OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA
Komite za družbeno planiranje
in gospodarstvo                                                                    ,
Datum: 22. 11. 1983
Informacija o poslovnem uspehu organizacij zdruzenega dela iz gospodarstva za obdobje januar - september 1983.
Kljub vsem tažavam, s katerimi se srečujejo organizacije (oskrba z reprodukcijskim materialom, restriktivni ukrepi pri uvozu opreme, oblikovanju cen) je bil obseg in-dustrijske proizvodnje v letošnjih devetih mesecih v občini Šiška za 8,6 % večji kot v enakem obdobju lani ( v Ljubljani 5,5 %, v SRS 3,2 %). Najbolj dinamično rast flzič-nega obsega so imeli v proizvodnji električnih strojev in aparatov, predelavi kemič-nih izdelkov, proizvodnji, bazičnih kemičnih izdelkov in v strojegradnji. Obseg fizič-nega obsega proizvodnje pa je bil nižji v gradbeništvu(- 6 %) ter gostinstvu (-6%).
Osnovni podatki po periodičnem obračunu za obdobje 1-9. 1983 so naslednji:
(v 000 din) I.-IX. 82          I.-IX. 83            Ind.
Celotni prihodek                          52.503.996         72.871.325           138
Porabljena sredstva                     38.710.902         54.557.714           140
-  Amortizacija po predp. st.         1.920.169           2.786.062           145 Družbeni proizvod                       15.713.263        21.337.594           135,8 Doseženi dohodek                         13.793.094       18.551.532            134 Izgube                                                393.869          1.176.088           296 Razporejeni dohodek                     14.151.976        19.301.958           136
-  za skupno porabo                        2.381.006          3.083.274           129
-  za splošno porabo                           308.664             422.553           137
-  za druge obveznosti                    3.606.633          5.642.343           156
-  čisti OD                                      4.029.101          4.982.712           123 Skupna poraba delavcev                     643.474             745.009           116 Akumulacija                                   3.183.097          4.426.066           140
-  amortizacija nad predpisano           182.482             202.482           111 stopnjo
Gospodarske organizacije združenega dela so ustvarile 72,8 mia din celotnega pri-hodka ali 38 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Takšna rast celotnega prihodka je posledica rasti cen (indeks cen industrijskih izdelkov 125,3), deloma pa tudi rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje (IND 108,6). Nekaj več kot tri četrtine ce-lotnega prihodka (77,5 %) je bilo ustvarjenega s prodajo na domačem trgu. Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu so bili v primerjavi z devetimi meseci lani višji za 71 %, njihov delež v celotnem prihodku je znašal 15,3 %. Na tako visoko rast teh pilhodkov je poleg povečanja fizičnega obsega izvoza vplivala tudi politika drsečega   tecaja dinarja.
V devetih meseoih letos  je iraelo občinsko gospodarstvo   3> 8   mia din neplačane realizacije oziroma 88 % več kot lani,   delež neplačanih prihodkov v oelotnem
prihodku je znašal  5,2 %.
Združeno delo je obračunalo 54,5 mia din porabljenih sredstev.  Višja so bila za 40 %,  to je več od rasti  celotnega prihocika  in poraeni slabšo  ekonomičnost poslovanja,   ter se odraža  v gibanju  dohodka:   organizaoije združenega dela so ustvarile 18,5 mia din dohodka,  kar je 34 % več kot v enakem obdobju leta 1982. Načrtovana višina dohodka  je bila presežena za 5 %.   Vež dohodka kot so plani-rali so dosegli na vseh podroojih gospodarstva,  razen v vodnem gospodarstvu. Rentabilnost poslovanja se je v obravnavanem obdobju kljub  temu poslabšala za 2 %.
