih jam nam je uspelo nekatere jame prepoznati kot jame za nosilne stebre stavb in jih med seboj povezati v smiselne stavbne enote. Večje jame v obliki sklede, poševnim profilom ali koničastim zaključkom so večinoma razvrščene v liniji in so po vsej verjetnosti ostanki kolov, ki so rabili kot nosilni stebri stavb. Manjše jame brez zagozd so plitke, jame v neposredni bližini tlorisov stavb so morda služile kot jame za kole, s katerimi so lahko podprli stavbe ali pa so služili kot ograja. Prva stavba je bila odkrita v kv. 36-37; oklepajo jo jame 1, 2, 3 in 5. Stavba je pravokotne oblike 2,70 x 3,80 x 3,0 x 3,90 m. Znotraj stavbe so bili odkriti odlomki lončenine (G56), železno luničasto strgalo (G69) in brus (G70). V kv. 31 so se pokazali sledovi druge stavbe s severno stranico dolžine 2,70 m (sl. 21). V kv. 39 in kv. 44 so bile odkrite jame 35, 30 in 12, ki tvorijo linijo, dolgo 5 metrov in predstavljajo južno stranico tretje stavbe. Nosilna konstrukcija teh stavb je bila izdelana iz tršega, hrastovega lesa. Stene so bile lahko prepletene s šibjem in ometane z ilovnatim stenskim premazom, streha pa je bila lahko tudi enokapna (Šalkovský 2001). Čeprav je človekovo delovanje na najdišču Na Dolinje slabo ohranjeno, so bile materialne ostaline prepoznavne in časovno opredeljene. Odkriti so bili odlomki keramike, od katere prevladujejo lonci in imajo tehnološke značilnosti zgodnjega srednjega veka. Železen ključ, skovan iz enega kosa z nerazčlenjeno brado, sodi v čas od 9. stol. po Kr. naprej. Radiokarbonska analiza oglja iz jame 12, ki je v sklopu poselitvenega območja, kaže datacijo 938-1016 let po Kr. Vsi ti časovno opredeljeni elementi kažejo na to, da so prepoznane stavbe sodile že v čas pred 10. stol. po Kr. in tvorile poselitveni prostor na dvignjeni savski terasi. Odkrito arheološko najdišče Na Dolinje dopolnjuje poselitveno sliko zgodnjega srednjega veka na območju Zgornje Gorenjske, saj je to najdišče do sedaj druga slovanska naselbina, odkrita v tem prostoru. Literatura ANSL 1975, Arheološka najdišča Slo- -. 2003, Na Dolinje pri Črnivcu. - KAVUR, B. 2006, Kamnita orodja. - MADER, B. 1993, Das slawische Gra- venije. - Ljubljana. V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Ver- berfeld von Pordenone - Palaz- BARCELÓ, J. A. 2008, Computational vašimi nogami. Arheologija na du, tabor kamenodobnih lovcev zo Ricchieri. - Aquileia Nostra Intelligence in Archaeology. - avtocestah Slovenije. Vodnik po na zahodnem robu Ljubljanske- 64, 241-300. Hersey, New York. najdiščih, Ljubljana, 193. ga barja. Opera Instituti archae- MELIK, A. 1959, Posavska Slovenija. BARTOŠKOVÁ, A. 1986, Slovanské DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJ- ologici 11, Ljubljana, 45-120. - Ljubljana. depoty železných předmětů v ŠAK in S. TECCO HVALA 2000, KERMAN, B. 2002, Staroslovan- METERC, J. 2000, Prihod prednikov. Československu. -Studie Ar- Prazgodovinska višinska naselja ska naselbina Kotare - baza pri - Radovljiški zbornik, Radovlji- cheologického ústavu Česko- v dolini Krke. - Arheološki ve- Murski Soboti. - V: M. Guštin ca, 67-79. slovenské akademie věd v Brně stnik 51, 119-170. (ur.), Zgodnji Slovani : zgodnje- NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednje- 13/2, Praha. DULAR, J., P. PAVLIN in S. TECCO HVALA srednjeveška lončenina na ob- veške najdbe z najdišča Grofo- BOŽIČ, D. 1995, O zakladu poznorim- 2003, Prazgodovinska višinska robju vzhodnih Alp, Ljubljana, vsko pri Murski Soboti - V: M. skih novcev v Slatni pod Dobrčo naselja v okolici Dol pri Litiji. - 17-26. