PoStnina plačana v gotovini.
Brezplačno, samo za člane 1
UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
St. 5.
Ljubljana, dne 20. maja 1937.
Leto II.
Uredništvo In uprava: Miklošičeva cesta St. 22/11. Izhaja enkrat meseCno-
Redni občni zbor Društva državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani
bo
v nedeljo, 23. maja 1937 ob pol 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta štev. 22
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Volitev šest odborniških namestnikov (§ 14 pravil).
6. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah, predvsem o ustanovitvi posmrt-
nega sklada za društvene člane in o izpremembi pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom ob vsakem številu članov.
OPOMBA: Predloge, o katerih naj se sklepa, je treba prijaviti pismeno najkasneje 8 dni pred občnim zborom.
Predsednika in odbornike voli občni zbor za dobo dveh let, namestniki se volijo za eno leto. Odbor voli iz svoje srede oba podpredsednika, tajnika in blagajnika, pa tudi druge funkcijonarje, ako so potrebni.	ODBOR.
Iz govora g. senatoma Ivana Hribarja za državne nameščence in upokojence
(Na seji dne 24. marca 1937; po stenografskem zapisniku.)
»Gospodje senatorji, javil sem se za besedo zaradi tega, da dam neke pobude gospodu ministru financ ter da mu priporočim, da izvoli te pobude vpoštevati.
Gospoda, dasi moramo priznati, da je vlada dr. Milana Stojadinoviča kmalu potem, ko je prevzela dolžnost, izdala mnogo v narodno-gospodarskem oziru zelo koristnih uredb, ene njene uredbe pa ne morem vsaj jaz — in mislim, da ne bom pogrešil, ako rečem, da je v tem visokem domu mnogo tovarišev, ki so istega mišljenja — smatrati za posrečeno. To je tista odredba, s katero je zmanjšala plače uradnikom in upokojencem. Storila je to z utemeljitvijo, da so živila postala cenejša. Da je ta trditev bila deplasirana, se je pokazalo slučajno istočasno z objavo uredbe. Istega dne namreč, ko se je uredba objavila, je' hotel slučaj, da se je v Beogradu povišala cena kruhu. Od te-
daj pa so polagoma rasle cene večine živil in v še večji meri so porasle cene ostalih življenjskih potrebščin.
Gospoda! Kako je torej ona nesrečna uredba morala katastrofalno vplivati na neštevilno množico tistih, ki jih je zadela, ni težko zamisliti. Obupni so bili klici, ki so prihajali do nas od prizadetih nesrečnikov, in to zlasti zato, ker so tisti pomočniki gospoda ministra financ, ki so uredbo pripravili, zelo dobro znali skrojiti jo tako, da višji uradniški razredi niso bili bogve kako prizadeti, nego da je sko-ro vse breme padlo na nižje uradniške razrede, ki so tudi brez tega prejemali take prejemke, da so samo z največjo varčnostjo mogli vzdrževati sebe in svojo rodbino.
Resnica je, da so bile tudi druge države, v katerih so se vlade v dobi krize poslužile sličnih metod. Dotična uredba
naše vlade torej ni bila njena izvirna iznajdba, nego kopija tuje finančne modrosti. Toda dočim so druge države svojemu uradništvu in upokojencem vrnile prejšnje prejemke, se naše ministrstvo financ še ni pospelo tako visoko, da bi jim sledilo, čeprav bi ga morala na to napotiti okolnost, da so se življenjske potrebščine, in to nekatere izmed najpotrebnejših, podražile prav radi fiskalne obremenitve. Spominjam samo na kavo in cuker.
20. dne oktobra lanskega leta sem pozdravil s predsedniškega mesta v senatu uredbo vlade o ureditvi kmetskih dolgov ter sem obenem priporočal, da bi se vlada spomnila tudi državnih uradnikov in upokojencev. Danes moram opozoriti na to, da so kmetje, katerim so se izbrisali dolgovi, za svojo letino prejeli mnogo večje cene, nego lansko leto. Uradniki pa morajo ne samo vse dražje plačevati, temveč se morajo v, mnogih primerih tudi še zadolževati, razume se, ako imajo še kje kredita z ozirom na njihovo bedno plačo. Zato od srca prosim g. ministra financ, ker se gospodarske razmere države srečno popravljajo in ker to v proračunu za to leto še ni predvideno, da vsaj v proračunu za leto 1938/39 predvidi potrebno vsoto v smislu tega mojega predloga. Za to leto pa naj enako, kakor je to storila naša posestrima Češkoslovaška republika, odredi, da se za božične praznike, ki so posvečeni rodbinski sreči in ljubezni, izplača državnim uradnikom in upokojencem 13. mesečna plača, za katero pri dobrem državnem gospodarstvu ne bo težko najti kritja v doseženih prihrankih.
Priporočam torej naslednjo resolucijo gospodu ministru financ. Ta resolucija se glasi:
»Poziva se kraljevska vlada, da plače državnih uradnikov in nameščencev, kakor tudi prejemke upokojencev najkasneje
s proračunskim letom 1938/39 poviša za toliko, za kolikor so se z njeno uredbo leta 1935. znižale, in da vsemu uradništvu
II.
Predmet: O draginjskih dokladah tistih, ki so bili upokojeni z manj nego 10 leti efektivne službe.
Gospodu ministru financ — Beograd.
Ena najkrivičnejših in najnesocijalnej-ših odredb je brez vsakega dvoma tista, ki je bila izdana v čl. 331 fin. zak. za leto 1927/28 in ki še danes velja po zakonu z dne 31. julija 1929 o podaljšanju veljavnosti določil dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah. V § 109 tega zakona stoji do-slovno:
»Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 10 leti efektivne službe, računaje tudi neukazna leta, pa na dan 1. septembra 1923 niso dovršili 45 let življenja, od dne, ko dobi veljavo ta zakon, ne pripadajo osebne in rodbinske draginj-ske doklade, razen ako so bili upokojeni zaradi bolezni.
To določilo se ne nanaša na upokojence - vojne invalide.11
Od omenjenega zakonitega predpisa trpe veliko krivico in so hudo oškodovani vsi tisti mlajši državni uslužbenci, ki so v prvih letih osvoboditve, niti krivi niti dolžni, bili iz službe gdpuščeni in upokojeni z man je nego 10 leti efektivne službe. Med takimi so bili mladi častniki in drugi državni uslužbenci nekdanje avstro-ogr-ske monarhije z devetimi leti in 10 do 11 meseci efektivne in nekoliko pogodova-nimi leti službe.
Dasi dobri in sposobni uslužbenci in zavedni Jugoslovani, vendar bogve iz kakšnih razlogov niso mnogi častniki bili sprejeti v našo vojsko, mnogi drugi državni uslužbenci pa so bili odpuščeni iz službe in' upokojeni s pokojnino, ki jim je pripadala po efektivnih in pogodovanih (vojnih in drugih) letih službe, vštevnih za pokojnino, toda z manj nego 10 leti, efektivno prebitimi v aktivni službi.
Večini takih upokojencev pokojnina ne znaša niti 3 (reci tri) dinarje na dan, a redko komu dosega pokojnina 5.— Din na dan, in zato zahteva tudi socijalna pravica, da se tem bednikom, ki so brez svoje krivde trpeli in trpijo, priskoči najhitreje na pomoč, vsaj tako, da se jim da
in nameščenstvu, kakor tudi upokojencem za božič 1937 nakaže in izplača trinajsto mesečno plačo.
pravica do prejemanja osebne in rodbinske doklade tako, kakor so jo imeli do prvega dne aprila 1927, katerega dne se jim je vzela ta pravica.
Z ozirom na vse razloženo, kakor tudi na nalogo, ki nam jo nalagajo društvena pravila, smatramo za svojo dolžnost prositi Vas, gospod minister, da izvolite predložiti narodni skupščini predlog, da se v finančnem zakonu za leto 1937./38. vstavi člen te-Ie vsebine:
„Predpis § 109 zakona z dne 31. julija 1929, o podaljšanju veljavnosti določil dosedanjih finančnih zakonov in zakonov
o	proračunskih dvanajstinah, preneha veljati z dnem 31. marca 1937.“
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej priliki izraz našega najglobljega spoštovanja.
V	Zagrebu, dne 11. januarja 1937.
III.
Predmet: O draginjskih dokladah rodbinskih upokojencev.
Gospodu ministru financ — Beograd.
