Leopold Paljk     
Gruntarjeva Špelica in njeni piščančki-drobljančki
»Špelica! Kain pa tako letiš? Počakaj, pojdeva skupaj!« je zaklicala Blažonka štirinajstletni Gmntarjevi Špeli, ki je nesla v roki veliko Škatlo ter hitela po klancu proti domu.
Deklica se je ozrla in. nato obstala. Počakala je soscdo in ji povedala> da nese v Škatli valilna jajca, ki jih je mati že pred nekoliko meseci narocila pri županstvu.
»Tako, pri vas naročate jajca pri županu? Saj imate sami dovolj kokoši in kolikor vem, jajca tudi prodajate,« je pristavUa Blažonka.
aRes je!< je pritrdila Špelica, »a naŠa mama je vseeno naroČila jajca za valjenje od drugod. Rekla je: Enkrat bi Že rada imela čistokrvne štajerske kokoši, ki so menda najboljše nesnice. Čitala je v Časopisu, naj se vsi tisti, ki žele imeti valilna jajca uajboljših kokoši nesnic iz kokošjerejskih srediŠč, zglase na občini. Mama je naročila 25 jajc. Včeraj nam je gospod župan spo-ročil, iiaj pride kdo domacih po jajca. Pa je meni naročila, naj jih iz šole grede princsem.«
»Zdaj razumem. Vi ste valilna jajca narocili od drugod.*
iDa, iz kokošjerejskega središca, Tam rcde samo take kokoši, ki zneso na leto najmanj 160 jajc. Vsaka kokoš je označena s številko. NatanČno imajo tudi zapisano, koliko jajc znese na leto vsaka.«
>Beži no, kako pa naj to vedo?« je vprasala dcklico Blažonka.
Špclica, ki ji njena mamica vedno kaj zanimivega pove, je brž sosedi pojasnila: »Veste, teta, tam imajo tako imenovana zaklopDa gnczda. Ko stopi kokoš v gnezdo, se zaklopec zapre in kokoš ne more več ven. Šcle ko znese jajce in prične kokodakati, ji gospodinja odpre in dvigne kokoš iz gnezda. Pri tem pogleda na obroček in Številko, ki ga ima kokoš na nogi, in zapiše na polo papirja, katera kokos je jajce znesla. Pa tudi na jajce zapiše s svinčnikom Številko kokoši in dan. ko ga je znesla. Ker zapisuje nesnost kokoši vse leto, tudi natančno ve, koliko jajc znese na Ieto posamezna kokoš. Od najboljših nesnic vzamejo potera jajca za uasad. Naš očka prav zdaj dela tako zaklopno gnezdo, ker bomo tudi pri nas zapisovali, kdaj in katera kokos bo jajce znesla. Vse tiste kokoši, ki ne bodo znesle na leto vsaj 160 jajc, bomo zaklali in pojedli. Mamica pravi, da se jili ne splača rediti.«
>To je res. Tudi pri nas imamo kokosi, pa nisem z njimi kar nic zado-voljna, ker mi vso ziroo nic ne neso,« je povedala Blažonka.
^Naše kokoši pa še kar priclno neso,« se je pohvalila Špclica.
»Zakaj pa ne vzamete valilnih jajc tistih vaših kokoši, ki so se že v prvem letu tako dobro izkazale?«  je vprasala Blažonka,
>Ker so valilna jajca najboliša od dvoletnih kokoši. Tudi še nismo letos zapisovali, koliko jajc je vsaka znesla. Od zdaj naprej pa borao natanČno vse zapisali,« je še prislavila Špelica.
iPotem bom pa kar pri vas kupila valilna jajca prihodnjo spomladt« je rekla soseda.
»Prav radi vam jili bomo dali,< je odgovorila Špelica.
Ker sta dospeli medtem do doma, je Špclica Blažonko lepo pozdravila, se od nje poslovila ter stopila v vežo.