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani : in zgodnjekrščanskih mozaikih Arheološki vestnik54, 159-224. KNIFIC T. 2002, Lončenina v zgodnje- zgodnjesrednjeveška lončenina v Lescah. - Radovljiški zbornik, GARTNER LENAC, N. 2000, Dežela in srednjeveških grobovih na Slo- na obrobju vzhodnih Alp, Lju- Radovljica, 38-57. Dobrave med Jelovico in Kara- venskem. - V: M. Guštin (ur.), bljana, 27-32. BUKO, A. 1990, Ceramika wczesno- vankami. - Radovljiški zbornik, Zgodnji Slovani : zgodnjesre- -. 2002, Podgorica pri Ljubljani. - polska. Wprowadzenie do ba- Radovljica, 35-55. dnjeveška lončenina na ob- V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- daň. - Wroctaw, Warszawa, Kra- GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PRE- robju vzhodnih Alp, Ljubljana, ni : zgodnjesrednjeveška lonče- ków, Gdansk, todz. DOVNIK 1993, Podbočje, Stari 115-128. nina na obrobju vzhodnih Alp, CIGLENEČKI, S. in M. STRMIČNIK GULIČ grad. - Posavski muzej Brežice KOS, F. 1911, Gradivo za zgodovino Ljubljana, 89-93. 2002, Sledovi zgodnje slovan- 9, Brežice. Slovencev v srednjem veku. Tre- PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki ar- ske poselitve južno od Maribora. GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR tja knjiga. - Ljubljana. heoloških terenskih raziskav na - V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slo- 2005, Drulovka pri Kranju. - V: KLD 1937 = Krajevni leksikon dra- Novi tabli pri Murski Soboti. - V: vani: zgodnjesrednjeveška lon- M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, vske banovine. - Ljubljana. M. Guštin (ur.), Srednji vek, Ar- čenina na obrobju vzhodnih Alp, Koper, 37-63. KLS 1968 = Krajevni leksikon Slove- heološke raziskave med Jadran- Ljubljana, 67-75. GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, nije. - Ljubljana. skim morjem in Panonsko niži- CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški Oblike in kronologija zgodnje- KOROŠEC, P. 1979, Zgodnjesrednjeve- no, Ljubljana, 49-52. jami iz Popove I pri Lipovcih. - V: srednjeveške lončenine na Novi ška arheološka slika karantan- PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednje- M. Guštin (ur.), Srednji vek, Ar- tabli pri Murski Soboti. - V: M. skih Slovanov. - Dela 1. Razreda veška naselbina na Blejski Pri- heološke raziskave med Jadran- Guštin (ur.), Zgodnji Slovani : SAZU 22/1-2, Ljubljana. stavi, Najdbe. - Opera Institu- skim morjem in Panonsko niži- zgodnjesrednjeveška lončenina LAMUT, B. 1988-89, Kronološka skica ti archaeologici Sloveniae 14, no, Ljubljana, 59-63. na obrobju vzhodnih Alp, Lju- prazgodovinske naselbine v Or- Ljubljana. DRAŠKOVIČ, P. 2005, Prazgodovin- bljana, 46-62. možu. - Arheološki vestnik 39- -. 1990, Staroslovansko grobišče ske naselbinske najdbe iz Ra- HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- 40, 235-276. na Sandrovi polici v Predtrgu pri dovljice. - Ljubljana (Diplomsko nologija keramike, tipologi- LAZAR, E. 2008, Nedelica - zgodnje- Radvoljici. - Arheološki vestnik delo, Oddelek za arheologijo, ja lončenine, keramični arhiv. srednjeveško selišče. - V: Bekić 41, Ljubljana, 465-504. Filozofska fakulteta Univerze v - Ljubljana. L. in M. Guštin (ur.), Srednji vek, POULIK, J. 1975, Mikulčice, Sidlo a Ljubljani). -. 2007, Sela pri Dobu. - AAS 4, Arheološke raziskave med Ja- pevnost knižat velkomora- DRENNAN, R. D. 1996, Statistics for Ljubljana. dranskim morjem in Panonsko vských. - Praha. Archaeologists. A Commonsense HROVATIN, I. M. in P. TURK 2008, Pr- nižino, Ljubljana, 75-78. RAJŠP, V., A. SERŠE in M. FICKO 1998, Approach. - New York, London. žanj pri Ljubljani. Naselbin- LOSERT, H. 1993, Die fruh- bis ho- Slovenija na vojaškem zemljevi- DJURIC, B. 2002, Poročilo o rezulta- ska jama 17. - V: M. Guštin (ur.), chmittelalterliche Keramik in du 1763-1787. - Ljubljana, zv. 4. tih arheološkega pregleda na Srednji vek, Arheološke razi- Oberfranken. - Zeitschrift fur REIMER P. J. et al. 2004, INTCAL04 potencialnem najdišču Na Do- skave med Jadranskim morjem Archaologie des Mittelalters, Terrestrial Radiocarbon Age Cali- linje. - Ljubljana (neobjavljeno in Panonsko nižino, Ljubljana, Beiheft 8, Koln, Bonn. bration, 0-26 Cal Kyr BP. - Radi- poročilo). 