Uradniški zakon iz leta 1931. je predpisal v svojem 1. odstavku § 148, da imajo rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki uživajo rodbinske pokojnine, iste draginj-
Neverjetno je, da država v teh vprašanjih, posebno pa pri železniških invalidih ne izpolnjuje niti mednarodnih pogodb, po katerih je prevzela nase neke obveze za te siromake, ki žive danes od miloščine 2—7 Din mesečno, dočim ministrstvo za gozde in rude najbrže niti ne ve, da upravlja dotični fond, ki ga je prejelo po mednarodni pogodbi, pa ga tudi ne izplačuje na korist teh siromakov, ki danes zaradi prevelike vestnosti v službi obupavajo in počasi umirajo od gladu in bede.
Največji škandal naše uprave je izplačevanje pokojnin. Uradnik, ki se upokoji, ne prejme pokojnine mesece in mesece po
ske doklade, ki so jih imele ali bi jih imele osebe, od katerih izvajajo pravico, ako bi se upokojili v času smrti.
Tudi uredba o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 19. IX. 1935 št. 37.600/1, z dopolnitvijo z dne 24. X. 1935, št. 39.365/1 je imela v odstavku 3 čl. 10 skoro enak predpis, kakor prvi odstavek § 148 uradniškega zakona, toda samo za rodbinske upokojence, bolje situirane, n. pr. rodbine ministrov, banov, pokrajinskih namestnikov itd., izostali pa so rodbinski upokojenci nižjih državnih uslužbencev, to je tistih, navedenih v čl. 2 in 4 iste uredbe, ali rodbine takozvanih staroupokojencev, ki so najpotrebnejše rodbine. Da pa bo pravica za vse, Vas prosimo, gospod minister, da bi izvolili predložiti narodni skupščini predlog, da se v finančnem zakonu za leto 1937/38 uvrsti člen naslednje vsebine:
„Odstavek 3 čl. 10 uredbe o osebni in rodbinski draginjski dokladi državnih upokojencev z dne 19. IX. 1935, št. 37.600/1, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. X. 1935, št. 39.365/1, se izpreminja in se glasi:
»Rodbinskim upokojencem, katerim se je določila pokojnina izza smrti oseb, navedenih v členu 2, 3, 4 in 9, pripada ista osebna draginjska doklada, ki jo imajo osebe, od katerih izvajajo pravico do pokojnine."
„Člen 5 iste uredbe se ukinja.“
Sprejmite, gospod minister, tudi ob tej priliki izraz našega najglobljega spoštovanja.
upokojitvi in v tem času lahko gladuje in umre. Za to se nikdo ne briga. Nerazumljivo mi je, da se v teku 17 let to vprašanje ni moglo rešiti tako, da bi uradnik prejel pokojnino v tistem mesecu, v katerem se upokoji. Pa tudi akontacije ne more prejeti na račun svoje pokojnine. To je znak popolne nesposobnosti centralne birokracije, ki ubija upravno poslovanje v celi državi. Kako naj bi se ne čudili, da vlada povsod nezadovoljstvo, malodušje in popolno nezaupanje nasproti centralni upravi.
Gospoda, ni še prekasno, da se parnet-
1	no in koristno za državo rešijo vsa ta
Tri nove predstavke
(Nadaljevanje in konec.)
V	Zagrebu, dne 14. januarja 1937.
Narodni poslanec dr. Riko Fux za upokojence
(Konec.)
uradniška vprašanja. Nikar ne mislite, da je uradnik mrtev stroj, ki se samo goni, dokler ne dosluži. Še ni prekasno, toda skrajni čas je, da se pravično reši vprašanje uradništva, da se mu ustvari položaj, da more vsaj živeti kakor človek.
2e zaradi tega, kar sem navedel, odločno protestiram proti načrtu ministra socialne politike, da ustvari neki posebni
fond za brezposelne in to z dohodki nameščencev. Gospoda, nikar se ne igrajte s siromaki! Vsak dinar, ki se vzame tem siromakom, pomeni za vsakega nameščenca breme, ki ga težko prenaša. Kako se pride do tega, da prav v najhujšem času za nameščence in delavce, da prav oni nosijo še nova bremena in to edino zaradi nereda v državni upravi.41
Društvena kronika
Seja upravnega odbora društva državnih upokojencev v Ljubljani
Upravni odbor je imel dne 23. aprila 1937. svojo šesto sejo ob 5. uri pop. Po otvoritvi seje je odbor takoj prešel na razpravo o osnutku novih društvenih pravil. Predsednik in odbornik dr. Vidic sta predlagala izpremembe v paragrafih, 1, 3,
7,	8, 10, 14, 16 in 21. starih društvenih pravil. Spremembe so se soglasno sprejele. Odbor je sklenil, da se naj skliče pred občnim zborom še ena seja zaradi končne redakcije osnutka novih Pravil, ki naj se predložijo občnemu zboru. Odbor se je tudi posvetoval o kandidatni listi za odbor-niške namestnike in je sestavil predlog za to listo. Odbornik dr. Vidic je poročal o svojem posredovanju v Beogradu glede otvarjanja kreditov za izplačevanje pokojnin, kakor tudi o posredovanju Pri bratskem društvu v Zagrebu zaradi sklicanja konference delegatov vseh banovinskih društev, na kateri naj bi se ugotovilo stališče glede enotne organizacije vseh društev upokojencev, nadalje glede smotrenega predlaganja spomenic v tem zmislu, da naj se predlagajo skupne spomenice v vrstnem redu najnujnejših in najpotrebnejših zahtev, kakor tudi glede sestave enotnega delovnega programa. Tajnik je poročal o izidu pravde proti g. A. zaradi očitkov, ki smo jih že omenili. (Glej tudi „Pojasnilo“ v današnji številki!)
Po rešitvi nekaj vlog je bil dnevni red izčrpan in je predsednik zaključil sejo ob V\ 8. uri zvečer.	______
Računski zaključek
Društva državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani za poslovno leto 1936.
Dohodki:
1. Prenos imovine iz leta 1935	.	40.496'45	Din
2- Vpisnina............... 2.361’—	„
2-	Članarina............. 58.700’—	„
4.	Izkupiček za prijave ....	8.884’—	„
5- Obresti pri poštni hranilnici	.	766’—	„
6.	Drugi dohodki (tiskovine, pomotoma vplačani zneski i. t. d.)	.	1.758’80	„
Skupaj . . 112.966’25 Din Izdatki:
!• Honorarji tajniku in blagajniku	10.200’— Din
2- Potni stroški funkcijonarjev in
podpore revnim članom	.	.	8.737'—	„
3- Najemnina, razsvetljava in	kur-
java društvene pisarne .	.	.	6.915'50	„
Provizije poverjenikom .	.	.	1.915’  „
5. Poštnine in brzojavi	....	3.517’60
6. Stroški za „Naš Glas“, za dru-
štvene člane................. 600’—
7. Stroški za „Upokojenca“	.	.	.	27.471’—•
8. Tiskovine, pisarniške potrebšči-
ne in vrnjeni, pomotoma vplačani zneski.............. 10.352'40
9. Ob koncu leta 1936 ostala imo-
vina...................... 43.25775
Skupaj .
112.966’25 Din
I.	1936:
Društvena imovina ob koncu
1. Vloga v Kmetski posojilnici z
obrestmi za 1. 1936 vred . .	15.656’55	Din
2. Pri uradniškem posojilnem kon-
zorciju	....................... 3.000’—	„
3. V	poštni	hranilnici... 20.766’—.	„
4. V	čekovnem prometu	....	3.548’04	„
5. V	ročni	blagajni gotovina	.	.	287'16	„
Skupaj . .	43.257'75	Din
Vrednost društvenega inventarja
znaša .................................. 8.400’—	„
Ob koncu leta 1936 znaša skupno društveno premoženje . . .
51.657 75 Din
Pojasnilo!
„Vsak odbornik dobi jurja na mesec!14
V	Ljubljani že dalje časa kroži po društvenih nasprotnikih razširjena govorica, da prejema vsak izmed 15 društvenih odbornikov po Din 1.000.— mesečno nagrade, društveni tajnik pa vrhu tega še prosto stanovanje.
Ko so te dni društveni odborniki nekoga, ki so ga imeli na sumu, da tudi on širi zgoraj navedeno govorico, tožili radi klevete, se je le-ta zagovarjal, da takega očitka ni nikdar proti nikomur izrekel in da je očitek sam tako nezmiseln, da ga nikdo ne more verjeti, saj društvo, ki prejema od svojih članov malenkostno članarino po Din 3.— na mesec, pač ne more svojim odbornikom plačevati mesečne nagrade po Din 1.000.—, ker bi samo ta izdatek visoko prekoračil društvene dohodke.