Špelica je škatlo z jajci izročila materi, ki jo je takoj odprla, odvila jajca, ki so bila posamezno zavifa V valovit papir. ter jih polozila na polico
262
v čutnnati, kjer je boij hladno in. ne presuho. Rada bi jih že drugi dan pod-ložila koklji, ali kaj, ko ni prav tisti Čas nobena kokos kokala. Zato je jajca vsak dan skrbno obrnila. Tretji dan je začelo mater skrbeti, ker m mogla dobiti v vsej soseski nobene koklje. Ker sc kokoš ne da prisiliti, da bi obsetlela na jajcih^ so morali vzeti puro kot valilko.
Mamica ji je pripravila gnezdo pod stopiiišcem. V nizek lesen okvir je poJožila nekaj kosov travne niše z zelenjem navzgor. Nato ga je na-stlala s praprotjo, ki odganja mr-čes; pavrtm pa je dala se kratko slarao ter vse dobro stlačila. Zvečer je poLožila v gnezdo 3 porcelanasta jajca, ki jih je še prej nekoliko po-grela. Nanje je položila puro, ki jo je dobro nakrmila in napojila ter poprašila s praškom proti mrčesu. Nad puro in gnezdo je poveznila zabojcek z okencem tako nizko, da žival ni mogla vstati in je bila prisiljena se s prsi in trebuhom dotikati pod-Iožkov, tj. podloženib umetnih porcelanastih jajc. Drugo jutro jo je mati dvignila z gnezda, da se je pura nasitila in opravila svojo potrebo. Medtem je mati jajca zopet pogrela in položila puro nanje. Tretji dan je storila prav iako. Komaj se jc pura nasitila, Že je sama poiskala gnezdo in bofela naprej valiti. Mamica }i je odvzela porcelanasta jajca in ji pocHožila vseh 25 valilnih kokosjih jajc. Na kolcdar je tudi zapisala datuni. kdaj je jajca podložila.
Vsak dan sta z mamico naknnilt in napojili puro- Previdno tn tiho sta sc ji približali. da se ne bi žival prestraŠila. Mirno in prav narahlo je ma-mica kokljo dvignila ter odnesla v vežo, kjer ji je pripravila zmje in vodo. Četrt ure je pura zobala, se napila in nato Še otrebila. Mamica je ta čas gnezdo in jajca uredila, kolikor je bilo potrebno. Šcstt daii sta vzeli s seboj še pefrolejjko i" kos iepenke, v katero je mati izrezafa odprtino v obliki jajca. Ko jc koklja pridno zobala zrnje, je mati skozi izrez&no odprtino v lepenki pregledala vsako posamezno jajce proti luci. Skozi lupino se je videla v jajcu temna lisa. Le pri dveh jajcih ni bilo opaziti lise. Jajci sta bili popolnoraa prosojni. Mamica je jajci poJožilu ŠpeJici v predpasaik, vsa ostala pa jc zložila spet v gtiezdo in oanje poloŽila kokljo,
Odšli sta v kuhinjo in tam je špelica jajci položila na mizo. Vprašala je mater, zakaj ni obeh jajc zopet podiožila koklji. Mati ji je pojasnila, da sta jajci neoplojcni in bi sc zato nikoli nič iz njiju ne izleglo. jajci je mati skuhala v trdo in drugi dan pokrmila kokošim.