Družbeni proizvod gospodarstva  je porastel  nominalno za  35,8  %. Devetmesečno obdobje je zaključilo z  izgubo 8 organizacij združenega  dela v skupnl višini 1.176.088  tisoč din.   Najvišja  izguba   (1.041.406  tisoč din)   odpa-de  na SOZD Petrol     D0    Zemeljskl plin,  kjer  so ustvarili 88,5  %  oelotne  izgu-be.   Izgubo so  imele še:   Savske elektrarne  - TOZD Elektrarna Medvode   (18 .764 tisoč din),   Iskra Elektrozveze - TOZD Radlo  relejni  in navigacijski  slstemi (izguba 41.523 tlsoč din zajema polletnl  nekritl  izgubi TOZD Usmerjene  zveze 27.336  tisoo din In TOZD AIN 14.187  tisoč din).Gorenje - Tiki   (64.098 tisoč dln),   Integral  LPP  - TOZD Obmestni promet   (4.873 tisoč din),  Kompas  - TOZD Motel Medno   (3-357  tisoč din),   PAP  - TOZD Inštitut za raziskave in razvoj (1.669 tisoo din),  SOZD Slovin - D0 Slovenija vino - DSSS (399 tisoč din).
Razporeditev 19,3 mia dln dohodka   (kar 36 % več kot v enakera obdobju lani)   je bila realizirana tako:
-  obveznostl  za akupno porabo predstavljajo  16 % razporejenega dohodka  in so porasle za 29 %;
-  za splošno porabo so organizacije razporedlle 2,2 % dohodka oz.   422   mio  din, kar je za 37 % večj
-  obveznosti  za druge  namene  so porasle za 56 % in so bile v razporejenem do-hodku udeležene z 29,2 %;
-  za člste osebne  dohodke so organizacije združenega dela naraenlle 4.982   oiio din sredstev in so  višja za 23 %   (njihov delež v razporejenem dohodku pa se je znižal   iz 28,5 % na 25,8  %);
-  za akuraulacijo so organizacije razporedile iz dohodka 4.426  mio  dln, kar  je 40 % več kot v priraerja]nem obdobju  (delež  v razporejenem dohodku se je zvi-šal  iz 22 ,5 % m 22,9 %);
Organizaoije združenega dela s  podrooja gospodarstva so   imele za 4 % vlšjo stopnjo akumulativne  sposobnosti kot v enakera obdobju  lanl.
Letos  je poslovalo na raeji rentabilnosti 13 organizacij združenega dela   (Uni-tas,   Iskra Avtoraatika  - TOZD Tovarna orodij,   Avtomontaža  - TOZD Tovarna vozll, PAP  - TOZD Kovina,  TOZD Plastnika,   TOZD Trženje,   Iskra Mikroelektronika  v u-stanavljanju,   Iskra Industrija avtoelektričnih izdelkov  - TOZD Tovarna  žarnic, Ingrad  Celje - TOZD Mobilia,   SGP Stavbenik  Koper  - TOZD Gradbena operativa, GIP  Ingrad - TOZD Gradbena operatlva,   Avtotehna  - TOZD Vozila  in servis,   D0 Energetika - TOZD Plinarna).   Obravnavane  organizacije so   iraele akurnulacijsko sposobnost nižjo od 0,8.  Ustvarlle  so  1.186  mio  dln dohodka ali  6,4 % dohod-ka  oelotnega šišenskega gospodarstva.   V povprečju je vsak  zaposleni prejemal 17-348 dln člstega osebnega dohodka.
Gospodarstvo občine  je v devetih mesecih leta 1983 ustvarilo 7.212   mio  din sredstev za  reprodukcijo  ali 42 % veo kot  v prlraerjalnem obdobju .  Kljub znatnemu porastu sredstev za reprodukcijo, gospodarstvu še ni  zagotovljena bistveno  večja reprodukcijska sposobnost.   Stopnja reproduktivne  sposobno-sti  je porasla za 8,8  na 9,1   (IND 103).
V obdobju januar - september  1983 je bilo v gospodarstvu občine  povprečno zaposlenih 31-109 delavcev,  kar je 385 delavcev več kot v enakem lanskem obdobju   (IND 101,7).