145-151. LUX, J. 2007, Doslovče. - Varstvo ocarbon 46 (3), 1029-1058. spomenikov 43, 48-49. Arheologija na avtocestah Slovenije Na Dolinje pri Brezjah 52 SAGADIN, M. 1995, Poselitvena slika TICA G. 1999, KO 03 Vrba-Črnivec- rimskega podeželja na Gorenj- Podtabor, Poročilo o rezulta- skem. - Kranjski zbornik, Kranj, tih ekstenzivnega arheološkega 13-22. pregleda. - Ljubljana (neobja- -. 1996, Mali grad v Kamniku. - vljeno poročilo). Varstvo spomenikov37, Ljublja- -. 2000, KO03-04 Vrba-Črnivec- na, 105-120. Podtabor, Poročilo o rezulta- SAGADIN, M., O. KOVAČ in J. LUX 2008, tih ekstenzivnega arheološkega Rodine. - Varstvo spomenikov pregleda. - Ljubljana (neobja- 44, 241-242. vljeno poročilo). SAGADIN, M. in J. LUX , Poročilo o -. 2008, Zgodnjesrednjeveško naj- arheoloških izkopavanjih na dišče Kompolje - Pod malnom. lokaciji Mošnje - Pod cesto na - V: M. Guštin (ur.), Srednji vek, trasi AC Vrba-Peračica. - Kranj Arheološke raziskave med Ja- (neobjavljeno poročilo). dranskim morjem in Panonsko SAGADIN, M. in D. SVOLJŠAK 2006, nižino, Ljubljana, 157-170. Smokuč. - Varstvo spomenikov TERŽAN, B. (ur.) 1995, Depojske in 39-41, 186-188. posamezne kovinske najdbe ba- SAGADIN, M. in D. SVOLJŠAK 2007, Po- krene in bronaste dobe na Slo- ročilo o arheoloških izkopava- venskem 1. - Katalogi in mono- njih na lokaciji Ledine, na trasi grafije 29, Ljubljana. AC Vrba-Peračica. - Nova Gorica TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolit- (neobjavljeno poročilo). ska naselbina v Dragomlju. - V: STIEGMANN, Ch. in M. WEMHOFF 1999 M. Guštin (ur.) Prvi poljedelci. (ur.), Kunst und Kultur der Karo- Koper, 65-79. lingerzeit. Karl der Grosse und VALIČ, A. 1992, Zbirka arheološki pr- Papst Leo III. In Paderborn, Band vin Radovljice z okolico. - Ra- 1. - Meinz. dovljiški zbornik, Radovljica, STUIVER M. in H. A. POLACH 1977, Di- 15-22. scussion: Reporting of 14C Data. -. 1962/63, Staroslovansko gro- - Radiocarbon 19:3, 355-363 bišče v Smokuču pri Žirovni- ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Hauser in der ci in Srednjem Bitnju pri Kra- fruhmittelalterlichen slawi- nju. - Arheološki vestnik 13/14, schen Welt. - Nitra. 565-578. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri VALIČ, A. in S. PETRU 1964-65, Antič- Krogu. - AAS 7, Ljubljana. ni stavbni kompleks na Rodinah. ŠIFRER, M. 1992, Geomorfološki ra- - Arheološki vestnik 15-16, Lju- zvoj Blejsko-Radovljiške ravnine bljana, 321-337. in Dobrav v kvartarju. - Rado- VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geolo- vljiški zbornik, Radovljica, 6-14. škem ogledu arheološkega naj- ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamni- dišča priPeračici. - Ljubljana škega Malega gradu: izkopava- (neobjavljeno poročilo). nja leta 1992. - Arheološki ve- stnik 56, 435-452. -. 2007, Lonci v opremi visokosre- dnjeveške kuhinje s kamniškega Malega gradu. - Arheološki ve- stnik 58, 375-404. -. 2008, Lončenina iz najdišča Krnski grad (Karnburg), izko- pavanja 2006 in 2007. - Beljak (interno poročilo, Landesmuse- um Klagenfurt). -. 2009, Mali grad. Visokosrednje- veški grad v Kamniku. - Opera Instituti archaeologici Slovenia 15, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije 1 Na Dolinje pri Brezjah 53