Enoindvajsetkrat sta z materjo šli h koklji in jo nakrmiJi z žitom ter napojili z mlačno vodo. Ko sta prišli 21. dan po nasadttvi pod stopaišče, je Špelica zaslisala izpod koklje rahlo čivkanje: >čiv, čiv.i Mamica je previdno vzdignila puro in glej: v gnezdu je hiio pet tirobnih piščančkov. Pravkar so se drobjjančki izkobacali iz lupine, saj so bili še vlažni. Mati jih je puatila pod kokijo, da so se posiištli. Stoptla je v kuhinjo, vzela loncc s perjem in se vrnila h koklji. PosuŠene pisčančke je dala v lonec, jih od-nesla v kuhmjo ter postavila ua toplo. Izpod koklje je tudi odstranila -vse prazne Iupine, ki bi bile sicer v napoto. Medtem ko so se izvaljeni piščanci greli v loncu na toplem, je koklja Še nadalje sedela na ostalih jajcih. čez dve uri je mati zopet pogledala, če se je Še kateri pisČanček v tem casu izlegel. Ia res jih je bilo kar osem. Tudi te je mati odvzela koklji in  jih
263
prinesla v kuhinjo na toplo. Zvečer jih. je prinesla Še šest. Čez noc so ostali pisčančki v loncu. Drugo jutro je mati navsezgodaj šla pod stopnišČe in prinesla še dva drobljanČka v kuhinjo. Pod kokljo sta ostali samo še dve jajci. Mati jih je pustila tam do večcra. Zvečer je jajci prciskala, Če sta načeti. Ker ni bilo opaziti na lupini nobene razpoke, je prinesla jajci v ka-hinjo. V skledo je natočila ioplo vodo. Ko se je voda povsera umirila, je položila vanjo jajci. Radovedna je bila, če je pišcanček v jajcu živ ali mrtev. V vodo položeni jajci sta plavali na površini z navzgor obmjenim topim koncem. Ker sta jajci ostaii popolnoma mimi, ju je mati zavrgla. Povedala pa je Špelici tole: »Ako se jajce na vodi sunkoma progiba, doka-zuje, da je v njem Živ pišcanec. Je pa revcek tako slaboten, da ne more s kljunčkom preluknjati lupine. Takega slabiča si pa niti ne želimo.c
»Zakaj pa vi, raati, saini  ne preluknjate lupine?« je vprašala Špelica. »Tega se pa nikoli ne sme, ker piščanČek potem navadno pogine,< je pojasnila mati.
Ko je mati nato počistila in na novo urcdila gnezdo, je odnesla vse pi-ščance in jih podložila pod kokljo, ki je že vsa nestrpna stopicala okrog gnezda in jih iskala ler klicala. Joj, kako je bila zaskrbljena! Zdaj pa je vsa srccna imela pod seboj ves drobiž in ga s svojo telesno toploto grela. Našopirila je perje in pokrila prav vse drobljančke.
sAli jim ne bomo dali nič jesti?< je vprašala Špelica mater. »Revčki že od zjutraj uiso dobili ničcsar iu so gotovo lačni,« Mati ji je pojasnila: >Le kar brez skrbi bodi, niso Iačni ne, saj lahko žive brez hrane cela dva dneva. PiŠčanec se namreČ razvije iz rumenjaka, pri tem se polagoma porablja tudi vcs beljak. Tik preden se pišče izvali, preostane Se majhen del rumenjaka, ki visi kot majhna vrečica piščančku na trebuhu. Šele prav zadnji trenutek vsrka vročico z ostankom rumenjaka skozi popkovo odprtinico. Ta zaloga mu tedaj zadostuje, da živi brez druge hrane 48 ur.«
Špelica je kar debelo gledala mater. Ni se mogla dovolj načuditi, kar ji je mati ravnokar povedala.
Nasleduji dan je raati nasula na majhno obrobljeno dešcico drobnega peska in nalila v plitvo posodico pitne vode. Nato je prinesla kokljo in pi-ščance. Brž so začeli pobirati drobna peščena zrnca. >Piv, piv, čiv, čiv,< so se oglašali, kot bi hoteli povedati, da so lačni. Mati jim je nato natrosila proseno kašo. Prve tfdne jih je krmila petkrat na dan, pozneje štirikrat in nazadnje celo samo trikrat. Četrti teclen jim je zamesila iucli žgance iz drobfin belega kruha in kislega mleka, pozneje pa žgance iz koruzuega zdroba. Ko so postajali pišcanci veČji, jim je namesto prosa in ztlrobljenega zrnja da-jala že tudi cclo ajdo, nato pšenico, polagoma pa tudi oves in jočmen.
Ob lepem  vremcnu   je mati  odnesla kokljo  s  piščanci  na vrt.  Očka
jim je naredil niajhen hlevcek s tekališčem. Skozi odprtine med le-seninii letvicami so mogii piščanci na prosto, koklja pa je ostaJa v tekališču, ker ni mogla ven. Vodila bi piščanČke predaleč in na nevarne kraje, kjer bi se lahko panesrečili. Šele ko so živalce odraslc, je mati kokljo s pisčanci spustila na trav-nik, kjer so nasli obilo črvov, glist in sočnega raladega zelenja.