45. štev.	—šlnina plača"a v gotovlnl- V Ljubljani, sobota 8. novembra 1924.
Posamezna številka 1'50 Din.
Leto IV.
GLASILO NARODNO - SOCIJALISTIČNE l._;
O«
l
ui*i
Uredništvo Iti upmvni&tvo: Ljubija na, Ciiv.oišče št. 7, levo. ae= 7-rtg-.7rm rc TciefolJ Št C'.'. 77	f-'-j. i.aT.Tggag.r-■■jntc
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
lnscratl se računajo po vc.._.
■ v oglasnem delu.
so navedene
Zagonetni gespod Radič*
Ko je ožji blok v zvezi z Radičem vrgel P.-P. režim, je prevzela državno krmilo /vlada gospoda Davidoviča. Ta vlada je imela ualogo, da pripravi teren za sporazum med brati SHS, odpravi in kaznuje ki rupcijo iu uvede pošte-uo upravo. Na tem tc.aelju bi se potem lahko |pričeli med sramiami razgovori in priprave za neizbežno revizijo ustave. Torej najlepša priložnod za sodelovali j j vsakega politika, ki našli z državo in njeno pribodnjostjo resno.
Od g. Radiča je vsakdo i pravičeno pričakoval, da bo v tej vladi Davidoviča intenzivno sodeloval, ali jo vsaj podpiral, najdi.'n j pa, da jej ju bo delal težkoč.
Na začudenj.; pa se je opažalo, da je g. Radič tik pred važnimi jdločitvanii dosledno vrgel vladi g. Davidoviča pred noge poleno s tem, da je delal težkoče za vstop njegovih poslancev v vlado ali pa je spustil v svet govorniško raketo, ki je spravila v n. ,.čno zadrego njegove zaveznike in dala orožje v roke nasprotnikov.
Vsakdo se je le še vprašal, ali je g. Radič še pri zdravi pameti, ali uganja preračunjeno 'frivolno igro. Najbrže se motijo oni, ki pripisujejo g. Radiču lah-komiseljno igračkanje in površno dema-goštvo. Naj ne pozabijo, da je g. Radič star izkušen iu zapadno izšolan politik, ki je na svojih odisejskih potovanjih do-;.egel brezdvoma gotove uspehe v inozemstvu, zlasti na Angleškem, 'lam se z otročarijami ne peča^j.
Če bi bil vstopil g. Radič s svojimi poslanci v vlado g. Davidoviča, — kar bi malenkostni uvidevnosti ne bilo težko, — bi bilo pričeti z resnim delom in bi s tem obenem prevzel na svojo stranko precejšen del odgovornosti. S tem bi bilo pa tudi konec demagoštvu in za slučaj gotovih neprilik tudi konec popularnosti med hrvatskim delom naroda. Njegovi stranki bi polagoma začela pretiti opasnost nazadovanja ali celo razpadanja.
Toda g. Radič ni mož, ki računa z razpadom stranke. Njemu se hoče razširjenja in ojačenja. Tekmovati hoče z najmočnejšo stranko, z radikali, in jo po možnosti nadkriliti. Postal bi na ta način najjačja in najbolj homogena stranka v skupščini, ki bi lahko precej svojevoljno določala vsakočasui politični kurz v državi, obenem pa neomejeno gospodarila v hrvatskih pokrajinah. Njegov sen o hrvatski mirotvorni republiki bi bil potem z gotovimi modifikacijami v precejšnji meri uresničen.
Ni še pozabljeno, da je g. Radič že takoj ob izidu pretečenih volitev izrazil zahtevo po novih volitvah in da to zahtevo tudi še sedaj dan za dnem dosledno ponavlja. Da to zahtevo uresniči, mu je bila nujna potreba, da čim preje strmoglavi P.-P. režim in da si pridobi potom skupčinskega predsedstva tudi primeren vpliv na bodoče volitve. To oboje
se mu je s pomočjo ožjega bloka pod Davidovičevo vlado posrečilo iu več mu pa treba ni. S tem hipom so pa postali njegovi dosedanji zavezniki zanj nadležen balast, ki se ga je iznebiti čimp,re-je tembolje. Že radi lega, da ne bo preveč sitnosti, če bi v volilnem boju poslavljal mirotvorne protikandidature v revirjih svojih zaveznikov, ki jim tudi nikakor ne misli prizanašati.
Vse izgleda, da je porabil g. Radič Davidovičevo ero kot lep intermezzo, kol taktično pavzo, za bodočo oienzivo. Drugače si je težko razlagati neverjetno potezo, da je istočasno zagotavljal g. Davidoviču najjačjo podporo in takoj sproti onemogočal vsako pozitivno akcijo. 01» tem času popolnoma neaktualni prepiri z dvorom in generali, ki jih je vrhulega še sani provociral, le potrjuje izraženo domnevo, da se grp tu za taktično slepomišenje, za povzročitev začasne stagnacije iu oslabitev vseh strank, dosedanjih zaveznikov, kakor tudi nasprotnikov. V koliko so s tem v zvezi zunanji vplivi, je težko ugibati, zdi se pa, da niso povsem izključeni.
V	slučaju, da sedanja skupščina ue bi bila razpuščena, ni verjetno, da bi Radičevi poslanci stalno zapustili Beograd. Že radi eventueluih političuih per-sekucij bi bila taka poteza nespametna. Ne glede na to pa ima g. Radič v skupščini možnost nadaljnjega izigravanja nasprotnikov iu vedno priliko, da ob ugodnem hipu provocira volitve.
Za bodoče volitve hoče imeti g. Radič povsem proste roke; prost hoče biti na desno iu levo. Morda se mu posreči, da mu nakloni volilna zmaga kakih 100 mandatov. S temi bi pa dosegel predvidoma tudi vrhunec moči. S to silo pa bi moral gospodariti v bodočih dobah silno ekonomično, da ga ena sama neprevidna poteza ne strmoglavi v globino. Če so vse te domneve utemeljene, bi se dalo sklepati iz dosedanjih Radičevih potez na njegovo bodočo taktiko, ko doseže vrhunec moči. Zelo verjetno je, da bo opustil pot demagogije in kolebanja in usmeril pozitivno črto.
Doslej je imel Radič brezdvoma precej simpatij iu podpore v inozemstvu in tudi v domačih mejah. Da s P.-P. režimom ni izhajal, je bilo celemu svetu umljivo; neodpustno pa je, če tudi ne more, izhajati z režimom g. Davidoviča, ki ga je sam vstvarjal. Potem mora res ves svet priti do zaključka, da pri g. Radiču nekaj ni v redu; s tem pa bi bi-
lo	tudi konec simpatij zunaj in doma. To vse g. Radič brez dvoma tudi sam prav dobro ve.
Zato pa po gorejšnji bilanci ni možen drug zaključek, nego le ta, da je vse zagonetno Radičevo slepomišenje maska za njegovo pravo taktiko, ki je kot pot za dosego njegovih končnih ciljev sicer brezobzirna in navidezno lah-komišeljna, toda po njegovih iutencijah skrajno dosledna.
Škandal brez primere.
V	torek dne 4. novembra so na srednji tehniški šoli v Ljubljani zaprli stroj-no-delovodski oddelek, zadnji letnik, ker so profesorji-inženirji zapustili službo. Poučevali so na tem oddelku trije profesorji in sicer gg. inženerji Ošlag, Štolfa in Hanuš. Vsled nezadostnih kreditov in slabe plače so vsi trije gospodje odšli iu sicer, prvi k mornarici, drugi k gradbeni direkciji, tretji pa v privatno službo v Zagreb. Država je plačevala gg. profesorje vprav nesramno. Tako je dobival eden profesorjev mesečno 1440 dinarjev.
Zadnji letnik zp strojno službo je obiskovalo 24 učencev, ki so z včerajšnjim dnem na cesti. V prvem letniku pa je 38 učencev, ki tudi danes ne vedo, kaj bode ž njimi prihodnje letp. Intervencije s strani prizadetih učencev pri vladi iu sicer pri g. velikemu župa-
nu, dalje pri oddelku za trgovino in industrijo so dosedaj bile brezuspešne.
Za danes se vzdržujemo vsakega komentarja. Na ves glas pa protestiramo proti temu iu zahtevamo z vso odločnostjo, da se zadnji letnik takoj zopet otvo-ri in se dobijo za to potrebni krediti in profesorji. Slednje naj vlada primerno plača.
To dejstvo nam je nov dokaz, popolnoma razsulih upravnih razmer v našem državnem gospodarstvu in tudi zelo lepo spričevalo za delo sedanjih mogočnikov meščanskih strank za gospodarski nakredek Slovenije. V času, ko tako-zvani merodajni meščanski krogi na vsa usta vpijejo o potrebi industrijali-zacije Slovenije in osamosvojitvi naše države v gospodarskem in industrijskem oziru, vlada zapira najvažnejši oddelek »rednje tehnične šole.
Ccoiidge predsednik
Dne 4. novembra so se vršile v Zje-dinjenih državah ameriških volitve predsednika. Udeležba pri volitvah je bila naravnost ogromna. Volilo je blizu 40 milijonov volilcev. Kakor je bilo pričakovati, je dosedanji predsednik Coolidge (republikanec) dobil največ glasov in sicer 19 milijonov. Njegova nasprotna kandidata sta dobila oba skupaj le 12 milijonov glasov; Dawis
Zedinjenih držav.
(demokrat) 8 milijonov glasov in La Follette (neodvisni) 4 milijone glasov. Na podlagi tega izida volitev je bilo izvoljenih na republikanski listi 371, na demokratski 144 in na neodvisni Folle-tovi listi 16 volinih mož. S tem jo Coo-lidgcju zagotovljena absolutna večina, ki je potrebna za izvolitev predsednika Ziedinjenih drža? ameriških.
I
Ramsay Macdonald,
roditelj angleško delavske stranke, ki je pri zadnjih volitvah dobila 5,696.828 glasov.
Soyjetska šolska politika
Na plenarni seji vseruskega centralnega izvrševalnega odbora zveze so-jijalističuih sovjetskih republik je podal Lunačarskij poročilo o stanju ruskega šolstva. Iz vsega poročila izzveni, da ni denarja, ne subvencij in ne šolskih potrebščin na razpolago, tako da je stanje ruskega šolstva skrajno žalostno. Torej tudi v pogledu ljudske prosvete je sovjetski sistem popolnoma odpovedal.
Še leta 1921 se je sovjetski režim ponašal s tem, da je v Rusiji 4000 otroških zavetišč in vrtcev s 200.000 otroci, nasproti 380 otroškim vrtcem v predvojni dobi. Že leta 1924 je pa število (Stroških vrtcev padlo na število 715, v katere zahaja le 34.000 otrok.