Na podlagi tega logičnega zagovora je sodišče obdolženca oprostilo in s tem
istočasno tudi ugotovilo neresničnost in nemožnost tozadevnih govoric. — S tem so prejeli društveni odborniki od sodišča polno zadoščenje za nezmiselno obrekovanje tajnih nasprotnikov društva.
Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru in naše društvo
(Nadaljevanje.)
V	dopisu omenjeni predlog se glasi:
Predlog.
Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani predlaga v svrho organiziranja enotnega in skupnega delovanja organizacij državnih upokojencev v dravski banovini naslednje:
Temeljno načelo podpisanega društva je:
Za vsako banovino naj posluje na zunaj po eno skupno in enotno banovinsko društvo.
To stališče so zavzele vse ostale že obstoječe banovinske organizacije upokojencev. To načelo so si osvojili tudi vsi delegati banovinskih združenj upokojencev v Slavonskem Brodu v oktobru 1933. Na tem načelnem stališču vztrajajo še danes vsa banovinska društva v državi in to stališče tudi dejansko izvajajo.
Od tega temeljnega načela tudi podpisano društvo ne more odstopiti, ker tvori podlago za enotno, složno in na cilj usmerjeno delo in se to načelo priznava v vseh ostalih banovinskih organizacijah upokojencev.
Zato smatra podpisano društvo, da je v dosego enotne organizacije v naši banovini treba, da se obstoječe Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru preustroji v avtonomno podružnico podpisanega ljubljanskega društva.
Ta samostojna matiborska podružnica naj bi uživala vso avtonomijo v svojem notranjem poslovanju in v svojih posebnih krajevnih zadevah, samo ob enotnih nastopih vseh banovinskih društev nasproti centralnim oblastvom bi jo s primerno udeležbo zastopalo ljubljansko društvo. Samostojnost mariborske podružnice naj bi bila razvidna že iz njenega imena samega.
Podpisano društvo je v svrho izvedbe fuzije pripravljeno spremeniti svoja društvena pravila po teh-le načelih:	t
1.) Prvi podpredsednik pripada mariborski avtonomni podružnici, ki ima pravico predlagati ga izmed svojih članov. Razen tega se obvezno reservira določeno število odbornikov v ljubljanskem odboru članom mariborske podružnice.
2.) Občni zbori bi se obvezno vršili menjaje eno leto v Ljubljani, naslednje leto pa v Mariboru.
3.) Na vse seje ljubljanskega odbora bi se obvezno morali vabiti tudi mariborski odborniki.
V	deputacije, na ankete in druga meddruštvena zborovanja naj bi se pritegnil na zahtevo podružnice ali po potrebi tudi zastopnik mariborske podružnice.
4.) Smatramo za potrebno, da se članarina tudi za člane mariborske podružnice zviša na tri dinarje mesečno. Povdarimo, da znaša pri vseh
ostalih upokojenskih organizacijah članarina najmanj toliko, povečini pa več. Članarina 3 dinarjev na mesec je absolutno minimalna in bi bilo ob nižji članarini vsako uspešno poslovanje nemogoče. Glede višine članarin pri drugih društvih glej „Naš glas‘‘ od 15. junija 1934, štev. 12, na tretji strani.
5.) Od članarine odstopa mariborska podružnica polovico, to je 1.50 Din od vsakega svojega člana (ce). Člani mariborske podružnice pa dobijo za ta prispevek brezplačno mesečnik „Upo-kojenec“, brezplačne tiskovine „Prijava“ in brezplačno ustno ali pismeno posredovanje za vse člane podružnice ipri vseh centralnih oblastvih v Ljubljani, ter vse strokovne nasvete in pojasnila, sploh vse udobnosti, ki jih imajo člani ljubljanskega društva.
Avtonomna mariborska podružnica lahko notranje kakor dosedaj samostojno deluje v svojem področju, ima svoj posmrtni sklad, ki ga je že ustanovila, prireja božičnice in druge socialne prireditve in podpore svojim članom, sploh vse, kakor doslej; vse to bo tem lažje izvrševala, ker bo odslej razpolagala z višjo članarino kakor dosedaj (namesto 1 Din—1.50 Din na mesec od vsakega člana).
Te izpremembe glede vsebine prvotnega predloga so bile zaradi medtem nastalih drugačnih razmer potrebne.
Odgovor mariborskega društva.
Štev. 304	Maribor,	dne 23. 3. 1937.
Društvu državnih upokojencev v Ljubljani.
V	posesti Vašega c. dopisa od 6. t. m. predvsem ugotavljamo, da je naš podpredsednik g. nadsv. Vrbnjak ob priliki svojega poseta pri Vašem predsedniku g. predsedniku upravnega sodišča v p. dr. Vrtačniku želel doseči skupno delovanje našega društva z Vašim kot pri—, ne kot podrejene organizacije, nakar je Vaš g. predsednik diskusijo prekinil, rekoč: „Potem je pa škoda, da o tem več govorimo."
Nadalje Vas pri tej priliki opozarjamo na naše poročilo po občnem zboru za leto 1935., kjer smo iznesli Vaše predloge in da se je glasil tozadeven soglasen sklep: NE!
Vzlic temu se je društveni odbor na svoji zadnji seji bavil z Vašim predlogom od 6. t. m. in sklenil, da ne bode zadeve ponovno spravljal pred občni zbor. — Vzajemno delovanje obeh organizacij ne ovira okolnost, da ostane status quo.
Pravice vdov do rodbinske pokojnine
Glede pravic vdov do rodbinske pokojnine se je že razpravljalo v »Upoko-jencu“, predvsem v štev. 1/2 z dne 27. II. m. 1. v članku »Uradniški pokojninski sklad“, str. 3—5, nazadnje v septemberski številki lanskega leta na tretji strani pod »Odgovori uredništva11. (... »ženi vdovi po državnem upokojencu, tudi če se je poročil kot upokojenec, pripada rodbinska
Naše društvo ni edino nebanovinsko. Tudi v Somboru in Šibeniku in še morda drugod delujejo samostojne organizacije. — Somborsko društvo je bilo na kongresu v Slavonskem Brodu leta 1933. celo izvoljeno zastopnikom vseh upokojeniških organizacij v državi.
dr. Josip Kronvogel s. r.	Ogorelec	s.	r.
predsednik	tajnik
Naše pojasnilo.
Najprej ugotavljamo, da je mariborsko društvo sprožilo ponovno izmenjavo misli zaradi skupnega dela, ker je hotelo doseči, da bi tudi njegovi člani dobivali naše glasilo »Upokojenec", ter je vprašalo, pod kakimi pogoji bi se to moglo zgoditi. Naš dopis in predlog pa je odbor kar na svoji seji odklonil in sklenil, „da ne bo zadeve ponovno spravljal pred občni zbor". Ali je s tem ustregel mišljenju in željam svojih članov, je drugo vprašanje.
Če se hočejo gospodje odborniki mariborskega društva oklepati »samostojnosti" svojega društva z vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljšega predmeta, je nam tudi prav. Naše načelo jim je znano, mi pojdemo svojo pot naprej; da je ta pot prava, nam je dokaz to, da se je število naših članov v kratki dobi enega leta podvojilo.
Kar se tiče zadnjega odstavka mariborskega odgovora, pa pripominjamo, da fungira somborsko društvo kot banovinsko društvo. Na anketi dne 15. oktobra 1933. v Slavonskem Brodu je delegat tega društva poudarjal, da se je sporazumno z novosadskimi državnimi upokojenci ustanovilo to društvo kot banovinsko društvo. Tudi v Zetski banovini deluje banovinsko društvo državnih upokojencev ne v Podgorici, kjer je sedež banske uprave, temveč v Peči. Še več! V Novem Sadu, na sedežu banske uprave itd., se je celo ustanovila podružnica somborskega društva. Ali si morda gospodje v Mariboru želijo kaj enakega glede Ljubljane?!
Res pa je, da so v zadnjem času ustanovili državni upokojenci v Šibeniku svoje lastno »udruženje Penzionera sjevernog diela primorske banovine v Šibeniku", dasiravno obstoja zelo agilno banovinsko društvo v Splitu.
Kakšen pomen more imeti tako društvo, ki ne šteje niti 100 članov, in ali so take cepitve pametne in koristne za državne upokojence, prepuščamo trezni sodbi vsakega posameznega državnega upokojenca.
pokojnina ne glede na dobo, koliko časa sta bila poročena, torej tudi takoj po poroki" ...).