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil 18,561 din, kar je -za 2k % večjl kot v obdobju januar-september 1982 in za 5 % večji kot v le-tošnjem prvem polletju. Življenjski stroški so rasli hitreje kot obračunanl osebni dohodki (za 9 indeksnih točk) tako, da so realni osebni dohodki spet precej  nižji   (IND 91,7).
Občinsko gospodarstvo je v devetlh mesecih 1983 povpreono uporabljalo 78.723 mio din poslovnlh sredstev.  V priraerjavi z  enakim obdobjen  lani  so bila vi-šja za 36,6 %.   Povprečno uporabljena obratna sredstva 30  naraščala počasne-je od povprečno uporabljenlh osnovnih sredstev,   v strukturi pa so bila ude-ležena s 61,1 %.
Koeficlent obračanja obratnih sredstev je bll  v obeh primerjalnih obdobjlh enak in sioer 1,5 .
V priraerjavi s septembrom 1982 se je struktura obratnih sredstev spremenila in sicer se je povečal delež  denarnih aredstev, medtem ko se je delež zalog precej znižal.   Denarna sredstva  in vrednostni papirji so bili v primerjavi s stanjem konec septerabra lani višji za 56 %.   Zaradi take rasti se je pove-čal  njihov delež v strukturi pomembnejših obratnih sredstev od 11,5 % na 12,3 %•  Na rast deleža  je vplival predvsem porast deviznih sredstev za 101 %.  Konec septembra letos  je imelo občinsko gospodarstvo 11.257 mio din ter-jatev, kar  je za 62 % več kot konec septembra preteklega leta.   Povečale so ae tako krite   (za 51 %)  kot nekrite terjatve  (za 58 %),  vendar  je bil  ob-seg kritih terjatev znatno višji.
Terjatve za predujme  so bile v vrednosti 2.769 mlo  din višje za 92 %.
Terjatve je gospodarstvo    vnovčevalo povprečno v 12 dneh,v lanskem devet-mesečju pa v 35 dneh. Rok za poravnavo terjatev se je znatno podaljšal,   če-prav v te terjatve ni  vkljuoeno stanje menlo,   ker s  tem podatkom med letom ne razpolagamo.
Vrednost zalog je blla konec septerabra letos  višja za 37 %.  Zaloge surovln in materlala so se v industrijl glede na devetmesečno porabo obrnile 2,5-krat oz. v 106 dneh.
Gospodarstvo v občlni je konec septembra letos razpolagalo z 70.565 nio din virov pos]owih sredstev,  višja so bila za 39 %.
Združeno delo je ob koncu septembra letos izkazovalo 33.547 mio din trajnih virov poslovnih sredstev, kar je 45 # več kot septembra lani. Zaradi visoke rasti se je delež lastnih sredstev povečal od 45,5 % na 47,5 %.
Neporavnanih obveznosti je imelo gospodarstvo 11.588 mio din ali 40 % več kot konec septembra lani. Od tega je imelo združeno delo 49 % obveznosti do dobaviteljev. Na-raščala so počasneje od terjatev do kupcev (za 22 indeksnih točk), pa tudi njihov obseg je bil za 2.804 mio din nižji. Občinsko gospodarstvo še vedno hitreje poravnava svo-je obveznosti kot vnovčuje terjatve. Poslabšanje dolžniško upniških razmerij ponazarja tudi podatek o stanju obveznosti za predujme (višje so bile za 42 %). V vrednosti 5.897 mio din so bile obveznosti za predujme za   113 % višje od terjatev za predujme.
Konec septembra letos so imele organizacije združenega dela 21.398 mio din kreditov, to je 28 % več kot konec septembra lani. Povečali so se predvsem kratkoročni krediti za obratna sredstva in sicer za 53 %. Z njimi je gospodarstvo reševalo svoje likvid-nostne težave. V celotnih kreditih  so bili udeleženi s 39,1 %.