Isto je v ljudskem šolstvu. Pred vojno je caristična Rusija štela 62.000 šol. Leta 1921 jih je bilo 76.000. Sedaj je pa v sovjetski Rusiji le še 49.500 ljudskih šol, katere lahko obiskuje komaj polovico šoloobveznih otrok. Ljudske šole obiskuje sedaj le še 3.7 milijonov otrok, nasproti G milijonom pred tremi leti. Tudi v srednjih šolah se je skrčilo število dijakov od 3.700 na 2200.
Visokih šol je v Rusiji 95, katere obiskuje 139.000 dijakov. Število visokih šol ni v nobenem razmerju s faktično potrebo. Toliko bolj, ker dosega rusko poljedelstvo komaj 80 odstotkov in ruska industrija komaj 45 odstotkov predvojne produkcije. Sovjjetska vlada uvideva, da je število visokošolskih dijakov previsoko. Zadnji čas je bilo odpuščenih iz ruskih visokih šol nad 18.000 dijakov.
V	sovjetskem proračunu je znašala dotacija za šolstvo leta 1922 — 4.2 odstotka, leta 1923 — 3.9 odstotka in leta 1924 le še 3. 7 odstotka celokupnega državnega proračuna. Če bi sovjetska vlada upoštevala slabe prosvetne razmere v Rusiji, bi morala proračune za šolstvo zviševati, ne pa da jih vsako leto znižuje in povzročuje zapiranje šol in onemogočuje milijonom šoloobveznim otrokom celo elementarni poduk.
Lunačarski je v svojem poročilu tudi uavedel, da ima podeželski učitelj mesečne plače 6 do 7 rubljev. Da se lahko preživlja učitelj, mora dnevno hoditi po vaseh od hiše do hiše, da dobi od dobrih ljudi brezplačno hrano. Visokošolski profesor ima mesečne plače 30 do 40 rubljev, nasproti predvojni plači 300 do 400 rubljev.
Poročilo Lunačarskija je naravnost uničujoče za,sovjetsko prosvetno politiko. Od socijalistične države se pač ne bi moglo pričakovati, da bi ravno na izobrazbo širokih plasti naroda polagala tako malo važnosti. Sovjetska vlada ima pa sicer dovolj denarja za svojo inozemsko propagando in za rdečo armado...
Volitev župana v Ptuju.
V	sredo, dne 5. novembra se je novoizvoljeni občinski svet v Ptuju sestal k prvi seji, na kateri se je izvršila voUtev župana in podžupana. Za župana je bil izvoljen dr. Seitfar (sani. dem.), za podžupana pa dosedanji župan naš tovariš Blažek. —
Stanovanjski zakon.
(Osnovne misli iu predlogi.)
K 11. Glavni krivec gradbene pasivnosti je naš velekapital, ki je v povojni pohlepnosti za špekulacijo odtegnil pod pretvezo nezadostne rentabilitete ves svoj kredit gradnji stanovanj. Zlo je postalo splošno, ko je pohlep špekulacije okužil tudi malega človeka z malimi rentami, ki prav tako, kakor velekapitalist danes zaničljivo govori o potrebi gradnje stanovanj, ker živi brez skrbi in truda od visokih obresti iu raje sam v tuji hiši plačuje nizko najemnino. Z vedno bolj splošno odtegnitvijo gotovine za gradbeni kredit se obenem odteguje tudi moralni kapital: smisel za skupnost, čut odgovornosti in človekoljubja. Ta splošna strast, ki splela bič suženjstva za svoje lastne gospodarje, je obnovila dobo ekstremnega slepega egoizma, uapram čemur sta Schulze-Delitsch oživela idejo samopomoči ter jo organizirala v armado zadružništva.
Vse kulturne države so že pred desetletji spoznale moč organiziranega stavbnega zadružništva. Nikdar prej pa države te zadružne moči niso tako visoko vpoštevale, kakor ravno v tej materialistični povojni dobi.
Edino naša država se te najvažnejše zadružne sile doslej ni prav nič zavedala. Zato pa, kar je bilo dosedaj zamujeno, treba s tem večjim interesom popraviti. Kompliciran aparat občni in še bolj komplicirani aparal državne uprave potrebuje nujno kot izvršitelja stanovaujsko-gradbenih načrtov stavbeno zadružništvo, ki je v to poklicano, da združuje samopomoč privatne inici-jative z občinsko in državno pomočjo. Napačno je stališče onih, ki zahtevajo vso pomoč samo od države, kakor je nasprotno zgrešeno zahtevati vso rešitev stanovanjskega vprašanja samo od samopomoči potom zadružništva, ter sploh od privatne inicijative.
Tudi naša država si mora pred vsem zakonitim potom pridobiti doslej popolnoma ignorirano stavbno zadružništvo.
Prvo samopomoč stavbnega zadružništva je treba takoj izvesti z organizacijo vseh stavbnih zadrug v pokrajinske zveze in iz teh v državni savez. Kjer le mogoče, naj se Btavbne zadruge združijo tudi z društvi stanovanjskih najemnikov.
1’rva državna pomoč, ki državo nič ue slane, je moralna podpora stavbnih zadrug s tem, da jih upošteva pri vsaki priliki, ko gre za to, da dobi javnost večje zaupanje do takih zadrug.
K III. Za uspeh velikopotezne gradbene akcije z državno pomočjo je ueob-hodna potrebua ustanovitev centralnega denarnega zavoda, v katerega naj se steka iz vse države ves denar namenjen za stanovanjsko obnovo in iz katerega naj se istotako v vso državo vrača denarna pomoč. Ako bi tudi država in privatna inicijativa iz raznih virov nudila v to svrlio še tako izdatno pomoč, bi des-organizacija sredstev zdaleka ne imela tistega gmotnega uspeha, kakor pa če so vsa sredstva koncentrirajo v eni centrali pod državnim nadzorstvom. Seveda mora centralizacija stavbnih sredstev bi-
li	organizirana na sistemu decentralizacije, to je po okrožnih, oziroma pokrajinskih podružnicah pod vodstvom stavbnih zadružnih zvez.
Do ustanovitve take centrale naj se pri Hipotekarni banki otvori poseben, izrecno v 'to svrho namenjeni oddelek.
K IV. Ko so vsaj v glavnem podani predpogoji, označeni v prvih treh zakonskih načrtih, mora biti naloga države, da preskrbi revue brezstanovanjce. Tozadevni zakon je poleg prvih treh uaj-nujnepi. — S preskrbo te vrste stanovanja potrebnih, je že izvršena podlaga za ostalo rešitev stanovanjskega vprašanja.
Dobrote tega zakona naj bodo deležni izključno le revni delazmožni sloji, ki so brez posebne svoje krivde brez vsakega ali tudi brez pravega stanovanja in ki so ali pristojni v dotično občino ali sicer vezani na bivanje v njej. Glede opravičenosti dobrote tega zakona naj bi ne bilo nobenih izjem dotlej, dokler v gotove slojne razrede pripadajoči (n. pr. železničarji, državni nameščenci) ne dobe pravice preskrbe pri upravi, h kateri spadajo.
Vpoštevaje naraščajoče število brez-stanovanjcev ter tudi državne interese ogrožajoče posledice teh nekulturnih razmer mora država še pred uveljavljenjem zakona izrednim potom skrbeti za takojšnjo pomoč ter pri tem upoštevati tudi tozadevne predloge, kakor so pozneje posebej navedeni.
Socijalna zakonodaja.
Delavski zaupniki.
Pomožno osobje v podjetjih, spadajočih pod ta zakon, si sme v obratu izvoliti svoje zaupnike, ki jih zakon sam nazivlje >delavske zaupnike«.
Naloga delavskih zaupnikov je vobče, delovati za zaščito gospodarskih, socialnih iu kulturnih interesov v obratu zaposlenih delavcev. Zlasti pa imajo delavski zaupniki pravico sodelovati pri sklepanju kolektivnih pogodb med podjetniki in delavci in skrbeti za to, da se delovne pogodbe točno izpolnjujejo, dalje posredovati v sporih, izvirajočih iz službenega razmerja, nadzorovati in paziti na to, da se zakoni in odredbe glede delovnega časa, zdravja, življenja iu sociahiega zavarovanja delavstva strogo izvajajo, / sporočati podjetniku želje in zahteve zaposlenega osobja, paziti v podjetju na red in disciplino ter končno obveščati in podpirati pristojno inšpekcijo dela o vseh zadevah, ki se tičejo uporabljanja zakonov iu odredbe o zaščiti delavcev.
Delavski zaupniki se volijo z neposrednim, tajnim glasovanjem, kakor bo to predpisoval pravilnik, ki pa doslej še ni izšel.
Za aktivno volilno pravico predpisuje zakon 18 let starosti in zaposlenje v podjetju ob času volitev, pasivuo volilno pravico pa imajo vsi poluoletni in pismeni volilci obojnega spola, ki uživajo državljanske pravice in so zaposleni v podjetju.
Mandat ‘delavskih zaupnikov traja leto dni. Število zaupnikov se ravna po številu delavcev v podjetju in sicer:
do 20 delavcev enega zaupnika; od 21 do 50 delavcev največ tri; od 51 do 100 delavcev največ štiri; od 101 do 150 delavcev največ pet; od 151 do 450 delavcev največ šest]
Ako je več, nego 450 delavcev, voli vsakih nadaljnili 50 delavcev po enega zaupnika, njih število pa ne sme presegati 16.
Delavski zaupniki morajo poročali koncem vsakega leta pristojni inšpekciji dela o svojem delovanju.
Delodajalci ne smejo odpuščati, niti preganjati /zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja dolžnosti po odredbah zakoua.
Delavske legitimacije.
Zakon o zaščiti delavcev odpravlja dosedanje delavske knjižice za pomožno osobje podjetja, za katera velja ta zakon in uvaja za izkaziio delavske legitimacije. Za ostalo delavstvo, zlasti dninarje pa veljajo še nadalje stare knjižice, tudi veljajo še te knjižice m gospodarske, hišne ali gospodinjske posle.
1. Ime iu priimek;
2. dan, leto in kraj rojstva;
3. zakonsko stanje (samec ali oženjen) ;
4. dovoljenje zakonitega zastopnika za službo (pri osebah pod 16 leti);
5. poklic, odnosno stroko.
Legitimacije izdajajo domovne občine, občine bivališča in strokovne organizacije za svoje člane in sicer brez takse.
Pravilnik o delavskih legitimacijah, ki pa tudi še ni razglašen, izpreminja legitimacije v delavsko knjižico z vsemi hibami in napakami, zoper katere se je borilo delavstvo, dokler ni doseglo z zakonom legitimacije.
