187
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja — Minuli petek 1. dan junija bil je eden onih dni, katerih posledice vplivajo na dolgo vrsto let, vplivajo na gospodarski in politični razvoj celih držav.
Ta dan bil je v razpravi § 2 b postave o davku na žganje, ki odločuje, da se ima Galiciji do leta 1910 po eden milijon, Bukovini pa po 100,000 gld. do 19111. plačevati iz dohodkov tega davka za odkup v teh deželah sedaj še obstoječih ;,Propinacijskih" pravic, to je
pravic raznih grajščiu, skupin, zakladov, ali mest, da izključno sami smejo izdelavati in prodajati, žganje, medico in pivo v gotovih krogih.
Galicija in Bukovina izdelujete 70% vsega žgaoja naše državne polovice, ga tudi povživate neprimeroma največ in lastnikom propinacij prizadene nov davek na žganje po tem, da ^e ga hode mnogo manj povži-valo in izdelavalo, gotovo zelo izdatno škodo. Zato je po vsem opravičeno, da se pri tem davku na posebne razmere gališke ozira.
Pa zbornica, oziroma levica, in vsa sedanja opozicija napravila je s tega gospodarskega vprašanja veliko politično vprašanje:
Levica je koj začetkom spoznala, da bodo Galicijani zahtevali, da se pri tem davku posebej ozira na njihovo deželo, zato se pri vseh razpravah v odseku in v zbornici kazali veliko vljudnost do Galicijanov in pripravljenost, vstreči jim v obče.
Ko je vprašanje bolj in bolj dozorjalo, prišli so vodje levičarjev do Galicijaoov s ponudbo, katera jim je načeloma dovolila vse, kar hočejo, to da z enem pogojem, in to s tem, da Galicijani levičarjem pomagajo prekucniti sedanjo vlado, dr-žavno-zborsko večino pa presukati v levičarsko.
Ko se je o tej ponudbi culo, pokliče cesar Javor-skega k sebi, to je bilo dne 14. maja, in s tem dnevom nastal je v vedenji levičarjev popolni prevrat: postali so Galicijanom najstrogejši nasprotniki, odslej so jim, kjerkoli moč, kljubovali, ker so omenjeno ponudbo odbili. Od dne 14 maja naprej pripravljali so se na napad, s katerem so se hoteli znositi na Galicijani in s tem, da bi bili onemogočili žganjarski davek, prekucnili tudi sedanjo vlado.
Vse priprave so bile gotove za bitko pri § 2. b., obdelane so bile vse one stranke in osebe, ki ne spadajo strogo k levici, pridobljeni so bili vsi mali odlomki nemških strank, protisemitov, demokratov, pridobili so Caroninijev klub, Mladočehe in celo broj desnici bližajoče se trentinske Lahe, konečno zagotovili so si glasov „divjakov", katerih koli je bilo moč pridobiti. In ko preštejejo vse te svoje zaveznike, videli so zase gotovo večino.
Kolovodje delili so si že med saboj ministerske službe, ker je pa teh premalo, morali so se nekateri manj priznani velikaši levičarski zadovoliti s službami namestnikov na Češkem, Moravskem, Gornje-Avstrijskem, Koroškem i. t. d.
Pa desnica in vlada niste bile slepi za to početje levičarjev in tudi niti rok križem držali, prišel je dan bitke 1. junij. Po obširni in temeljiti razpravi za in proti, pričelo se je glasovanje po imenih in dolgo časa štela je združena opozicija večino od 6 — 12 glasov, vse kar ima z levico dotiko, glasovalo je proti, na hip bili so združeni vsi nemški klubi, zvesto so podpirali levičarje Coroninovci, prav tako tudi dvorni svetnik
Lienbaclier in zastopnik štajerskih Slovencev baron Godi (Gregorca ni bilo na Dunaji). Pa tudi desnica je stala skoraj do zadnjega nepremankljivo trdno, Holienwartovci bili so razun bolnikov in enega Dalmatina, navzoči vsi, ravno tako češki klub ves razun Wurma in bolnega Fanderlika, v poljskem klubu odložil je zavolj glasovanja svoj mandat: Levakovski. Ščepanovski ni bil na Dunaji. Gnje vo ž vpokojen, dvorni svetovalec, pa se je glasovanju umaknil namenoma.