Res je, da pravi § 62, točka 6 finančnega zakona 1932/33: „§ 144 uradn. zak. je razumeti tako, da imajo pravico do rodbinske pokojnine samo rodbine onih državnih uslužbencev, ki so sklenili zakon pred vstopom v državno službo ali med aktivno službo..." In § 113 fin. zak. 1936/37 določa, »da veljajo še dalje vse določbe dosedanjih fin. zakonov, s kate-
rimi so bili veljavni zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni itd."
§ 62, točka 6 fin. zak. 1932/33 tolmači pa samo § 144 uradu. zak. iz leta 1923.,
ne pa tudi § 147 uradn. zakona iz 1. 1931., ki pravi: »Rodbinska pokojnina pripada vlagateljem, zakonski ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozako-njenim." (Glej tudi § 272, 2, tega zakona.) In ta člen (§147 ex 1931) ni bil z nobenim fin. zakonom ne izpremenjen, ne ukinjen in ne dopolnjen.
Tako tolmači to vprašanje finančna direkcija in v konkretnih primerih se izvajajo določila § 147 uradn. zak. iz 1. 1931., torej, da so vdove, ki so se poročile z upokojenci, deležne rodbinske pokojnine, seveda s pogojem, da je mož doživel dan 1. aprila 1931, ko je stopil novi zakon v veljavo.
Obvestilo vojaškim upokojencem
V	zadnji številki »Upokojenca" smo v poročilu o seji upravnega odbora omenili notico, naslovljeno na upokojene častnike in vojaške uradnike, da naj pošljejo v Beograd prepise vojnih dekretov. Kakor smo obljubili, smo se obrnili s posebnim dopisom na udruženje upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov s prošnjo za pojasnilo, v kake namene so objavili v listih dotično notico.
Prejeli smo naslednji odgovor:
»Prejeli smo Vaše pismo z dne 12. IV. 1937 in nam je čast nanje izjaviti naslednje: 1. Uprava našega udruženja dela že deset let na vprašanju o izenačenju pokojnin. Upali smo, da se bo dalo to vprašanje to leto pri odobritvi proračuna rešiti; toda na našo žalost je tudi to pot ostalo pri starem. 2. Ugotovili smo, da nima nikdo točnih podatkov o razliki, ki obstoja med celokupno pokojnino, ki se prejema po starih zakonih, in pokojnino, ki bi se prejemala po najnovejšem zakonu. Pojavljajo se številk*e, ki izgledajo kot „bauk“, a to ni resnica. Zaradi tega smo se odločili, da za častnike, vojaške uradnike in rodbine poginulih in umrlih častnikov in uradnikov mi izračunamo točni znesek.
Tega smo se lotili po lastni iniciativi, ker še ne mislimo položiti orožja, temveč hočemo na tem vprašanju tudi dalje delati, z vso tovariško ljubeznijo in z vso energijo, s katero razpolagamo.
Pošiljamo Vam naše patriotske pozdrave."
Toliko v vednost vojaškim upokojencem, ki so se zanimali za stvar.
• Posvetovalnica — informacije
Štev. 5.
»UPOKOJENEC«
Stran 5.
Razgled
Organizacija železniških upokojencev
O tej organizaciji poroča „Naš glas“ v svoji 7. številki z dne 1. aprila 1937: „Sredi februarja je v Ljubljani zborovalo društvo železniških upokojencev. Iz poročil na zborovanju je razvidno, da je stanje teh revežev res obupno. Tako prejemajo miloščinarji in invalidi bivše južne železnice zdaj komaj po 30 do 40 Din na mesec in po 2 Din doklade na dan. Položaj invalidov je še obupnejši. 100% invalidi prejemajo komaj po 500 Din, njihove vdove pa še nesorazmerno manj. Zato se društvo že od prevrata sem neprestano bori, da bi se tem staroupokojencem, mi-loščinarjem, rentnikom in invalidom izboljšali prejemki, da bodo mogli vsaj za silo živeti. Načrt uredbe o priznanju rodbinskih doklad je že izdelan, o čemer smo tudi mi že poročali, ni pa uredba še izdana. Železniškim upokojencem so se tudi
znižale razne dajatve v naravi, kakor režijski premog, vozne ugodnosti, prost prevoz za živež itd. Z uredbo iz jeseni 1935. so bili hudo udarjeni. Tudi postopek za odmero pokojnin na novo upokojenih je tako dolgotrajen, da upokojenci od junija minulega leta še sedaj niso dobili pokojnine. Kako naj ti nesrečneži žive brez vseh sredstev, je popolnoma nerazumljivo. Tudi so se zborovalci pritoževali, da upokojenci ne morejo dobiti stanovanj v hišah, *ki jih v Ljubljani zida železničarski sklad, ki je prevzel preostalo premoženje gospodarske poslovalnice bivše južne že-leznice.“
Tako „Naš glas“. Na zadnji seji upravnega odbora našega društva se je sklenilo, da se osnuje v odboru več odsekov, med njimi tudi »železničarski odsek", ki bo proučeval želje in zahteve železničarskih upokojencev in se bavil specialno s pritožbami tega stanu.
Razmah našega članstva
Odgovori na vprašanja
Gosp. J. K. orožniški narednik v Cirkovcah:
ad 1) Ako upokojenec nima 25 let efektivne službe, njegovi postranski dohodki v 3. draginjskem razredu ne smejo znašati več od 1000 Din na mesec (čl. 25 uredbe o dokladah). Če je upokojenec v banovinski ali občinski službi, se ne glede na službeno dobo njegova pokojnina obravnava po § 104 fin. zakona za leto 1936-37, kakor smo to pojasnili letos, v 3. štev. našega lista na 3. strani, če pa nastopi tako službo v zvanju, ki mu daje pravico do pokojnine, mu sploh ne pripada ne pokojnina, ne doklada, dokler je v službi. — ad 2) Zaslužek sme iskati vsak, kdor hoče in kjer hoče. Vprašanje je le, kako bi mogel delati in vrniti službo upokojenec, ki je zairadi zadobljene Poškodbe postal popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče. — ad 3) Na podstavi čl. 122 zakona o orožnikih iz leta 1931. v zvezi s čl. 109 zak. iz leta 1930. pridobivajo orožniki pravico do rodbinske pokojnine za člane svoje rodbine po predpisih zakona o uradnikih iz leta 1931. Po § 147 zakona o uradnikih iz leta 1931. „pripada rodbinska pokojnina vplačevalčevi (to je vplačevalca prispevkov v pokojninski sklad) zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim." V tem 'besedilu ni razlike, če se je kdo poročil v aktivni službi ali v pokoju.
Gosp. M. J. Zasip, p. Bled I.: Ker je oče otroku umrl že leta 1922., to je pred 1. 4. 1931, ko je stopil v veljavo najnovejši uradniški zakon, j nima sirota nobene pravice do pokojnine po očetu, še manj pa po materi.
G. I. F. Žalec. Ker imate nad 25 efektivnih tet službe, Vam pripada od 1. 10. 1935. dalje osebna doklada mesečnih 431.20 Din in za otroke po
110.— Din na mesec, neglede na to, da izvršujete privatno prakso. Z ozirom na to, da imate 25 let,
10. mesecev, 2 dni efektivne služibe, in da plačujete prispevke v uradniški pokojninski sklad od 1. 4. 1931, to je šest let (računaje do 31. 3. 1937.), znaša Vaša doba za odmero rodbinske pokojnine skupaj 31 let, 10 mesecev, 2 dni.	Za	ta čas	bi pripadalo vdovi in hčerki za 10 let 40%,	za	ostalih
22 let 22%, torej skupaj 62% od Vaših prejemkov, ki ste jih nazadnje prejemali v aktivni službi, to je od 22.500 Din — 13.750 Din na leto. Poleg tega bi prejemala vdova 431.20 Din doklade na mesec zase, če bi njeni dohodki ne znašali v
11. draginjskem razredu čez 2000 Din na mesec. Za otroka bi pripadala do 16. leta starosti, najdalje do 23. leta starosti doklada po	110	Din	na	mesec,
če bi se šolal in ne imel čez	200	Din	na	mesec
dohodkov, ali čez 150 Din štipendije ali podpore.
G. T. M. v Ljubljani, Ilirska 8a.
1. Osebna doklada k pokojnini Vam ne pripada po čl. 22, odstavek 2, uredbe, ker je Vaša mati še živa in je v državni službi.
2. Dvamesečna podpora pripada po § 95 uradniškega zakona ženi ali otrokom.
a) Žena je v aktivni službi z doliodki in ji Podpora ne pripada.
b) Otrokom pa podpora pripada, če nimajo matere. Ministrstvo financ je v nekem primeru že odklonilo izplačilo dvamesečne podpore polnoletnemu otroku, ki ni imel matere več žive. Rojena ste
26.	io. 1911, torej tudi polnoletna. Če se Vam je Prošnja odklonila, bi se bili morali pravočasno pritožiti in dokazati nasprotno od tega, kar je trdilo ministrstvo. Malo upanja je, da bi dosegli kak uspeh, če bi tudi zahtevali izplačilo.