(Zakon pozna legitimacijo, ki je res legitimacija. In to naj ostane. Vse drugo naj odpade.
(Dalje prih.)
Kongres stanovanjskih najemnikov.
Kongres društev stanovanjskih najemnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršil 19., 20. in 21. oktobra 1924 v Beogradu in je pretresal stanovanjska vprašanja, sosebno glede stanovanjske bede, je prišel do teh-le zaključkov:
>1. Vse dosedanje vlade v naši državi so z večjo ali manjšo razliko na enak način motrile stanovanjsko vprašanje. To enako naziranje se je dosedaj manifestiralo po vseh zakonih, uredbah in zakonskih načrtih. — Uradno naziranje stanovanjskega vprašanja ni pojmovano kot
socijalno vprašanje,
ki naj ima svojo kulturno važnost, ampak kot vprašanje, nastalo vsled povojnih ramer in iz bojazni pred pobuno ljudstva. Dosledni temu načelu in pa dosedanjemu stanovanjskemu zakonu, prehodili so merodajni faktorji razne faze, ali v nobenih ni najti resnih po-iskusov, rešiti stanovanjsko krizo. Vsi ti zakoni so skupina predpisov tičočih se zakonskih odnošajev med najemniki in hišnimi lastniki. Toda problem ne obstoja v tem, ampak v vprašanju, kako naj dobe meščanski sloji udobna in zdrava stanovanja. Boljša stran dosedanjega zakona in uredb, kakor tudi odredbe za grajenje novih hiš, se niso niti izvršile. Na predpise za zgradbo novih hiš se ni oziralo, in onim, katerim se je zapovedalo graditi, našli so razne načine in možnosti, da se izognejo po zakonu predpisanim obveznostim.
2. Stanovanjsko vprašanje se je pri nas navadno reševalo
brez sodelovanja stanovanjskih najemnikov.
Reševalo se je iz popolnoma drugih stališč, nikakor pa ne iz objektivnega in strokovnega. To nam kaže predvsem poslednji zakonski načrt, ki je započet od zainteresiranih udružb, in so za nje govo redakcijo zvedeli preje oni, katerih se ne tiče, ali vsaj malo, kakor pa oni, ki vstvarjajo pokrete tega važnega socijalnega vprašanja.
3. Dejstvo je, da se stanovanjska kri za še bolj povečava vsled priseljevanja deželanov v mesta, da prebivalci mest stanujejo v prostorih, ki so brez svetlo be, zdravega zraka, vlažna, ki so gnezda raznih smrtonosnih bacilov, da se
velike družine stiskajo v majhnih prostorih, in da mnogi siromašni sloji prebivajo v prostorih, zgrajenih za živino. Posledice tega stanja pojavljajo se v ubijanju ljudske delovne sposobnosti in zmanjševanju produkcije dobrin, v fizični degeneraciji, osiromasenju, gladova-nju, uničevanju družinske morale in v narastku smrtnih slučajev, tako pri odraslih kot pri otrocih.
Oziraje se na ta strašna dejstva, uvi-deva kongres škodo, ki 'izvira iz takega dosedanjega delovanja odgovornih vlad in zahteva:
a) Da se
načrt o stanovanjskem zakonu, katerega je izdelalo ministrstvo za socijalno politiko ne izvede kot osnova za rešitev stanovanjskega vprašanja in stanovanjske krize, ker se ta načrt ne ozira na družine, ki danes nimajo stanovanja, ampak mu je naloga, regulirati le najemnino med hišnimi lastniki in onimi srečnimi najemniki, ki še danes niso na cesti.
b) Namestu takega uradnega razumevanja zahtevamo, da prizna država vsakemu prebivalcu pravico do stanovanja, bodisi da stanuje v mestu ali na deželi, in da država prevzame obveznost, da preskrbi vsem svojim državljanom udobna in zdrava stanovanja z najemnino, ki jo bo vsak lahko plačal iz svojih dohodkov. Svojo dolžnost izvrši država na razne načine, bodisi z zidanjem novih stanovanjskih hiš ali zakupodajo, odnosno najemodajo lastnih stanovanj-skih objektov, bodisi z gmotno pomočjo gradbenim zadrugam ali poedincem ali samoupravnim korporacijam.
c) Radi uresničitve tega principa, naj prične država takoj z delom, z izvedbo pozitivne stanovanjske politike, politike zidanja malih stanovanj, za čigar izvršitev razpolaga z zadostnim kreditom in z raznimi sredstvi (ekspropia-cija-razlastitev stavbišč, nabava gradbenega materijala iz svojih virov itd.).
d) Pri izdelavi zakonskih predpisov, ki se tičejo stanovanjskih vprašanj, naj se upoštevajo zainteresirane organizacije stanovanjskih najemnikov.
e) Če se ne bi država zavedala svojih dolžnosti, ne ostaja najemnikom drugo, kot da si sami izvojujejo pravico, ki je pogoj vseh pogojev za življenje kulturnega človeka.«
terjatve iztirja lahko zavod za zavarovanje le sodnijskim eksekucijskim potom. Plačilni nalogi se eksekvirajo, če niso bili plačani petnajst dni po dosta-
vi.
Pravica zavodov za zavarovanje predpisati zavarovalne premije zastara
tekom treh let od zapadlosti. Le če se premije niso mogle predpisali vadi napačnih podatkov, zastara predpis črea deset let. Pravica zavodov za zavarovanje iztirjati že predpisane premije zastara v šeslih letih od dne, ko je bil dostavljen zavezancu plačilni nalog.
Socijalno zavarovanje na Češkoslovaškem.
Ceškosovaška se ponaša z najmodernejšim zakonom o socijaluem zavarovanju. Zanimivo je zvedeti, kakšne prispevke morajo plačevati po novem zakonu delojemalci in delodajalci.
Tedenska zavarovalna premija znaša pri invalidnem in starostnem zavarovanju od 4.30 do 8.80 Kč za vsakega zavarovanca in je razdeljena na štiri stopnje. Višina zavarovalne premije se lahko spremeni samo z zakonom.
Višina premije pri bolniškem zavarovanju ne sme presegati pet odstotkov srednjega dnevnega zaslužka. Premije določi vselej centralni urad za zavarovanje.
Zavarovalno premijo je po zakonu plačati za ves čas, ko je zavarovalni obvezanec izvrševal službo. Polovico zavarovalne premije mora plačati delojemalec, drugo polovico pa delodajalec. Le za nameščence, ki ne dobe zaslužka v denarju, in za vajence plača celo zavarovalno premijo delodajalec. Zavarovalno premijo, ki odpade na delojemalca, lahko odtegne delodajalec od
Politični pregled.
Razplet krize.
Pred tednom dni je bil demokratu Kosti Timotijeviču poverjen mandat sestaviti koncentracijsko vlado, ki naj bi nadaljevala politiko Davidovičeve vlade, V koncentracijsko vlado bi naj vstopili demokrati, radikali, klerikalci in muslimani. Samostojni demokrati so bili iz kombinacije izključeni.
Demokratski klub sicer ni nasprotoval Timotijevičevemu mandatu, Vendar je pa bil prepričanja, da njegova akcija ne bo uspešna. Kajti, kar se ni posrečilo Davidoviču, se tudi Timotijeviču ni moglo, istega mnenja z demokratskim klubom je bil tudi jugoslovanski in muslimanski klub. Navzlic pesimizmu Timotijevičevega mandata so pa voditelji ožjega bloka vse storili, da prepričajo treznejši del radikalne stranke o pravilnosti svoje politične koncepcije.
Radikalni klub se je o Timotijeviče-vi ponudbi za sestavo koncentracijskega bloka posvetoval tri dni. Po dolgo-tranjem posvetovanju, katerega so prepletale intrige najumazanejše vrste, je izdal radikalni klub komunike, ki sicer v lepih besedah pristaja na Timotije-vičevo ponudbo, v resnici jo pa odklanja. Radikalni klub se je izrekel za koalicijsko vlado in ne za koncentracijsko vlado. S tem je hotel povedati, da vlada v kateri bi sodelovali radikali, ne more imeti nobenega stika s širšim Davidovi-čevem blokom, v katerem so tudi Hr-
vati. Z drugo besedo, radikali niso za sporazum s Hrvati.
Odgovor demokratov.
Demokrati so se posvetovali o odgovoru radikalov, ki so ga dali Timotijeviču in prišli do zaključka, da radikali ne marajo politike sporazuma. Na podlagi tega soglasnega zaključka v demokratskem klubu je nato Kosta Timotije-vič vrnil kralju mandat za sestavo koncentracijske vlade. Stališču demokratskega kluba je pritrdil tudi jugoslovanski in muslimanski klub.
Volilna vlada P. P.
Po vrnitvi Timotijevičevega mandata se je upravičeno pričakovalo, da se bo kralj odločil za obnovitev Davido-vičevega kabineta. Odločitev je pa padla drugače. Kralj je poveril mandat Pašič-Pribičevieevi vladi.
Prepričani smo, da P.P. režim no bo v dobro državi. V tem prepričanju nas prav posebno potrjujejo izkušnje, ki smo jih imeli že s P.P. režimom. — Z režimom P.P. no bo 1« uničeno s trudom izglajena pot sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak se bodo nasprotja v državi le še poostrila.
Meseca februarja se bodo vršile nove volitve v narodno skupščino. Pred težko preizkušnjo stoji jugoslovansko ljudstvo. Upamo, da jo bo dobro prestalo, ker verujemo v ljudsko razsodnost.	/
Po drugih državah.
zaslužka delojemalca in jo potem skupno s svojo premijo plača zavodu za zavarovanje. Za slučaj, da delodajalci ne plačajo v pravem času premije, so delodajalci upravičeni začasno sami plačati na delodajalca odpadlo premijo. Seveda imajo pa potem pravico, da zahtevajo od delodajalca povračilo za plačano premijo. Take terjatve imajo pred drugimi terjatvami isto prednost kot terjatve na zaslužku v slučaju eksekucij, konkurzov in poravnav. Osebam, ki so zaposlene v podjetjih, ki zaposlujejo najmanj 10 zavarovalnih obvezancev in niso opremljeni s predpisanimi zdravstvenimi in varnostnimi napravami, lahko predpiše zavod za zavarovanje 25% povišek k zavarovalni premiji in to toliko časa, dokler traja tako stanje v podjetju. Zavarovalne premije, ki niso pravočasno plačane, se povišajo za pet odstotkov obresti, Če pa zavod za zavarovanje po krivici p> bira višjo premijo, kakor ima pravico, plača zavod od preveč vplačanega zneska štiri odstotne obresti. Premijske
BENEŠOV EKSPOZE.