V   veliko stermenje levice kazal je izid glasovanja za desnico in vlado večino 12 glasov.
Na enkrat je levičarjem vse vpadlo, komaj so vrjeli svojem uše«am in obupni razprhali so se kmalu na vse strani, največji mož zbornice pa, koroški grof Goes, pa se je celo tako razsrdil, da je še tisti dan odložil svoje poslanstvo rekoč, da nepreklicljivo zapusti zbornico.
Vsa daljna razprava postave kaže velikansko obupnost zopet in sedaj za dolgo prodadlih levičarjev, katere je že zadnje drugo glasovanje o dispozicijskem zakladu spravilo v veliko nevoljo.
V  petek večer vršile so se volitve v delegacije, poslanci Moravski so se pobotali tako. da je akoravno nemška večina izvolila tudi enega češkega poslanca in enega namestnika izmed 4 delegatov in 2 namestnikov, katere ima voliti Moravska.
Nemci s Češke pa so zavrgli z večino glasov po Čehih jim ponudeno enako poravnavo.
Za goriško je izvoljen C aro n in i, za Trst. Burgstaller, za Istro: Milevoj, za Dalmacijo; Klaič, sa Kranjsko: dr. Poklukar, za Koroško: Dumreicher, za Štajersko: Moscon in Posch, za Gornje-avstrijsko dva kmeta: Wenger inZehet-majer, za Solnogradsko; Lienbacher, za Tirolsko: Neuner in Bazanell a« za Predarelsko :Thurnherr za Nižje-Avstrijsko:   Fr.   Suess iuRichter   i. t. d.
Konečno še omenjamo, da seje minulo soboto predložil vladni predlog glede konverzije kranjskega zem-Ijišno-odveznega dolga, ta predlog oddal se je takoj v budgetni odsek in ta ga je v ponedeljek sprejel brez spremembe; poročevalec je dr. Katrein, ki je poročilo zgotovil takoj v ponedeljek in pride v obravnavo zbornice prav gotovo pred sklepom zasedanja.
Nemška. — Cesar Friderik preselil se je vsled zboljšanega zdravja v Potsdam, kjer ostane dalj časa. Prepeljal se je tje na parobrodu v spremstvu cesarice in zdravnikov. Okreval je toliko, da se že zopet sprehaja, slastno je in se prav živahno briga za vladanje.
Po cesarjevim vplivu nastala je cela pomenljiva ministerska kriza v zvezi s krizo sisteme. Deželni zbor pruski je namreč sklenil postavo, po kateri imajo poslanstva v deželni zbor v prihodnje trajati na pel let, na mesto dosedanje tri letne dobe. V zadnji seji de-želnozborskega zasedanja bila je v razpravi potrjevanja dveh volitev,  pri  katerih je  vlada  vplivala na volitve
protipostavno tako, da ste se obe volitvi zavrgli. Vodja liberalne stranke Richter udrihal je silovito po tako imenovanih „Kartel8kih bratih^. To je dalo cesarju povod, da je poslal ministru Puttkammer-ju pisanje, v katerem obsoja vtikanje vlade v volitve, ter zahteva, da se morajo volitve vršiti v popolni prostosti.
Ob enem zahteval je cesar, da se mora ob enem s postavo o petletni dobi za poslaništva razglasiti tudi njegovo pisanje do ministra Puttkammer-ja.
To je začetkom smatralo vse prusko ministerstvo z Bismark-om vred, za nezaupnico cesarjevo ter je hotelo odstopiti. Zadnje dni se je stvar poravnala vsled izrečenega popolnega zaupanja cesarjevega do drugih ministrov v toliko, da se sedaj smatra za gotovo, da odstopi v kratkem minister Puttkammer sam in pa njegovi somišljenci; drugi ministri z Bismarkom vred pa ostanejo.
Te homatije vplivale so nekoliko nepovoljno na zdravje cesarjevo, toda sedaj, ko je stvar večinoma poravnana in to s priznanjem cesarjevih načel, ponehala je tudi vtrujenost njegova.
188