Ob koncu leta 1934 je štelo naše
društvo......................... 1.460	članov
V	letu	1935	je	pristopilo	....	233	„
V	letu	1936	je	pristopilo	....	953	„
V letu 1937 je od 1. januarja do
31.	aprila pristopilo............ 583	„
Skupaj . . 3.229 članov
Umrlo oz. izstopilo
je v letu 1935 . . 239 članov
v letu 1936 ... 136	„
in v 1.1937 do 31. IV. 62	„	437
Ob koncu aprila 1937 je bilo torej 2.792 članov.
V	maju je pristopilo do 10. t. m. .	46	„
tako, da šteje društvo danes . . 2.838	„
V	oktobru leta 1936 je pristopil in pomotoma neobjavljen:
Fajdiga Rudolf, višji poštni kontrolor, Ljubljana.
Člani, ki so v prvem četrtletju leta 1937 na novo pristopili:
1. Arhar Anica, vdova po žel. inšpektorju, Ljubljana.
2. Arhar Leopoldina, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
3. Arzelin Ana, vdova po nadučitelju, Ljubljana.
4. Ažman Marija, učiteljica, Ljubljana.
5. Amon Roza, vdova po resp. fin. kontrole. Ljubljana.
6. Aleš Tomaž, državni upokojenec, Mala Nedelja.
7. Armič Josip, šolski upravitelj, Celje.
8. Anžlovar Franc, drž. upok., Št. Vid pri Stični.
9. Arčan Josip, orožn. kaplar, Trnovlje pri Celju.
10. Auprich Franc, orožn. narednik, Kranj.
11. Apih Florijan, sodni oficijal, Celje.
12. Bajec Andrej, lek. laborant, Moste.
13. Bajec Antonija, drž. upokojenka, Ljubljana.
14. Bartl Josipina, vdova po nadučitelju, Ljubljana.
15. Benedičič Franc, podpregl. fin. kontrole, Ljubljana.
16. Berlan Julija, učiteljica, Ljubljana.
17. Božič Ivan, žel. zvaničnik, Dravlje.
18. Burger Marija, sirota po žel. uradniku, Moste.
19. Bari Ida, vdova po žel. uradniku, Ljubljana.
20. Blaž Ana, vdova po žel. oficijalu, Ljubljana.
21. Blejec Marjeta, vdova po šol. upravitelju, Ljubljana.
22. Bras Josip, rescip. fin. kontrole, Moste.
23. Brenčič Marta, učiteljica, Ljubljana.
24. Brišnik Franja, vdova po šol. upravitelju, Ljubljana.
25. Brezigar Loni, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
26. Barbarič Jožef, žel. prog. delavec, Petiševci.
27. Bašca Luka, narednik, Preddvor.
28. Biderman Jakob, žel. zvaničnik, Čušperk.
29. Bidovec Ivan, žel. strojevodja, Mengeš.
30. Bolle Ivan, žel. uradnik, Zalog.
31. Borštnik Bariča, vdova po učitelju, Dvor pri Žužemberku.
32. Brandnegger Ciprijan, žel. zvaničnik, VeL Lašče.
33. Breznik Janez, uslužbenec bolnice, Celje.
34. Budan Ivan, žel. zvaničnik, Litija.
35. Bezeljak Alojzij, cestar, Zaplana.
d6. Bobisut Viljemina, vdova po šol. ravnatelju, Celje.
37. Breznik Marjeta, vdova po prog. čuvaju, Vir.
38. Boh Anton, orožnik, Kranj.
39. Celar Ivan, vojni uradnik, Ljubljana.
40. Cotič Franc, žel. zvaničnik, Ljubljana.
41. Cerar-Danilova Avgusta, članica nar. gledališča, Ljubljana.
42. Cevc Emilijan, sirota po učiteljici, Slov. Konjice.
43. Cimperman Franc, cestar, Tomišelj.
44. Cimperšek Alojzija, vdova ipo nadučitelju, Loka pri Zid. mostu.
45. Cizi Anton, orožn. narednik, Dragotinci.
46. Cof-Likozar Franja, arh. uradnik, Kranj.
47. Cvirn Marija, vdova po žel. zvaničniku, Nova vas.
48. Cedilnik Janez, cestar, Rodica, Domžale.
49. Cvilak Mihael, žel. zvaničnik, Pobrežje -Maribor.
50. Ceh Štefanija, učiteljica, Moste.
51. Černivec Julija, vdova po vladn. svetniku, Ljubljana.
52. Cerov Leopold, poštni poduradnik, Zgornja Šiška.
53. Čik Terezija, poštna uradnica, Ljubljana.
54. Černe Marija, vdova po višjem, žel. kontrolorju, Ljubljana.
55. Čretnik Ana, prevz. tob. tovarne, Ljubljana.
56. Čuček Ivana, vdova po arhivarju, Ljubljana.
57. Čebul Franc, državni upokojenec, Bašelj.
58. Ceh Anton, ipregl. fin. kontrole, Podvinci.
59. Čehovin Josip, državni uslužbenec, Vrh -Griže.
60. Ciibron Janko, orožn. narednik, Prevalje.
61. Cuješ Ivan, (poštni zvaničnik, Ptuj.
62. Cuk Ivan, cestar, Kalce - Gor. Logatec.
63. Debevec Franc, žel. uradnik, Ljubljana.
64. Delkin Slavko, viš. poštni kontrolor, Moste.
65. Dolenc Ciril, kaip. in ravnatelj pris. delavnice, Ljubljana.
66. Dežman Franja, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
67. Dougan Ana, vdova po žel. revidentu, Ljubljana.
68. Drovenik Franja, vdova po žel. viš. kontrolorju, Ljubljana.
69. Dev Eleonora, učiteljica, Ljubljana.
70. Dernovšek Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
71. Ditinger Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
72. Daubo Rajko, inženjer-por., Rajhenburg.
73. Degen Franc, žel. uradnik, Gornja Radgona.
74. Dobovišek Jurij, načelnik dir. drž. žel., Sv. Jurij o/j. železnici.
75. Dolenc Fani, vdova po žel. zvaničniku, Ga-berje.
76. Dolenc Peter, orožniški narednik, Koroška Bela.
77. Dovžan Maks, pregl. fin. kontrole, Dovje.
78. Dabinovič Ljubo, viš. car. kontrolor, Maribor.
79. Erjavec Josip, inšpektor fin. kontrole, Ljubljana.
80. Elsner Antonija, vdova po pis. ravnatelju, Moste.
81. Elsner Julija, vdova po ravnatelju tob. tov., Ljubljana.
82. Erjavc Frančiška, vdova po cestarju, Sela.
83. Eržen Ana, državna upokojenka, Maribor.
84. Ekart Simon, upokojenec, Pongerce.
85. Flassig Antonija, vdova po viš. orožar. mojstru, Ljubljana.
86. Frank Josip, sodni poduradnik, Ljubljana.
87. Frankovič Janko, žel. uradnik, Ljubljana.
88. Ferenčak Matilda, poštna uradnica, Ljubljana.
89. Fink Marija, vdova po pis. ravnatelju, Ljubljana.
90. Franko Julijana, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
91. Fras Ivan, služitelj, Ljubljana.
92. Furlan Marija, vdova po strojevodji, Ljubljana.
93. Fink Ivan, kapetan, Ljubljana.
94. Fabjan Jernej, orožn. narednik, Kočevje.
95. Flander Franja, vdova po sodnem slugi, Primskovo.
96. Fojkar Jožef, poduradnik, Suha.
97. Flisar Nikolaj, učitelj, Gaberje.
98. Friškovic Ignac, orožnik, Kozje.
99. Gantar Josip, pregl. fin. kontrole, Ljubljana.
100. Gašperin Emilija, poštna uradnica, Rožna dolina.
101. Gerl Anton, žel. zvaničnik, Moste.
102. Gerlica Ivan, viš. pol. stražnik, Ljubljana.
103. Gilly Peter, poštni oficijal, Ljubljana.
104. Gostiša Frančiška, vdova ipo sodnem ofici-jalu, Ljubljana.
105. Grasselli pl. Lea, profesorica, Ljubljana.
106. Grčar Ivan, viš. davčni kontrolor, Ljubljana.
107. Grčar Jakob, pol. agent, Ljubljana.
108. Gregorič Marija, vdova po žel. uradniku, Ljubljana.
109. Gril Alojzij, strojevodja, Ljubljana VII.
110. Grošelj Marija, vdova po strojevodji, Ljubljana.
111. Guček Matija, orožn. podnar., Ljubljana.
112. Goslar Justina, vdova po sodnem oficijalu, Ljubljana.
113. Gojznikar Štefan, član nar. gled., Ljubljana.
114. Gela Ivana, vdova po pregledniku fin. kontrole, Moste.
115. Grahek Ana, vdova po car. nadzor., Ljubljana.
116. Gržinič Marko, pol. nadstražnik, Ljubljana.
117. Gubane Ivana, vdova po brzojav. mojstru, Ljubljana.
118. Gnezda Eliza, vdova po insp. državnih železnic, Ljubljana.
119. Gladnik Gustav, orožn. stražm., Kočevje.
120. Gobec Marija, vdova po šol. uprav., Sv. Miklavž na Dr. p.
121. Gliha Franc, orožn. stražm., Vrh.
1,22. Golob Mirko, orožn. narednik, Novo mesto.