Pretekli leden je bilo otvorjeno jesensko zasedanje češkoslovaške narodne skupščine. Parlamentarni dogodek otvoritvene seje je bil ekspoze zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša. V svojem govoru je dr. Beneš predvsem obravnaval sprejem gentskega protokola, ki tvori temelj bodoči svetovni miroljubni politiki. Glavno načelo genfskega protokola je, da je zabranjena napadalna vojna, kakor tudi napoved vojne sploh. Vsak spor med državami se mora izravnali mirnim potom. Razsodišče za mednarodne spore je v Hagu. V načelu 'se je za genfski protokol izjavilo že 45 držav. Dr. Beneš je v svojem ekspoze-ju povdaril, da ugodni zaključek gentske konference sicer ne znači še popolno uveljavljenje v protokolu označenih načel, vendar je pa s protokolom podana podlaga za končno ureditev mednarodnega reda. V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Beneš ugotovil, da je med državami male antante v vseh vprašanjih zunanje politike popolno soglasje. Razmere se od zadnjega sestanka v Ljubljani niso prav nič izpremenile. Največjo pažnjo polaga češkoslovaška zunanja politika na trgovske odnošaje Češkoslovaške do drugih držav in so se v to svrho obnovili in na novo sprejeli razni trgovski dogovori. Dr. Benešov ekspoze je sprejela ne samo narodna skupščina, ampak vsa češkoslovaška javnost z velikim zadovoljstvom in odobravanjem.
MADŽARSKA.
V madžarski poslanski zbornici je naznanil grof Betlilen, (ki je vlada izdelala nov načrt volilnega zakona, ki se bo obravnaval v zbornici v najkrajšem času. Novi volilni red predvideva za mesta enako in tajno volilno pravico, do-čim bi se na deželi vršilo javno glasovanje. Proti določbi javnega glasovanja bo opozicija najodločneje nastopila. Saj pomeni reakcijonarstvo najskrajnejše vrste, ki ostaja brez primera v še tako zaostali državi. Madžarski magnati si hočejo pač obdržati kmetsko prebivalstvo v popolni odvisnosti. — Rusko-madžarska pogodba obstoji iz dveh delov, kakor poroča »Az Est«. Prvi del obravnava obnovo diplomatskih odnošajev, dočim se drugi del pogodbe nanaša na trgovske odnošaje. Trgovske zveze se pa obnove šele takrat, ko bodo diplomatske zveze popolnoma obnovljene. Rusko-madžarsko pogodbo mora ratificirati madžarski parlament, vendar pa rok za ratifikacijo ni določen.
ROMUNIJA.
Kongres romunske kmetske stranke je sprejel agrarni program, v katerem zahteva, da se razlaste posestva, katerih površina presega sto hektarjev. Kongres je sklenil, da zavzema stranka najostrejšo opozicijo proti /dosedanji romunski vladi. S kongresa je bila poslana pozdravna brzojavka čehoslova-škemu ministrskemu predsedniku Švehli.
ANGLEŠKE VOLITVE.
Izid angleških volitev je presenetil celi svet. Nihče ni pričakoval, da bodo konzervativci dobili toliko glasov, še manj je pa kdo pričakoval, da bodo liberalci izgubili skoraj vse. Delavska stranka (Labour Party) je sicer izgubila na mandatih, pridobila je pa na glasovih. Zadnja tri leta so bile na Angleškem vsako leto volitve. Leta 1922 so dobili konzervativci 5,457.871, laburisti 4,251.011 in liberalci 4,113.012 glasov. Leta 1923 so dobili konzervativci 5 milijonov 359.871, laburisti 4,348.379 in liberalci 4,251.573 glasov. Leta 1924 so dobili konzervativci 7,768.498, laburisti 5,596.828 in liberalci 3,063.616 glasov. Pri zadnjih volitvah so dosegli konzervativci 408, laburisti 152 in liberalci 39 mandatov. Konzervativci imajo torej absolutno večino in bodo sedaj prevzeli tudi angleško vlado v svoje roke. Veliko število mandatov in absolutno večino se pa imajo konzervativci zahvaliti edinole reakcijonamemu angleškemu volilnemu redu. Po razmrju glasov bi morali imeti konzervativci samo 270, laburisti pa 200 in liberalci 120 mandatov.
Macdonald bo moral prepustiti vlado konzervativcem. Navzlic temu pa ostanejo njegove zasluge za delavski po-kret na Angleškem, kakor tudi njegovi uspehi, ki jih je dosegel v vodstvu zunanje politike. Macdonaldova zasluga je, da je s pomirljivo zunanjo politiko saniral reperacijsko vprašanje, da je zbližal Rusijo z Anglijo, da je zopet zainteresiral Ameriko pri reševanju evropskih problemov in da je z udeležbo na genfski konferenci mnogo pripomogel k sprejetju znanega Benešovega protokola, ki stremi za svetovnim mirom. S pozitivnim delom je pa tudi v sami Angliji neizmerno koristil delavskemu razredu in priboril svoji stranki najresnejše uvaževanje med angleškim narodom. Pri volitvah je narasla njegova stranka za milijon glasov. Samo slučaj hoče, da prihaja sedfijj Labour Party oslabljena v parlament. Še ene volitve in Labour Party bo enako močna kot konzervativna stranka. In takrat bo današnji krivični volilni red v dobro delavskemu ljudstvu.
Nekateri mislijo, da bodo imele angleške volitve vpliv na naše notranje politične razmere. Kdor kaj takega misli, je gotovo v veliki zmoti. Posebno so pa v zmoti pristaši P.-P. režima, ker je znano, da je imel Pašič zaslombo samo pri angleških liberalcih. Ravno liberalci so pa bili pri volitvah najbolj poraženi. Liberelni voditelj Asquith niti izvoljen ni bil.
FRANCIJA.
Kongres socijalistične federacije je sprejel resolucijo, ki pravi: »Socialistična stranka je pripravljena podpirati vlado, vendar samo lako dolgo, dokler bo vodila/ pravo demokratinočno politiko. Socialisti si zavarujejo svojo popolno neodvisnost. Brezpogojno bodo glasovali za vlado le takrat, kadar bi bila vlada v nevarnosti vsled glasovanja meščanskih strank.« Socijalistična federacija se je s to resolucijo izrekla za Her-1'iota. Resolucija jje bila spreijeta z 2305 glasovi. Resolucija, ki se je izrekla za clalekosežnejše podpiranje Herribto-ve vlade, je bila odklonjena z 972 glasovi. Resolucija, ki je zagovarjala podpiranje vlade brez vsake omejitve, je pa dobila le 25 glasov.
Kaj je socijalizem?
i (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige >Socijalizem<.)
8. Naloge sovjetsko vlade.
Glavna naloga ruske sovjetske republike je, koncentrirati energijo na najvažnejšo in najtežjo stran socijalistične revolucije, t. j. na problem organizacije. Ta problem je jasno izražen v reso uciji del), ki je bila sprejeta na sovjetskem kongresu (v Moskvi Ib. marca 1918), ki priporoča delavcem disciplino samega sebe in neusmiljen boj proti kaosu in desorganizaciji.85
V	vsaki socijalistični revoluciji je glavna naloga proletarijata in najrevnejšega poljedelskega sloja pozitivno in ustvarjajoče delo pri ustanavljanju skrajne komplicirane in delikatne mreže novo-oi-ganiziranih razmer.
Zmaga socijalistične revolucije ne bo zagotovljena, dokler pro-letarijat in najrevnejši poljedelci ne pokažejo zadostne samozavesti, idealizma, požrtvovalnosti in vztrajnosti.80 Z ustvaritvijo novega — sovjetskega tipa države, ki nudi zatiranim delavnim masam priložnost, da se aktivno udeleže svobodnega tvorjenja nove družbe, smo izvršili le majhen del težke naloge. Glavna težkoča je na gospodarskem polju; treba je zvišati produktivnost dela, uvesti strogo in splošno knjigovodstvo ter kontrolo produkcije in razdeljevanja: v resnici socijalizirati produkcijo.
Razen sposobnosti prepričevanja in zmaganja v revoluciji je najvažnejši problem, organizirati upravo. Uspešna uprava je zavis-na od sposobnosti praktične organizacije.
Šele ko bo ta problem rešen, bomo mogli reči, da je Rusija postala nele sovjetska, ampak tudi socijalistična republika.87
Razlastitev produktivnih sredstev (kapitala) in socijalistična organizacija produkcije morata iti vzporedno.
85 Lenin, Sovjeti, Chicago 1919, str. 8.
"* Lenin, n. o. m., str. 10.
*7 Lenin, str. 18.	-	^	-
Najprej je treba organizirati računovodstvo in kontrolo pri onili podjetjih, ki so jih kapitalisti že izgubili iz svoje lasti.89 Ko bi sedaj skušali nadaljevati z razlaščanjem kapitala z isto intenzivnostjo kakor doslej, bi bili gotovo poraženi, ker naše delo pri organizaciji proletarskega računovodstva in kontrole ni držalo koraka z delom razlaščanja. Če posvetimo sedaj vse svoje moči organiziranju računovodstva in kontrole, bomo mogli rešiti ta problem; premagali bomo ovire, popravili nedostatke in dobili igro proti kapitalizmu. Umetnost upravljanja ni ljudstvu prirojena, ampak si jo mora pridobiti z izkušnjo.""
Potreba strokovnjakov.
Za sedaj postaja potrebno za avtoriteto proletarske države, da uporabi meščanske strokovnjake, da preorjejo ledino tako, da ne bo mogla nobena buržoazija vzrasti iz nje.
Brez strokovnjakov v različnih panogah znanstva, tehnike itd. je preobrat v socijalizem nemogoč, kajti socijalizem zahteva zavedno gibanje mas k višji produktivnosti dela, nego pod kapitalizmom, a na temelju, ki ga je dosegel kapitalizem. Socijalizem mora že vnaprej vse to izvršiti po svojih lastnih metodah — ali določneje — po sovjetskih metodah.”0
Jasno je, da je taka odredba s strani proletarske države kom-promizem, da je to oddaljenje od principov pariške komune in od vsakega proletarskega pravila, ki zahteva znižanje plač na višino nagrad povprečnih delavcev, od principov, ki zahtevajo, da se naj lov za karijero pobija z dejanji, ne z bsedami.01
Komunisti moramo študirati zelo težavne in nove poti k socija-lizmu.	1
Čim prej se naučimo sami, delavci in mužiki, boljše delavske discipline in višje tehnike v obdelovanju polja, uporabivši v to svrho meščanske strokovnjake, tem prej se iznebimo nujne potrebe, plačevati te strokovnjake.
hB Lenin,: str. 17.
"" Lenin, n. o. m.
00 Lenin, str. 18.
1,1 Lenin, str. 19.
Da postanemo komunisti močnejši in si utrdimo svojo pozicijo, moramo nadomestiti kontribucije z davki, ki jih vedno in pravilno pobirajmo od premoženja in prejemkov; to pa zahteva od nas več organizacije in bolje urejenega računovodstva in kontrole.
Dolžnosti dela bi ne smeli trenutno vpeljati, ampak stopnjema z veliko previdnostjo; vsak korak bi morali praktično preizkusiti in seveda najprej uvesti dolžnost dela za bogatine. Uvesti je treba delavske in konsumne knjižice za vsakega občana, vštevši vaščane, da moremo z dolgim korakom naprej... k ustvarjenju splošnega računovodstva in kontrole nad produkcijo in razdeljevanjem.
Država, organ zatiranja in plenjenja države, nam je zapustila dedščino velikega sovraštva in nezaupanja ljudstva do vsega, kar je v zvezi z državo.Premagati to, je zelo težka naloga.
Trajati mora nujno še nekaj časa, preden bodo mase spoznale — ne iz knjig, ampak iz lastne izkušnje s sovjeti — da brez temeljitega državnega računovodstva in brez kontrole produkcije in razdeljevanja ne more avtoriteta delavcev in njihova svoboda dolgo trajati in da je povratek pod jarem kapitalizma neodvmljiv.®2
Socij|alistična država more vstopiti v eksistenco le kot mreža produktivnih in konsumnih komun, ki vodi vestno račune o svoji produkciji in svojemu konsumu, štedi z delom, zvišuje vztrajno njegovo produktivnost in omogoča s tem skrajšanje delavnega dne na sedem, šest in manj ur.”3
Višja produktivnost dela.
V	vsaki socijahii revoluciji postaja nujno, da se obrnemo najprej k temeljnemu problemu, kako usvariti višji družabni sistem, namreč kako zvišati produktivnost dela in s tem (ter zato) izboljšati njegovo organizacijo.04
Da zvišamo produktivnost dela, si moramo predvsem zagotoviti podlago velike industrije: razvoj produkcije premoga, železa, strojev in kemične industrije.06
oa Buharin, str. 24. 0:1 Buharin, str. 25.
°* Buharin, str. 27. or' Buharin, n. o. ra.
ZUNANJA POLITIKA SOVJETSKE RUSIJE.	|
Ravnokar zboruje centralni ekseku-tivni odbor zveze socijalističnih sovjetskih republik v Moskvi, prvič odkar jo bila sprejeta sovjetska ustava. Ceutral-ni eksekutivni odbor predstavlja nekaki sovjetski parlament in šteje 414 zastopnikov, med njimi večinoma komunistov. Na seji centralnega eksekutiv nega odbora je bilo najzauimivejše poročilo o ruski zunanji politiki, katerega je podal čičerin. V svojem poročilu je Cičerin navedel po vrsti vse one države, ki so de jure priznale sovjetsko vlado. Pri tem je Cičerin odločno po-vdaril, da ne obstoje z nobeno državo tajni dogovori, tudi z Madžarsko ne. Cičerin je posebno hvalil samostojno italijansko politiko v zvezi narodov in v evropskem koncernu. Zboljšanje odno-šajev s Poljsko odvisi izključno le od Poljske in Cičerin svari sosedne države pred poizkusi, ustvarjati zveze, Ivi
streme za izolacijo sovjetske Rusije. Značilno je, da se v svojem glavnem poročilu ni spomnil Cičerin ne na države srednje Evrope in ne na Združene države v Ameriki. Šele naslednji dan, ko je po debati nastopil zopet Cičerin z zaključno besedo, je omenil Romunijo, povdarjajoč, da je razmerje z Romunijo smatrati kot »popolnoma brezupno stagnacijo«. O Češkoslovaški je Cičerin izjavil, da Češkoslovaška še vedno pričakuje, da bo na Ruskem prevzela namesto sovjetcjv druga oblast vlado v svoje roke. Čičerin graja, da Češkoslovaška podpira ruske emigrante, ki so nasprotniki sovjetskega režima.
AMERIŠKE ZEDINJENE DRŽAVE.
Kakor poroča »Matin« je predsednik Coolidge v enem svojih zadnjih volilnih govorov ostro kritiziral sovjetski režim in izjavil, da Zedinjene države odločno odklanjajo sovjetsko vlado.
Dopisi.
MAItlBOU. Pritožbe proti izvolitvi župana. — Proti izvolitvi mariborskega župana dr. Leskovarja sta bili vloženi dve pritožbi. Ena od komunistične strani in druga od soc. demokr. kluba. Prva je baje brezpomembna, kočljivejša jfi drugu, ker se najbrže opira na znano alero 40 prašičev izza dobe dr. Leskovarjevega komisarijata. Ta afera se še sedaj uabaja nerazčiščena pri okrožnem sodišču. Po mnenju juristotv ta zadeva sama ne bo odločila pri potrditvi župana. Vsekakor pa se bo morala razčistiti v novem občinskem svetu, ker to zahteva že zaupanje uapram Narodnemu bloku. Maribor čaka v doglednem času toliko nujnih socijalnili rešitev, da bi bilo škoda zaradi starega perila ovirati ali celo onemogočiti redno poslovanje v občinskem svetu.
S&l _ Novi tržni nadzornik v Mariboru.
-	Ravno 3 leta je minilo, odkar je bil Maribor brez pravega tržnega nadzorstva. Največji reveži v Mariboru so mesarji. Od samih »izgub« jih je večina obogatela do milijonarjev, ki si privoščijo luksus konje in ki v eni noči zakvartajo do 100.000 Din. Te »reveže« je imel tedanji tržni nadzornik »na piki«. Pa so vrtali proti njemu toliko čaa, da so ne le čisto izvrtali njega iz službe, temveč da so dosegli — za kar jim je največ šlo, zlato svobodo brez tržnega nadzorstva. V mestnem občinskem svetu so bili zastopani namreč gospodje, ki so posebni prijatelji mesarjev. 'Tako se je znana afera prejšnjega tržnega nadzornika zavlekla na dobo kar celili 3 let in sicer tako zavlekla, da se ni bilo mogoče preskrbeti z redno poslujočim tržnim nadzornikom. — S koncem sedanjega občinskega zastopa je bila končno zaključena tudi ta afera hi imenovan je bil novi tržni nadzornik v osebi izbornega veščaka g. Lužarja, ki je d ozda j služboval v Vel. Malinovacu (Srbija). Posle pri tržnem nadzorstvu je prevzel tako neopaženo, da se do zadnjega časa niti ni vedelo zanj. Zvedeli pa so zanj prodajalci jestvin in imejitelji javnih lokalov (gostiln, kavarn). Pričele so se zdavno potrebne kontrole glede snage, shranjenja in uporaba ostalih f jedil. Ta red mora naše delavstvo le z veseljem pozdraviti, posebno oni, ki so navezana na gostilniško hrano. Na trgu za živila se sicer še ne pozna, da je na magi-
stratu »nova« in sicer »železna metla«. Pa se pripravlja tudi v tem oziru sistem novega reda. Predno se to izvrši, si novi tržni nadzornik ogleda upravo tržnih nadzorstev v večjih mestih. Na nekaj pa med tem opozorimo g trž. nadzornika. V sramoto Maribora je, da mesarji prodajajo meso na stojnicah na eui najbolj obljudenih cest, na Koroški cesti, deloma na O lavnem trgu, v največjem pralni in drugi nesnagi, lo se lahko takoj odpravi brez posebnih študij po vzgledih drugih mest. Maribor ima za mesarje kakor nalašč pripravljen Rotovški trg.
— Ljubljanski gostjo. V pondeljek večer je koncertiral v veliki Goetzovi dvorani »Ljubljanski Zvon«. Odlično ljubljansko društvo je zaslužilo večjo pozornost od strani slovenskega Maribora, če bi bili Mariborčani za ljubljanske goste tako ski-beli, kakor so Ljubljančani za mariborsko Glasbeno Matico, ko je koncertirala v Ljubljani, bi bil »Ljubljanski Zvon« odnesel iz Maribora lepše utise, kakor jih najbrže je.
—	Več sreče sta imela dva ljubljanska gosta v Narodnem gledališču preko praznikov. Na večer Vseh svetih je v operi »Zrinjski« gostoval v vlogi Zrinskega prvi baritonist ljubljanske opere g. Cvejič, v nedeljo večer pa je v premijeri »Liliom« gostovala ga. Juvanova, odlična članica ljubljanske drame. Oba sta žela ponovne Izraze splošnega navdušenja. Pri ge. Juvanovi je prišel na našem odru še posebno do izraza zvonki ljubljanski dijalekt in seveda njena dovršenost za take vloge. Sploh Narodno gledališče letos zasluži, da ga podpirajo z obiski naši somišljeniki.
CELJE. I Tovariša Franceta Pušniki je zadela britka nesreča. Umrla mu je blaga soproga Terezija, ki smo jo v nedeljo, 2. t. m. popoldne spremili k večnemu počitku na okoliško pokopališče. Ogromna množica okoličanov in meščanov, kakor tudi ofici-jelno zastopstvo krajevne organizacije NSS pri pogrebu in v skoraj nedoglednem sprevodu je pričala, koliko prijateljev ima spoštovana rodbina Pušnikova. Tovarišu Pušniku, ki je naš vrl občinski odbornik v občinskem zastopu celjske okoliške občine in njegovi težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje ob svežem grobu nepozabljene življenjske družice.
Strokovni vestnik.
Stavka steklarjev.
V	Hrastniku in Zagorju stavkajo steklarji. Napad na kolektivno pogodbo in poskus po znižanju plač je pritiral steklarje do stavke. Težka je pot, ki jo nastopi delavec s stavko. Ce se pa odloči za tako pot, takrat pa stopa po njej trdno in neomajno. Prepričani smo, da bodo tudi zagorski in hrastniškl steklarji vstrajno izvedli stavko do uspešnega konca. Mi vsi, ki poznamo kapitalističen vstroj in bedo trpinov, so ne bomo ni trenutek pomišljali, pozdraviti odločen korak steklarjev in jih v njihovem boju podpreti. Pomisliti moramo, da ne bodo steklarji osamljen slučaj. Poznamo delodajalce in vemo, da izrabijo vsako priliko, da zavihte svoj bič nad nami. Zato pa si tudi mi vzajemno pomagajmo, pokažimo solidarnost, pomagajmo steklarjem do zmage. Poklicani faktorji, naj pa tudi store svojo dolžnost in pomagajo trpinom do svojih pravic.
Tovariši steklarji, trpini v boju, pozdravljeni 1
Tlačani.