123. Gombač Antonija, drž. upok., Ptuj.
124. Gošte Ana, vdova po prog. delavcu, Sava pri Litiji.
125. Gričar Franc, viš. pol. stražnik, Vinjivrh.
126. Grisold Mario, peš. polkovnik, Maribor.
127. Grobler Blaž, orožn. narednik, Petrovče.
128. Grubič Martin, sodni sluga, Črnec.
129. Guzej Karl, žel. zvaničnik, Leskovec-Prager-sko.
130. Godicelj Urška, vdova po pol. nadstražniku, Podvine pri Št. Vidu.
131. Habicht Ana, vdova po delovodju tob. tovarne, Ljubljana.
132. Hercigonja Martin, strokovnik, Ljubljana.
133. Hirsch Marija, vdova po nadsprevodniku, Ljubljana.
134. Horvat Josipina, hči poštn. uradnika, Rožna dolina.
135. Hude Jurij, pregl. fin. kontrole, Ljubljana.
136. Humar Franc, pol. nadstražnik, Ljubljana.
137. Hahm Matilda, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
138. Hanuš Mila, vdova po gradb. nadsvetniku, Ljubljana.
139. Hvala Fani, vdova po pregl. fin. kontrole* Ljubljana.
140. Horvat Peter, pis. služitelj, Ljubljana.
141. Hohn Amalija, vdova po viš. poštnem kontr., Ljubljana.
142. Habe Antonija, vdova po drž. uradniku, Stražišče pri Kranju.
143. Hodnik Ivanka, vdova po fin. nadpazniku, Jesenice.
144. Hrabalek Marija-Roza, vdova po vet. nadsvetniku, Šoštanj.
145. Hrovatin Henrik, viš. kat. inšpektor, Radovljica.
146. Hrnko Fani, vdova po učitelju, Dramlje.
147. Hribernik Franc, orožn. narednik, Poljčane.
148. Hrast Janko, podšumar, Gradac.
149. Ilovar Fani, vdova po poročniku, Ljubljana.
150. Ivančič Anton, pregl. fin. kontrole, Goriče.
151. Jak Tilka, viš. poštni kontrolor, Ljubljana.
152. Jansky Marija, vdova po žel. strojevodji, Ljubljana.
153. Janežič Ana, pis. oficijal, Ljubljana.
154. Jeras Emilija, žel. uradnica, Ljubljana.
155. Jerše Josip, sodni zvaničnik, Ljubljana.
156. Jošt Anton, profesor, Ljubljana.
157. Jerman Josipina, vdova po davčnem upravitelju, Pijavice.
158. Japi Franc, žel. zvaničnik, Vrhnika.
159. Jarc Ivan, pristav sod. pom. uradov, Novo mesto.
160. Jerebič Ivan, žel. zvaničnik, Maribor.
161. Jerman Franc, poštni zvaničnik, Črnomelj.
162. Jeršič Karol, orožn. narednik, Cirkovci.
163. Jesenovec Gašper, izvrš. uradnik, Vrhnika.
164. Jonke Ferdinand, major, Kočevje.
165. Jug Ivana, vdova ,po pregl. fin. kontrole, Ivanjeselo.
166. Jul Ana, drž. upokojenka, Šmarje pri Jelšah.
167. Justinek Blaž, upokojenec, Zgornja Ložnica.
168. Jarc Ivan, žel. prog. delavec, Orehova vas.
169. Javornik Josip, pregl. fin. kontrole, Dob.
170. Jenčič Marcel, žel. viš. kontrolor, Spodnje Jarše.
171. Jonke Josip, orožn. narednik, Kočevje.
172. Jaklič Alojzija, vdova po podpregl. finančne kontrole, Mala Slivnica.
173. Kanduč Ivana, vdova po oficijalu tob. tov., Glince-Vič.
174. Kapun Matej, davkar, Ljubljana.
175. Kitek Alojzija, vdova po nar. vodniku, Ljubljana.
176. Klanjšček Miroslava, vdova po učitelju, Ljubljana.
177. Klemenčič Ivana, vdova po dež. stenografu, Ljubljana.
178. Kopitar Franc, žel. nadzor, skladišča, Moste.
179. Kos Avgust, davčni uradnik, Ljubljana.
180. Kramar Franc, brzoj. mojster, Ljubljana.
181. Kramarič Janez, or. nar. vodnik, Ljubljana.
182. Krivic Franja, vdova po okr. gozdarju, Ježica.
183. Kropar Gašper, žel. služitelj, Ljubljana.
184. Kuhar Ivan, nar. vodnik, Ljubljana.
185. Kankelj Gregor, morn. tehn. uradnik, Ljubljana.
186. Kavčnik Cilka, vdova po predsedn. dež. sodišča, Ljubljana.
187. Koman Ivana, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
188. Kos-Meglič Katarina, učiteljica, Ljubljana.
189. Košir Marija, vdova po poštnem zvaničniku, Ljubljana.
190. Kovač Jakob, orožn. narednik, Moste.
191. Kramarič Ivanka, vdova po poštnem zvanič-niku, Ljubljana.
192. Kravcar Alojzija, vdova po jetn. pazniku, Ljubljana.
193. Kreč Mihael, orožn. stražm., Ljubljana.
194. Krečič Angela, vdova po pol. nadstražniku, Moste.
195. Kuntih Julija, učiteljica, Ljubljana.
196. Klebe) Emerik, žel. uradnik, Ljubljana.
197. Koršič Rozalija, vdova po pregledn. fin. kontrole, Ljubljana.
198. Košenina Marica, vdova po mon. zdravniku, Ljubljana.
199. Kvartič Katarina, šol. babica, Ljubljana.
200. Kastelic Anton, orožn. narednik, Št. Vid.
201. Kenda Ivana, drž. upokojenka, Cret.
202. Kerin Jožef, orožn. stražmojster, Leskovec pri Krškem.
203. Knupleš Metod, državni upokojenec, Št. lij v Slov. goricah.
204. Kojc Franc, or. kaplar, Spodnje Tinsko.
205. Kolar Anton, železničar, Sržovica.
206. Kolar Ivan, podpregl. fin. kontrole, Selnica o/M.
207. Kolbl Anton, or. nar. vodnik, Sovjak.
208. Koler Karl, orožnik, Logarovci.
209. Kavčič Anton, or. narednik, Preddvor.
210. Kocmur Pavla, zvaničnica davčnega urada, Kranj.
211. Koren Anton, prog. čuvaj, Črnomelj.
212. Korošec Martin, orožn. narednik, Višnja gora.
213. Kos Ivan, žel. zvaničnik, Siterjevc.
214. Kosčr Mira, vdova po poštnem uradniku, Prevalje.
215. Kosi Josip, poštni kontrolor, Celje.
216. Kosmač Marija, vdova po zvaničniku, Celje.
217. Kosti Ana, vdova po inšipekt. fin. kontrole, Maribor.
218. Koščak Ignacij, višji pis. ofic., Laško.
219. Kovač Maks, kapetan I. razr., Celje.
220. Kovačič Matija, or. narednik, Novo mesto.
221. Kovačič Viktor, polkovnik, Celje.
222. Kozina Jurij, sodnik okrožn. sodišča, Novo mesto.
223. Kranjc Josip, učitelj, Celje.
224. Krašna Helena, vdova po cestarju, Vrhnika.
225. Kregar Gašper, drž. upokojenec, Kolovec.
226. Krempuš Matilda, vdova po .žel. zvaničniku, Sv. Peter, p. Zidani most.
227. Krevos Jernej, pol. nadstražnik, Vosek.
228. Križanec Franc, žel. zvaničnik, Stopče.
229. Krmelj Ana, vdova po šol. upravitelju, Primskovo.
230. Kuhar Beti, učiteljica, Dev. Marija v Polju.
231. Kumer Ivana, vdova po kazn. pazniku, Sv. Martin.
232. Kunsti Miroslav, drž. upokoj., Novo mesto.
233. Kopše Štefan, žel. prog. delavec, Hotinja vas.
234. Kocjančič Anton, žel. zvaničnik, Trzin.
235. Kuhar Ivan, nadučitelj, Dob.
236. Križmanič Josip, or. narednik, Kalce.
237. Krištof Marko, cestar, Spodnja Ložnica.
238. Korošic Ivana, vdova po žel. zvaničniku, Bistrica.
239. Kink Ivan, žel. zvaničnik, Grbin.
240. Klenovšek Jernej, jetn. paznik, Celje.
241. Klinc Jakob, preglednik, fin. kontrole, Za-vodna.