Pod tem naslovom prinaša »Delavec« vest, da je zaprosila Trboveljska premogo-kopna družba pri ministrstvu za socijalno politiko, da se izseljevanje naših rudarjev na Francosko kolikor mogoče omeji. Po tej konstataciji deli »Delavec« delavstvu lekcije o vzajemnosti, strokovnih organizacijah, mlačnosti itd. Mi se strinjamo z nauki, toda eno moramo naglašati: Taki nauki zaležejo s strani onega, ki dela za koncentracijo delavskih sil v močno in nezlomljivo delavsko bojno falango, ne zaležejo pa, če jih dajejo oni, ki so v lastnih vrstah razcepljeni na nebroj frakcij, ki bijejo medsebojni boj na nož in oni, ki niso dostopni pogovorom o skupnih nastopih. Mi smo vedno in povsod povdarjali, da se ne smemo čuditi nesramnostim kapitalistov, ker smo pač v veliki
skupno borbeno fronto za ozdravljenje de-solatnih delavskih razmer. Zbrani člani so z veseljem in soglasnostjo sprejeli resolucijo ter naročili odboru, da stopi v stik z vsemi predstavniki drugih strokovnih organizacij, da se izjavijo k resoluciji.
Kongres strokovnih organizacij v Italiji.
Strokovne organizacije v Italiij imajo svoj kongres od 18. do 21. novembra t. 1. v Milanu. Na dnevnem redu kongresa je tudi vprašanje o socijalni zakonodaji.
Iz stranke.
meri sami krivi, da danes tlačanimo, v pravem pomenu besede. Dosedaj smo samo mi poživljali na složen skupen, a krepak boj in nas le veseli, da se danes tudi drugi zavedajo, da je le v skupnosti moč. Bog daj, da ne bi besede »Delavca« ostale samo prazne besede.
Delovni red.
Uradni list št. 00 z dno 16. oktobra t. 1. prinaša novi delovni red. Ta delovni red sicer še iz daleka ne odgovarja vsem zahtevam, stavljenim po zastopnikih delavstva, je pa vsekakor boljši kot oni, ki ga je sestavila Zveza industrijcev in ga povsod uveljavila. Zato moramo povsod zahtevati, da se delovni red Zveze industrijcev nadomesti z uradnim delovnim redom. O razlikah obeh delovnih redov še spregovorimo, posebno o členu 9, ki ga je Zveza industrijcev s takim veseljem skušala uveljaviti.
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo prihodnjo sejo v sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Z ozirom na sejo upravnega odbora je dnevni red važen, zato vsi in točno.
Upravni odbor NSSZ ima svojo sejo v nedeljo 23. novembra t. 1. ob 2. url popoldne v tajništvu. Z ozirom na velevažen in resen delavski položaj, je dnevni red važen, zato, naj pridejo vsi odborniki zanesljivo in točno.
Jesenice. Podružnica NSSZ je imela v torek 4. t. m članski sestanek v prostorih gostilne Ravhekar. Sestanku, ki je bil mnogoštevilno obiskan, je predsedoval tajnik br. Lojze Božič, ki je uvodoma poročal o namenu sestanku. Obširno je o delavskem položaju poročal centralni tajnik br. Kravos, ki se je bavil tudi s stavko steklarjev ter podal sliko o položaju delavstva. Po poročilih je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja bedno stanje Jeseniškega delavstvo in poziva vse strokovne organizacije v
Strankin zbor bratske čehoslovaškc narodno socijalistične stranke. V dneh od 6. do 8. decembra t. 1. se vrši letos glavni strankin zbor bralske češke narodno socijalistične stranke v Brnu v veliki dvorani Stadiona. Dnevni red zborovanja: V soboto 6. decembra otvoritev zborovanja in volitev predsednišlva. 2. Volitev 5 članske verifi-kačne komisije. 3. Volitev desetčlanske komisije za izvršitev predlogov. 4. Poročilo osrednjega izvrševalnega odbora, a) osrednjega tajništva, ref. br. tajnik Sole; b) blagajnika in c) kontrolne komisije. 5. Predlogi o spremembi organizacijskega reda. 6. Sprememba organizacijskega reda, tikajoče se osrednjega izvrševalnega odbora stranke. 7. Volitev osrednjega izvrševalnega odbora. 8. Referat o notranji politiki, strankini taktiki in političnih aktuelnoslih ref. br. minister Stribrny. 9. Zunanja politika _ ref. br. minister dr. Beneš. 10. Re gulacija industrijske in kmetijske produkcije in gospodarsko-socijalni program ref. br \ otilnnec Tučny in br. minister dr. Franke. 11. Državna davčna in finančna politika — ref. br. dr. Meisnor. 12. Kul-turno-politično delo stranke — ref. br. poslanec Uhlič. 13. Sprememba obrambnega sistema čehoslovaške republike — ref. br. senator Klofač. — V nedeljo 7. decembra zborujejo sledeči odseki: 1. politični, 2. gospodarsko-socijalni, 3. kulturno-politični, 4. vojni, 5. organizacijski. Odseki bodo zborovali nepretrgoma celi dan ter bodo de-legati razdeljeni v posamezne odseke. -
V	pondeljek 8. decembra ob 9. uri dopoldne slavnostno plenarno zborovanje po sledečem dnevnem redu:	1. Pozdravi go-
stov. 2. Poročila. 3. Razprave o referatih br. ministra Stribrnyja, ministra dr. Bene-ša, posl Tucnyja, ministra dr. Franketa, dr. Meisnerja, poslanca dr. Uhliia in senatorja Klofača in sprejem resolucij. 4. Zaključek zborovanja.
Zborovanja se bo udeležila tudi delegacija jugoslovanske narodno - socijalistične
stranke, ki so bo udeleževala tudi zborovanj odsekov.
Seja osrednjega izvrševalnega odbora
NSS. Prihodnja seja o. i. o. se bo vršila v nedeljo 23. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Opozarjamo že sedaj vse člane o. i. o. na to sejo s prošnjo, da si uredijo razmere tako, da bodo zanesljivo prisostvovali vsi tej seji, ker bo dnevni red zelo važen in zato udeležba vseh neobhodno in nujno potrebna. Vabila bodo pravočasno razposlana.
Seja ljubljanskega okrajnega odbora
NSS se bo vršila v torek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v strankinem tajništvu v Narodnem domu. Pozivamo vse člane okrajnega odbora, da se seje z ozirom na važnost dnevnega reda zanesljivo in točno udeleže.
Narodno - socijalistična stranka v Mariboru sklicuje za soboto, 15. t. m. javen shod v. dvorani »Jadran«, Rotovški trg. Dnevni red bo razviden iz letakov, 'v abimo tovariše, da agitirajo za čim lepšo udeležbo. Za soboto, 8. t. m. določeno mesečno zborovanje se je z ozirom na družabni večer »Bratstva« moralo prenesti na petek 7. t. m. Zalo priporočamo vsem našim somišljenikom, <la se v soboto, 8. t. m. zvečer udeleže prireditve »Bratstva« v istem lokalu.
Kraj. org. NSS v Celju sklicuje svoj redni občni zbor v soboto, dne 15. novembra 1924 ob 8. url zvečer v salonu hotela »Balkan« z običajnim dnevnim redom. Tovariši! Treba je, po zavojevani zmagi zopet k poživljenju organizatoričnega dela za razvoj naše misli. Torej točno vsi do zadnjega!
Članski sestanki NSS v Celju se vrše redno vsako soboto v tednu ob pol 8. uri zvečer v salonu hotela »Balkan«. — Tovariši, udeležite se polnoštevilno in redno sestankov! — Prvi članski sestanek je v soboto 8. novembra!
Mladinski vestnik.
»Bratstvo« v Ljubljani opozarja svojo člane, da bo odslej novi blagajnik br. Leeb pobiral članarino. Prosimo vse člane, da se odzovejo vabilu in poravnajo članarino. Po sklepu zadnje seje bodo uživali odslej vse ugodnosti znižane ukoviue v društvenih tečajih le oni člani, ki redno plačujejo članarino.
Knjižnica »Bratstva« posluje redno v.,alt torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer v Pulpanovi čitalnici v Gajevi ulici. Opozarjamo vse člane narodno-socijalističnih organizacij, da se poslužujejo le te naše knjižnice. Darujte knjige za našo knjižnico.
Odbor »Bratstva« v Ljubljani ima retine seje vsak pondeljek ob 8. uri zvečer v tajništvu NSSZ v Narodnem domu. Bratje in sestre odborniki, vsi in točno.
Srbo - hrvaški tečaj »Bratstva« se otvo-ri v drugi polovici novembra. Prijave sprejema predsednik br. Kravos v tajništvu stranke v Narodnem domu.
Plesni tečaj »Bratsva« je otvorit svojo plesno šolo, v kateri podučuje priznani plesovodja br. Kosiček vsak torek od 8. ure naprej v areni Narodnega doma vse moderne plese. Bratje in sestre so vabljeni, da posečajo našo plesno šolo.
»Bratstvo« poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži koncerta bratskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki se vrši v četrtek 13. t. m. v Unionski dvorani.
»Bralstvo« v Mariboru priredi v soboto 8. t. m. ob 8. zvečer družabni večer, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji društva. — Vršil se bo v dvorani »Jadran«, Rotovški trg.
»Bratstvo« Celje sklicuje svoj redni ,redni občni zbor v četrtek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Balkan« z običajnim dnevnim redom. — Bratje in sestre, sleherni član je moralno obvezan se točno udeležiti občnega zbora! Nihče ne sme manjkati. Pripeljite seboj prijatelje in one, ki želijo vstopiti v našo organizacijo. Zamudniki! Poravnajte ta dan zaostalo članarino! Kdor je nad 3 mesece brez tehtnih vzrokov v zaostanku, nima pravice sood-ločevati!
Srbo-hrvatski tečaj »Bratstvo« Celje se prične okoli 15. novembra t. 1. Natančna pojasnila objavimo pravočasno! Namerava se uvesti tudi nadaljevalni tečaj, ako se bo prijavilo zadostno število obiskovalcev.
Družina volkov v Ljubljani ima svoje redne sestnnke vsak četrtek zvečer v Nar. domu,
Tedenske novice.
Šolska poliklinika v Ljubljani. Vlada je osnovala zavod za »Socijalno - higijen-sko zaščito dece« in pod okriljem tega smo dobili v Ljubljani šolsko« polikliniko. Dne 30. oktobra se je vršila skromna otvoritev. Pri tej priliki je vodja poliklinike g. dr. Pirc očrtal namen tega zavoda, ki ima dve smeri: prvič, da bo solska deca stalno pod zdravniškim nadzorstvom, drugič pa, da se ji bo nudila zdravniška pomoč. — Za enkrat je zavod določen šolski mladini vseh državnih šol, raztegnil se bo pa kmalu njegov delokrog tudi na osnovne šole. Za enkrat sta nameščena dva stalna zdravnika. Zavod se nahaja v paviljonu, ki je postavljen na vrtu učiteljišča. Paviljon je dospel iz Nemčije na račun reparacij ter je nad vse okusno urejen. — Poliklinika je važna zlasti za delavsko in uradniško mladino, kateri vsled slabega gmotnega stanja njenih roditeljev ni dana prilika, iskati zdravniške pomoči. Dolžnost starišev je, da se s svojimi otroci poliklinike ob danih prilikah poslužujejo. — Drugo leto dobi tak zavod tudi Maribor.
Kaj jo z uradniško diferenco? — Sedaj imamo že november, a o diferenci med staro in novo plačo, ki gre uradništvu po zakonn, še ni ne duha ne sluha. — Smo pač v »konsolidirani« pravni državi. — Uradniške organizacije bi pač lahko vprašale fin. ministra dr. Spaho in min. predsednika Davidoviča, v kakem Stadiju se nahaja ta velevažna zadeva. — Da bi se vsaj za Božič kaj dobilo, tako tarna danes
bedno uradništvo, ki je kljub novemu zakonu prav na istem, kakor lani. Pa kakor izgleda ne bo nič, to moramo kar priznati, dasi smo doslej mislili drugače in pričakovali od vlade več možatosti. — Kaj je pa s poslanci? Ali ne morejo o prvi priliki zadevo energično vzeti v roke v parlamentu. Čemu zakon? — Ali naj uradništvo državo toži?!
Podoficirske šole ministrstva vojne in mornarice se ustanove v najkrajšem času. Tozadevna naredba je že objavljena. Vodstvo teh šol, katerih namen je vzgojiti strokovni kader podoficirjev za našo mornarico, bo poverjeno višjim mornariškim oficirjem v činu polkovnega poveljnika. Sef oddeljenja za mornarico v ministrstvu vojske in mornarice določi vsako leto število gojencev, ki naj obiskujejo novoustanovljene šole.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da se je meseca avgusta 1924 izselilo iz naše države 862 oseb in sicer 478 moških in 204 žensk. Po pokrajinah odpadejo izšeljeniki: na Vojvodino 266, na Dalmacijo 221, na Hrvatsko in Slavonijo 115, na Slovenijo 29. na Srbijo 26, na Črno goro 15 in na Bosno in Hercegovino 10 oseb. Po poklicu je 34 kvalificiranih in 98 nekvalificiranih delavcev, 4 izseljenci pripadajo svobodnim profesijam in 159 izseljencev je starcev in otrok. Po starosti je 247 izseljencev od 31—50 let, 240 od 18—20 let, 173 izseljencev do 18 let in 22 izseljencev čez 50 letih starih. V Brazilijo je odpotovalo
192, v Argentinijo 189, v Avstralijo 135, v Zjedinjene države 90, v Kanado 51, v Novo Zelandijo 12, v Čile 2 in v ostale državo Amerike 11 oseb. Večina izseljenikov je odpotovalo iz gospodarskih razlogov. 580 oseb se je izselilo prvikrat, 87 drugikrat, 14 tretjekrat, 378 oseb nima družine v namembnem kraju. 533 izseljenikov plača sami pot. 226 izseljenikov si ni zagotovilo v novem kraju zaslužek.
Brezposelnost. Uradna Statistika izkazuje, da je tekom letošnjega leta narastlo v naši državi število brezposelnih na 65.000. Leta 1923 je bilo v naši državi brezposelnih 21.000, leta 1922 — 17.000 in leta 1920 20.000 delavcev. — Iz Zagreba pripravlja hrvatska delavska zveza obširno akcijo v prilog brezposelnih delavcev na Hrvatskem.
V	Zagrebu je po privatnem štetju nad 5000 delavcev brezposelnih.
Ministri na razpoloženju. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da bo za vsakega ministra na razpoloženju odmerjena pokojnina s posebnim odlokom, ki ga izda ministrski svet. Do sedaj je v naši državi 45 ministrov na razpoloženju, ki majo vsi pravico do pokojnine. Koliko ministrov na razpolženju si je v resnici zaslužilo pokojnino je pa drugo vprašanje.
Železničarska stavka v Nemški Avstriji. Na svojem zaupniškem sestanku je dunajska organizacija avstrijskih železničarjev sklenila, da bodo pričeli železničarji stavkati, kakor hitro se jim ne priznajo vse zahteve, ki so jih stavili na železniško upravo glede materjalnega zboljšanja svojega položaja. Železniška organizacija dunajskih železničarjev zahteva defenitivni odgovor od železniške uprave do 10. novembra.
Umor Ferdinanda Pipana. Roparskega napadalca, ki je ustrelil znanega ljubljanskega trgovca Ferd. Pipana, še do sedaj niso dobili. Policijski aparat je pri tej pri liki zopet popolnoma odpovedal. Sedaj je razpisana nagrada 20.(HK) dinarjev za onega, kateri bi tekom treh mesecev izsledil morilca.
Roparski napad v Begunjah. V Begunjah pri Cerknici je neznan moški 4. novembra napadel 18. letno Ano Zalarjevo na njenem domu. Zalarjeva, ki je bila sama doma, kor so domači odšli na polje. Neznanec je stopil pred dekleta in zakričal: »Denar in ključe mi daj, če ne te ustrelim.« Napadeno dekle je prestrašeno zaupilo, da nima ne denarja in ne ključev. V tem trenutku je pa neznanec potegnil samokres in ustrelil na dekleta, ter na to pobegnil. Dekle je bilo ranjeno v desno roko. Roparskega napadalca zasledujejo orožniki.
Umetniške razglednico naših jugoslovanskih »Velmož«. Umetniško založništvo »Ažbe« v Mariboru je izdalo drugo serijo '(12 razglednic) jugoslovanskih »Velemož. Druga serija vsebuje reprodukcije sledečih mož: F. S. Finžgar, Fr. Prešern, Anton Foorster, Josip Stritar, Petar Zrinjski. Ivan Gundulič, Krsto Frankopan, vojvoda R. Mišič, Jovan Popovič, Ljubomir Nenadovič. Branko Radičevič, Dosidej Obradovič. Reprodukcije II. serije so izvršene v štirih barvah ter so krasno uspele. Priporočamo obenem tudi nakup Ažbetove »AdKijaserije , kakor ljudskih razglednic z verzi in karikatur. Naročila se naj pošljejo na umetniško tiskarski zavod in založništvo »Ažbe« v Mariboru, Koroška cesta 39, Slovenija. Telefon inter. 446.
Priporočamo radi izredno solidnosti tvrdko Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip. Natančnejši podatki med oglasi.
Praški velesejem, ki se je vršil od 21. do 28. septembra, je sijajno uspel ter se lahko prišteva med največje evropske prireditve te vrste. Razstavljalcev je bilo 2252, od teh 2084 domačih in 168 inozem-cev, pri čemur se vsaka kolektivna izložba računa za eno edinico. Iz naše države so bila zastopana mesta Sušak, Sombor in Pančevo. Kot noviteta je bila na sejmu gozdarskn, lovska in ribarska razstava. Na gozdarski razstavi je bil zelo živahen lesni trg, kjer so se sklenile velike kupčije z inozemci. Velesejem je poselilo nad 400 tisoč ljudi, mnogo tudi iz naše države. — Za bodoče nameravajo zgraditi v Pragi veliko sejmsko palačo, ker smatrajo Prago po letošnji izkušnji kot glavno tržišče za srednjo Evropo.
los:
o
1» [.1.10.1.
«Manin. Franhopansva Stav. 2
obrestuje vloge tudi najmanjše po 8-10%
po dogovoru pa tudi višje.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri od 6 do 10 °/o za nakup blaga direktno pri trgovcih.
Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
Gospodarstvo.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, Frankopanova ulica 2.
V	svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavljencev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov samo na enem mestu jn v svrho znižanja obrestne mere je sklenila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeč: Stranka zaprosi za kredit na pr. za Din 3000.—. Ta se mu pri seji zadruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegljajem odplačil <?d sužbenih prejemkov. — Namesto gotovine izroči zadruga jemalcu kredita blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do zneska na pr. Din tri tisoč. — S to knjižico pride stranka, ki je postala član zadruge, v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, kjer bo dobila takozvano kreditno nakazilo na znesek, ki ga potrebuje v svrho nakupa blaga pri vpoštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno blago s kreditno nakaznico. Stranka potrdi pre-/jem blaga na računu, katerega pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. Duplikal računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vposlani račun plača zadruga. Na ta način si stranka lahko nabavi pri trgovcih raznih strok gospodarske potrebščine, račune bo pa poplačala zadruga. — Dolg stranke bo na opisani način centraliziran samo pri zadrugi, kjer bo zavezanec plačeval v obrokih, ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov. — Zadruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi tega je blagovni kredit pri zadrugi dosti cenejši kot gotovina. Ker ima stranka stalen kredit n. pr. do Din 3000,— lahko, če je že odplačala gotovo svoto, n. pr. Din 300.— znova dobi kreditno
trboveljski, libojski, ormoški in visokokaiorični trobnodolski
(specljallt. za centr. kurjave) dobavlja po najniijlh cenah
DOM. ČEBIN
trgovina s premogom Ljubljana, VVolfova ul. 1/11.
nakaznico do višine dovoljenega kredita. Za sedaj znaša obrestna mera za blagovni kredit največ 10 odstotkov. Nakupi sc lahko manufaktura, konfekcija, obleka po meri, perilo, platno, železnina, steklenina, obutev, klobuki, razne drobnarije, pohištvo, premog, drva, živež itd. — Uradne ure v blagovnem oddelku so od IS. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure, Frankopanova ulica 2.
Tajinstveni morilec deklet.
Voda ga nese sedaj vedno hitreje. S strahom se oprijemlje Clifford tem tesneje mehurjev ter jih dviga nad vodno gladino. Tedaj ga pa že zgrabi vrtinec. Enkrat ima glavo spodaj, potem zopet zgoraj, in prav malo manjka, da se lopov ne zaduši. Končno se zopet prikaže iz vrtinca ter lovi zrak. Komaj pride nekoliko k sebi, že se bliža zopet mlinu, kjer ga znova zgrabijo vrtinci in ponove z njim svojo ne baš prijetno igro. Voda ga nese vedno dalje. Pogosto je že v nevarnosti, da zgubi zavest. Tedaj pa se vedno ztnisli nevarnosti, ki mu preti, da utone ter z naporom vseh telesnih moči visoko drži mehurja, čeprav čuti v rokah grozne bolečine.