242. Ljubič Alojzij, pol. okrajni nadzornik, Zgornja Šiška.
243. Lavrenčič Pavlina, vdova po or. naredniku, Glince.
244. Langof Anton, strojevodja, Ljubljana.
245. Lapanja Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
246. Lasič Franc, vladni svetnik, Ljubljana.
247. Lavrač Marija, vdova po brzojav. mojstru, Ljubljana.
248. Lavrič Helena, vdova po nadpregl. fin. kontrole, Ljubljana.
249. Leban Katarina, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
250. Leve Marija, vdova po merosodn. uradniku, Ljubljana.
251. Lozar Jožefa, vdova po arz. preddel., Ljubljana.
252. Lukanovič Ana, vdova po polkovniku, Ljubljana.
253. Lukež Marjeta, vdova po sodnem izvršilcu, Ljubljana.
254. Lužar Fortunat, banski šol. nadzornik, Ljubljana.
255. Logar Marija, vdova po žel. zvaničniku, Rožna dolina.
256. Lapajne Alojzij, polic, zvaničnik, Bakovnik.
257. Lackner Avgust, nadpreglednik fin. kontrole, Muhaber.
258. Leskošek Leopoldina, vdova po or. iposta-jovodji, Police.
259. Lipovec Josip, orožnik, Kočevje.
260. Lovšin Fanika, državna upokojenka, Vinica pri Črnomlju.
261. Lupinšek Ljudmila, vdova po or. naredniku, Košaki.
262. Luznar Mihael, viš. sodni ofic., Škofja Loka.
263. Lednik Josip, služitelj, Celje.
264. Lesiak Marija, vdova po okr. gozdarju, Kočevje.
265. Mayer Josip, drž. upokojenec, Ljubljana.
266. Marn Marija, vdova po strojevodju, Rožna dolina.
267. Medvešček Josip, vlakovodja, Ljubljana.
268. Meše Ana, vdova po stroj, kurjaču, Ljubljana.
269. Mohorčič Ivan, žel. zvaničnik, Ljubljana.
270. Mohorčič Franc, član nar. gled., Ljubljana.
271. Moric Antonija, vdova po nadučitelju, Ljubljana.
272. Movrin Jože, nar. vodnik, Ljubljana.
273. Mulec Dragica, vdova po sodnem oficijalu, Moste.
274. Mally Terezija, vdova po nadučitelju, Ljubljana.
275. Merše Ana, pošt. uradnica, Ljubljana.
276. Malgaj Franjo, viš. vojni kontrolor I. ki., Ljubljana.
277. Malgaj Gertruda, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
278. Matičič Martin, žel. uradnik, Ljubljana.
279. Matul Marija, vdova po železu, zvaničniku, Ljubljana.
280. Megušar Hermina, učiteljica, Rožna dolina.
281. Mehle Pavla, vdova po viš. pis. ofic., Ljubljana.
282. Mesarič Vinko, pol. okol. nadzornik, Ljubljana.
283. Miklavčič Neža, vdova po služitelju, Ljubljana.
284. Mikuš Alojzija, vdova po orožn. stražm., Ljubljana.
285. Mikuš Elizabeta, vdova po višjem svetniku, Ljubljana.
286. Mikuž Drago, podpolkovnik, Ljubljana.
287. Mrdjen Danica, vdova po nar. vodniku, Ljubljana.
288. Mrzlikar Avgust, nar. vodnik, Ljubljana.
289. Mudrovčič Ljudmila, poštna uradnica, Ljubljana.
290. Mulaček Zofija, učiteljica, Ljubljana.
291. Muser Amalija, vdova po poštnem zvaničniku, Ljubljana.
292. Markelj Maks, car. kontrolor, Ljubljana.
293. Marles Alojzija, vdova po orožn. naredniku, Ljubljana.
294. Marschner Ana, vdova po del. toib. tovarne, Ljubljana.
295. Mramor Ivanka, vdova po drž. uradniku, Ljubljana.
296. Mužina Uršula, vdova po kaz. nadpazniku, Ljubljana.
297. Maček Anton, p. zvaničnik, Dol. Logatec.
298. Majerle Franc, or. stražm., Črnomelj.
299. Malenšek Franc, drž. upokojenec, Dolga raka.
300. Makovec Anton, or. narednik, Grlava.
301. Marolt Jože, dež. cestar, Vel. Lašče.
302. Mastnak Amalija, vdova po davčnem služ., Videm o/S.
303. Meze Josip, državni upokojenec, Gor. Logatec.
304. Mežnaršič Franc, sodni sluga, Novo mesto.
305. Mihelič Gvidon, sodni predstojnik, Poljčane.
306. Milutinovič Helena, vdova po podpregl. fin. kontrole, Laporje.
307. Mišič Franc, sodni sluga, Domžale.
308. Mitri Jera, vdova po pregl. fin. kontrole, Spodnja Kokra.
309. Morello Ferdo, državni upokojenec, Višnja gora.
310. Miiller Evgen, major, Stražni vrh.
311. Miiller Ferdinand, državni upokojenec, Radeče.
312. Muškatelc Franc, državni upokojenec, Slov. Bistrica.
313. Magdalene Ivan, žel. prog. mojster, Rače.
314. Mihurko Štefan, žel. zvaničnik, Rače.
315. Mausser Ivan, župnik, Fikšinci.
316. Normali Jožef, adm. kapetan I. razr., Ljubljana.
317. Novak Alojzij, žel. uradnik, Ljubljana.
318. Novak Ivan, adm. poročnik, Ljubljana.
319. Nučič Ivan, državni upokojenec, Ljubljana.
320. Novak dr. Fran, minister, Ljubljana.
321. Noliniali Anton, državni upokojenec, Gor. Ribče.
322. Novak Zdravko, davčni inšpektor, Novo mesto.
323. Ocvirk Amalija, vdova po fin. nadpazniku, Ljubljana.
324. Omahen Marija, vdova po žel. zvaničniku. Ljubljana.
325. Oman Emilija, vdova po davčnem pristavu, Ljubljana.
326. Osterman Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
327. Osvald Jernej, cestar, Glince.
328. Otoničar Danica, vdova po šefu poštne hran., Ljubljana.
329. Oblak Andrej, žel. zvaničnik, Vrhnika.
330. Ogrinc Ivan, državni upokojenec, Dev. M. v Polju.
331. Osenjak Marija, učiteljica, Sv. Lovrenc na Drav. polju.
332. Oitzl Mihael, gozd. čuvaj, Kranjska gora.
333. Pajer Ana, vdova po žel. portirju, Ljubljana.
334. Papež Marija, vdova po profesorju, Ljubljana.
335. Pekolj Franc, žel. uradnik, Ljubljana.
336. Peteln Anton, evid. oficijal, Ljubljana.
337. Peterlin Franc, svetnik viš. dež. sodišča, Ljubljana.
338. Dr. Peterlin Viktor, iprofesor, Ljubljana.
339. Potokar Avgust, sodni zvaničnik, Ljubljana.
340. Pretnar Terezija, vdova po učitelju, Dravlje.
341. Prijatelj Dragica, viš. pošt. kontrolor, Ljubljana.
342. Primožič Martin, preglednik fin. kontrole, Ljubljana.
343. Pipan Marija, poštni oficijant, Ljubljana.
344. Payer Pavla, vdova po voz. nadzorniku, Ljubljana.
345. Partel Ivana, vdova po poštnem zvaničniku, Moste.
346. Pavlič Frančiška, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
347. Plevnik Marija, vdova po služitelju, Ljubljana.
348. Potočnik Mara, vdova po polkovniku, Ljubljana.
349. Potrato Marija, učiteljica, Ljubljana.
350. Presen Jožefa, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
351. Pretnar Klementina, vdova po viš. davčnem upravn., Ljubljana.
352. Pirc Marija, vdova po žel. kretn., Ljubljana.
353. Pajnič dr. Eduard, državni pravdnik, Ljubljana.
354. Perdan Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
355. Pivk Karol, orožn. narednik, Ljubljana.