»Po meni je,« si misli, »do brega ne morem, in če me enkrat voda zanese v morje, potem mi tudi mehurji nič več ne has-neta.«
Zaman brca z nogami — tok reke ga odnaša vedno v sredino. Sedaj napravi voda precejšen ovinek. Pri luninem svitu zapazi Clifford na valovih temne predmete. Obraz mu zažari veselja, ko vidi, da se nahajajo sredi reke ribiški čolni; sedaj, ali pa nikdar več je mogoča rešitev. Lopov ima v resnici prav. Ob luninem svitu love ribiči z mrežami losose.
Sedaj priplava Clifford v bližino čolnov.
»Ti, poglej no, kaj pa je to?« se zasliši močan glas iz enega izmed čolnov.
»Kje pa? — Aha, tamkajle, da, ne morem še natančno videti. — Ali, vsi svetuiki, to je morski pes!«
»Da, da, morski pes. Saj pogosto priplavajo iz morja do sem, če zasledujejo ribe. Le poglej, kako zadovoljno plava po vodi, zdi se mi, zdi se mi, da je pohrustal pošteno porcijo za večerjo, sicer bi se ne sukal na vodni površini. Daj mi železni drog; njegova kožuhovina nama bo zelo prav prišla!«
Clifordu stopijo potne srage na obraz. Za morskega psa ga imajo, z drogom, opremljenim z železnim kavljem ga hočejo vjeti, no potem je brez nade na rešitev izgubljen. S strahom zapazi, kako dviga ribič drog. Tedaj pa zakriči eden ribičev: »Stoj — stoj,
vjemimo ga raje na zanjko, da prodamo be-stijo živo upravi zoološkega vrta, kjer gotovo dobimo zanj prav lepe denarce!«
»Dravo, prav imaš! Zanjke semkaj — hitro, žival je že tukaj!«
In že završe zanjke po zraku; ena iztrga Cliffordu mehur iz rok, tedaj pa tudi že čuti, da ima drugo okrog vratu.
»Ga že imam!« vriska ribič. »Hitro vesla v roke, in k bregu! Zverino bomo zaenkrat spravili v ribnik!«:
Zanjka se je Cliffordu pošteno ovila okrog vratu. To še čuti, da ga vlečejo po vodi, potem pa pade v nezavest. — — —
Zave se šele, ko ga močno stresajo ter obkladajo s precej krepkimi izrazi. Kajti ribiči so naravnost divji, da so mesto dozdev-negta morskega psa privlekli k bregu — človeka. Prepričani so, da jih je Clifford pošteno potegnil. Ker mu je robec kmalu potem, ko se mu je zadrgnila zanjka okrog vratu, padel iz ust, skuša Clifford z dušečim glasom dopovedati ribičem, kako so ga zlobni ljudje s silo vrgli v reko.
»Kaj, s svinjskimi mehurji?« kriče razjarjeni ribiči. »To naj verjamemo? Hoteli ste nas potegniti, to je vse. Sedaj nam plačajte takoj pet šilingov za zamudo časa, toda hitro, sicer vam bo slaba predla!«
Ker ribiči grozeče dvigajo svoje pesti proti njemu, se Clifford premisli, da bi jim še nadalje razkladal svojo nezgodo. S težkim vzdihom privleče denarnico iz žepa in plača svojim rešiteljem zahtevano vsoto. Ribiči so sedaj nekoliko prijaznejši z njim in eden izmed njih ponudi Cliffordu svojo kočo za prenočišče, seveda proti primerni odškodnini. Stari lopov seveda drage volje sprejme ponudbo, kajti mokra obleka se tesno drži njegovih grešnih kosti. Spravijo ga torej v kočo, kjer se preobleče v ponošeno mornarsko obleko. Ondi sedaj lahko v miru razinišljuje o svojih doživljajih pri neprostovoljnem plavanju.
Ostal mi je zvest.
Ellen je šele proti jutru objel blagodejen spanec. Preje ni mogla zatisniti oči, kajti vse njene misli so bile pri njenem zaročencu v zagonetni ladiji.
Dokler se je razgovarjala z Williamoin ter mu slonela na prsih, se v njenem srcu niso pojavljali nobeni pomisleki. Toda, ko je bila zopet sama ter se udala razmišljevanju o vsem čudovitem, kar je slišala, prične znova dvomiti o njegovi zvestobi.
Čemu ima pri sebi v podmornici obe krasni deklici? Pri tej misli ji oblije lica rdečica sramežljivosti.
»Vsekakor mi je William obljubil, da mi tudi to zagonetko raztolmači. Toda ali mu smem verjeti, njemu, ko zna tako redkokdaj brzdali svojo strast?«
Zdi so ji, da je opazila, da je vselej, kadar je nanesel govor na deklici, prišel v zadrego. Oh, če ji je vendarle prikril resnico, če je nič več ne ljubi? Solze roso iz lepih modrih oči uboge deklice, katera si slika bodočnost v zelo temnili barvah. Če ji William ne da nobenega zadovoljivega pojasnila, čemu se nahajata obe mladi dami na podmornici, potem njegovim zatrdilom vendarle ne more verjeti. Ubogo Ellen navdajajo vedno večje in težje skrbi. To skupno življenje pod morjem po njenem mišljenju pač ne more biti tako nedolžno. Kako neki se je \Villiam seznanil z deklicama? Zakaj ga spremljata na njegovili zagonetnih vožnjah?
Oh, kaj bi dala za to, da dobi zadovoljiv odgovor! V temne misli zatopljena se premetava po postelji, dokler ne napoči jutranja zarja. Šele tedaj jo objame nemiren spanec — — — —.
Šele, ko se ob svitu solnčnih žarkov, ki skrito kukajo skozi zastore, prebudi, čuii neko olajšanje. Seveda je Ellen trdno odločena celo materi prikriti, da se nahaja Wil-liam v bližini. Kar ji je zaročenec zaupal, mora ostati zaupna skrivnost. — Naglo se obleče, ne da bi poklicala hišino, da ji pomaga. Potem se skozi park napoti k svojemu najljubšemu kraju — v vrtno lopo ob reki. Dospevši tja, se vsede na stol in zamišljeno gleda na vodno gladino. Tamkaj spodaj se nahaja podmornica, nobena stvar ne kaže na njeno prisotnost, toda Elleni jo sedaj marsikaj razumljivo. Sedaj ji je jasno, kako je bilo mogoče, da je mogel William tako nepričakovano priti k njej. Tudi ji je jasno, da sta se deklici podali na podmornico ter si more tolmačiti, zakaj se je njen zaročenec tedaj vrnil iz vasi, da nastopi pol proti domu na tajinstvenem vozilu.
Ellen vzdihne. — Kaj vse bi storila, da zve. kaka je notranjost te čudne ladije. Srepo upira svoje lepe oči na vodno gladino kot
da hoče skozi vodo prodreti z njimi v no-tianjost podmornice, kjer se nahaja njen VVilliam in — lepi deklici.
Lahen šum v grmovju jo navda s strahom. Mulo manjka, da ne zakriči na glas. Pri oknu lope se prikaže roka, ki ji moli pismo. Mehanično prime za pismo. Še pred-110 pa more ugotoviti, kdo ji je na tako skrivnosten način prinesel pismo, je roka že izginila. Iz šumenja grmovja sklepa, da se je sel hitro odstranil.
Da ji ni William prinesel pisma, to je Ellen takoj spoznala; torej je moral biti nevidni sel eden izmed posadke na zagonetni ladiji.
Sedaj pogleda pismo. Takoj spozna VVil-liainovo pisavo. Naglo odpre ovoj ter čita:
Moja sladka Ellen!
Če Ti je le mogoče, pridi danes zvečer ob osmih k mali cerkvici v Ch ... Morda se tja pelji na sprehod, vendar pa stopi le sama v cerkev, kjer Te bom čakal pri vratih.
Tam se boš sama na lastne oči prepričala, da sem govoril resnico. Saj sem v Tvojih ljubkih očeh čital, da še vedno dvomiš o meni.
Do smrti Tvoj William.
(Dalje prihodnjič.)
KINO,IDEAL4
Nujljubkcjšo in naimlajšo kino - umetnico sveta — konkurentinjo JACK1E COOGAN malo
B&BV PEGGY
vidimo od četrtka 6. do vštevši nedelje 0. t. m„ v njeni dovršeni 6 dejanski drami
Mubijenka New Yorku.
Ogovorni urednik: Franjo Rupnik. Tisku tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravde«.
Prometni zamrl za pr«
d. d. v Ljubljani
prodaja premog
i« slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
NASLOV:
Promeift: savod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c* 15/11.
ADRIA
Tovarna slatoe kave
Velepraiarna Zrnate kave Mlini za dišave i. t. d.
Brzojavi „Adrla“ VIC
Glince pri Ljubljani
Mil Skalni stroji
so edino
Josip Petelinca
znamke
..Grltzntr" In „AdIer“
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Pr eSernov«ga spomenika za vodo.
Vsako soboto in nedeljo domače krvave in riže ve klobase. Vsak petek morske in domače ribe Vsak četrtek divjega zajca priporoča gostilna Vidmar, Sv. Jakoba trg 5
Česar ne ve$, vprniaJ
Univerzitetni Informativ. Biro
„ARGUS“
Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25
BEOGRAD
(Pasaž Akademije nauka).
Tone Mnlsnj
Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9.
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
špecljalist za ortopedična in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
OBBN
se dobi v vseh Špecerijskih prodajalnah
Modistka M. HORVAT
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 21.
prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Iščem
plsarnltke službe
najraje kot občinski tajnik
in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. — Naslov pove uprava „Nove Pravde1' v Ljubljani, Gradišče štev. 7.
Mm Ferant
urar državnih železnic
Celje, Dečkov trt 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
AVTO - VOZI
B6HC1SA!
JUiO-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON ŠTEV. 560
Očala, ščipalce
ure, zlatnino najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserlrajo v našem listu I
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220
Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivlc
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Edini tihi
pisalni stroj
L. C. Smith & Bros Mod. 8
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najceneje Bokua
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
fiTTTTTMu^mmuTnuTfTTTflHTTX?nfftimumTTnnTTT!nfl
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
mr 7°'
obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
Podeljuje na kratek rok trgovske in personalne kredite naikulantneje.
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA		
Podružnice:	Dunaiska cesta ste*. 4 (* lastni stavbi). Kapital In rezerve Din 18,300.000. Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkuJantneje.	Ekspoziture:
Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica		Konjice Meža-Dravograd
	Brzojavit Trgovska. Tel.: 139, 145, 458.	
rn rn ua Čaj
ca
S BJ| imsoM ‘eueugnij ) j AOIVN ŽJ 3 8 *Q gM|»QBJ> ei|Sgi>46|uo)ljli|