356. Plevel Marija, vdova po pol. nadstražniku, Ljubljana.
357. Podreberšek Neža, vdova po pol. nadzorniku, Ljubljana.
358. Požar Marija, vdova po šol. upravitelju Ljubljana.
359. Polanec Martin, kotlar drž. železnice, Fram.
360. Peric Alojzij, orožn. podnarednik, Slovenska Bistrica.
361. Pahor Fani, vdova po pošt. uradniku, Krčevina pri Mariboru.
362. Peoko Jože, žel. zvaničnik, Debro.
363. Pen Rudolf, orožn. narednik, Sv. Trojica v Slov. goricah.
364. Peneš Helena, vdova po davčnem služitelju, Kranj.
365. Penitsch Florijan, orožn. stražm., Lakomno.
366. Perušek dr. Milena, višji kmetijski pristav, Hrastje.
367. Peternel Henrik, župnik, Spodnja Hudinja.
368. Pickl Ivka, državna upokojenka, Pišece pri Brežicah.
369. Pirš Ana, vdova po okr. tajniku, Ptuj.
370. Podgoršek Alojzij, drž. upokojenec, Celje.
371. Poljanec Josip, nast. mešč. šole, Maribor.
372. Poljšak Anton, žel. zvaničnik, Brezovica pri Ljubljani.
373. Popovič Irma, vdova po kapetanu, Ptuj.
374. Premru Ivana, vdova po podpregl. fin. kontrole, Celje.
375. Presker Antonija, vdova po pismonoši, Velenje.
376. Pristernik Tereza, vdova po učitelju, Ptuj.
377. Pavlovič Jerica, vdova po podpregledniku fin. kontrole, Domžale.
378. Petrovec Franc, uprav, uradnik, Pristava.
379. Piuk Amalija, učiteljica, Rajhenburg.
380. Podgornik Franc, orožn. narednik, Količevo.
381. Pogorevc Jožef, žel. zvaničnik, Rače.
382. Radič Ida, vdova po sodnem oficijalu, Ljubljana.
383. Rakoš Albin, sodni zvaničnik, Ljubljana.
384. Raunaoher Oskar, admin. kapetan I. razreda, Ljubljana.
385. Rebek Pravoslav, višji vet. svetnik, Ljubljana.
386. Repanšek Antonija, hči žel. zvaničnika, Ljubljana.
387. Rupnik Valentin, sodni viš. ofic., Ljubljana.
388. Ragazzi Alojzija, vdova po okr. tajniku, Ljubljana.
389. Rakove Alojzija, vdova po orožn. stražm., Ljubljana.
390. Rakovec Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
391. Ružička Irena, vdova po evid. nadzorniku, Ljubljana.
392. Rabič Alojz, orožn. narednik, Novo mesto.
393. Racman Anton, orožn. narednik, Vrhpolje.
394. Radovič Rok, žel. upokojenec, Pobrežje.
395. Rajh Marija, vdova po šol. uprav., Spodnji Log.
396. Rap Jožefa, vdova po zvaničniku, Zbelovska gora.
397. Raschun Ana, vdova po žel. kretničarju, Št. Vid nad Ljubljano.
398. Raunicher Helena, učiteljica, Maribor.
399. Regul Ivan, jetn. paznik, Hajdina pri Ptuju.
400. Riedl Marija, učiteljica, Leskovec pri Krškem.
401. Rihteršič Ivan, šol. upravitelj, Celje.
402. Robič Antonija, vdova po orožn. postaje-vodji, Bled.
403. Robnik Henrik, podpregl. fin. kontrole, Prevalje.
404. Rojko Marija, vdova po žel. zvaničniku, Studenci pri Mariboru.
405. Rosman Franc, državni upokojenec, Maribor.
406. Rošker Ludovik, orožn. stražmojster, Sv. Andraž v Slov. Goricah.
407. Rozman Jakob, orožn. narednik, Rogatec.
408. Rupnik Marija, vdova po cestarju, Hoteder-šica.
409. Ružič Helena, vdova po pol. stražniku, Celje.
410. Razboršek Jurij, žel. zvaničnik, Hotinja vas.
411. Rogelj Franc, podpregl. fin. kontrole, Gotna vas.
412. Rupnik Ivan, preglednik fin. kontrole, Šoštanj.
413. Sotošek Marija, vdova po vlakovodji, Ljubljana.
414. Saks Ivana, vdova po učitelju, Ljubljana.
415. Sedej Josip, nadpregl. fin. kontrole, Ljubljana.
416. Slatner Amalija, učiteljica, Ljubljana.
417. Starin Franc, davčni inšpektor, Ljubljana.
418. Struna Ivan, žel. uradnik, Ljubljana.
419. Suša Josip, žel. uradnik, Ljubljana.
420. Sušnik Marija, vdova po žel. zvaničniku, Moste.
421. Skvarča Frančiška, sirota po poštnem pod-uradniku, Ljubljana.
422. Sirnik Janko, poštni tajnik, Ljubljana.
423. Salmič Ana, vdova po izvr. uradniku, Ljubljana.
424. Snoj Pavlina, vdova po delavcu tob. tovarne, Ljubljana.
425. Srečnik Helena, vdova po gledal, kurjaču, Ljubljana.
426. Stalowsky Marija, vdova po žel. zvaničniku, Ljubljana.
427. Starc Angela, vdova po pol. stražniku, Ljubljana.
428. Steiner Eliza, vdova po pol. nadstražniku, Ljubljana.
429. Štucin Marija, vdova po poštnem zvaničniku, Ljubljana.
430. Subič Hermina, vdova po viš. davč. kontrolorju, Ljubljana.
431. Simončič Marija, vdova po žel. uradniku, Ljubljana.
432. Sluga Anton, fin. služitelj, Ljubljana.
433. Spreitzer Marijana, vdova po pol. nadstražniku, Ljubljana.
434. Suppan Katarina, vdova po žel. uradniku, Moste.
435. Svitil Marijana, vdova po viš. gradb. svetniku, Klagenfurt.
436. Selevšek Franc, žel. zvaničnik, Radeče.
437. Skodič Ernst, orožn. narednik, Novo mesto- •
438. Skubin Rafaela, vdova po učitelju, Šoštanj-
439. Slivnik Maks, orožn. narednik, Pristava.
440. Smole Melhijor, državni upokojenec, Vir.
441. Smolej Joža, državni upokojenec, Kranjska gora.
442. Seničar Kristina, vdova po žel. inšpektorju, Maribor.
443. Spolenak Jurij, nadpaznik fin. straže, Trnove.
444. Stamfer Ivan, žel. zvaničnik, Ostrožno.
445. Steržaj Ivan, žel. zvaničnik, Cušperk.
446. Stupar Franc, pol. nadzornik, Nova vas.
447. Smrekar Antonija, učiteljica, Lukovica.
448. Soltys Aleksander, dvorni svetnik, Celje.
449. Srebotnjak Terezija, drž. upokojenka, Bršlin.
450. Sinkovič Elizabeta, vdova po žel. strokov-niku, Domžale.
451. Skerbič Jožefa, vdova po žel. zvaničniku, Orehova vas.
452. Šebat Jerica, vdova po vi. oficijalu, Ljubljana.
453. Šeme Marija, državni upokojenec, Ljubljana.
454. Škof Marija, vdova po delovodji tob. tovarne, Rožna dolina.
455. Šuligoj Josip, državni upokojenec, Ljubljana.
456. Šimnic Franc, zvaničnik bolnišnice, Moste.
457. Šarabon Josip, upravnik drž. bolnice, Ljubljana.
458. Šavnik Zofija, vdova po dir. poštne hranilnice, Ljubljana.
459. Štefančič Marija, vdova po orožn. kaplarju,
Moste-	(Dalje)
Oglasi
Lepa priložnost za upokojence!
Šestsobno stanovanje — da se tudi deliti v dve stanovanji — se odda takoj. Parketirano, kopalnica, velik vrt, dva balkona, v lepi vili v Zg. Šiški. Cena 800 Din. Vpraša se: Streliška ulica št. 26.
Francoščina.
Priprava za malo maturo. Za otroke društvenih članov znatno znižan honorar. Pavšalno ali od ure. Naslov pismeno ali ustno v društveni pisarni.
Izdaja Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.