Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart) iz miocenskih plasti
pri Tunjicah
Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart) from Miocene beds at Tunjice,
Central Slovenia
Vas j a MIKUŽ & Jernej PAVŠIČ Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: Brotia, polži, nanoplankton, miocen, Tunjice, Slovenija
Key words: Brotia, Gastropoda, Nannoplankton, Miocene, Tunjice, Slovenia
Kratka vsebina
V prispevku je obravnavana razmeroma redka sladkovodna do brakična vrsta polža Brotia (Tinnyea) escheri, katere hišice so bile najdene v miocenskih plasteh Tunjiškega gričevja. Domnevali smo, da so sarmatijske starosti. Po pregledu in determinaciji nano-planktona iz sedimenta, ki je zapolnil polžje hišice pa smo ugotovili, da nanoplanktonska flora pripada bioconi NN1, torej spodnjemu miocenu - egeriju.
Abstract
In the paper the relatively rare fresh to brakisch water snail species Brotia (Tinnyea) escheri the tests of which were found in the Miocene beds of the Tunjiško gričevje is being considered. The species was supposed to be of Sarmatian age. After inspection and determination of nannoplankton in the sediment that filled the snail tests it was found that the nannoplankton flora belongs to the NN 1 biozone, i. e. the Lower Miocene, -Egerian stage.
Uvod
Pred nekaj leti mi je gospod Miro Dež-man iz Ljubljane prinesel veliko sarmatij-skih mehkužcev, predvsem polžev iz okolice Tunjic. Lani sem pri pregledovanju omenjenega fosilnega materiala opazil posamezne dele hišic polžev z zelo značilno in vpadlji-vo ornamentacijo, ki jih še nikoli nisem našel v najdiščih v okolici Kamnika. Po dogovoru z M. Dežmanom, smo si skupaj z Vili jem Rakovcem iz Kranja v novembru 1999. leta najdišče med Srednjim in Zadnjim Vrhom blizu Tunjic tudi ogledali (slika 1), vendar nismo našli nobenega primerka. Žal
je površina najdišča, ki je bila pred 12. leti še gola zaradi takratne »auto-cross« proge, danes v celoti zaraščena in spremenjena v pašnik.
Dosedanje raziskave
Med prvimi raziskovalci, ki omenjajo miocensko favno in floro na Slovenskem je prav gotovo L i p o 1 d . V svojem poročilu iz leta 1857 podaja geološko zgradbo Zgornje Kranjske, v katerem med drugim piše, da so v miocenskih skladih v okolici Kamnika in Tuhinja našli foraminifere, korale, školjke,
SI. 1. Položaj najdišča mioeenskih polžev pri Tunjicah
Fig. 1. The position of finding-place of Miocene gastropod at Tunjice
polže in rastlinske ostanke. Terciarne plasti v okolici Kamnika je pozneje raziskoval tudi Fuchs (1875), ki jih je razdelil v soteske plasti in mlajše morske miocenske plasti. Miocenske pa deli dalje na plast s školjkami vrste Ostrea crassissima, apnence s koralami, ostrigami in litotamnijami, konglomerat s školjkami in pesek s turitelami in ceritiji. Hilber (1881) navaja 11 območij z mio-censkimi fosili v okolici Kamnika in našteva številne vrste badenijske in sarmatijske flore in favne. Največ terenskih obhodov v bližnji okolici Kamnika je opravil takratni Šenturški župnik Robič, ki je nabral številne miocenske fosilne ostanke. Leta 1882 je napisal tudi tri prispevke, v katerih navaja najrazličnejše miocenske kamnine in fosile iz številnih najdišč. Med fosili pa ne omenja ostankov polža vrste Brotia (Tinnyea) escheri. Hilber (1883, 176) omenja tri območja sarmatijskih plasti v okolici Kamnika, med Tunjiško Mlako in Tunjicami, v grapi potoka Doblič in na ozemlju med Vr-hovjem in Tunjicami. Povsod prevladujejo različne male ceritijske vrste. Teller (1884) poroča o geološki zgradbi okolice Kamnika, temeljiteje pa razčlenjuje terciarne sklade. Za sarmatijske plasti pravi, da
ležijo konkordantno na starejših badenijskih plasteh predvsem v pasu med Tunjicami in potokom Doblič. Leta 1909 je S a j o v i c napisal prispevek o zgodovini Kamniških Alp, v katerem našteva najrazličnejše miocenske fosile iz okolice Kamnika. Fosilne ostanke je zbral Robič, določila pa sta jih V. Hilber inR. Hoernes. Miocensko favno iz okolice Kamnika je temeljito opisal R a k o v e c (1932), ki je ugotovil tudi nekaj novih vrst školjk in polžev. Podrobne raziskave oligo-censkih in mioeenskih skladov v okolici Kamnika je opravil Kiihnel (1933), ki piše, da so spodnje in srednjemiocenske plasti v okolici Kamnika konkordantne. Iz sarmatijskih plasti pa ne omenja opisane vrste. Premru (1983a,b) uvršča plasti v okolici Kamnika k tektonski enoti Panonskega bazena oziroma k tunjiški coni, ki združuje tuhinjsko, celjsko, laško in vaško sinklinalo. Vse miocenske sklade so razvrstili s pomočjo mikrofavne, deloma tudi z makrofavno. Za sarmatijske brakične klasti-te pa pravi, da so odloženi konkordantno na morskih badenijskih skladih in predstavljajo jedra sinklinal. Značilna za sarmatijske plasti je tudi presedimentirana foraminifer-na favna. Že več let pa pregledujeta teren v okolici Kamnika zbiralca Jure Žalohar iz Kranja in Jaka Zevnikiz Mavčič, ki sta nabrala veliko makrofavne in flore, jo tudi sama določala ter leta 1998 napisala in objavila rezultate njunega raziskovalnega dela. Zanimivo je, da nihče od navedenih raziskovalcev in zbiralcev ni našel primerkov vrste Brotia (Tinnyea) escheri.
Sistematska paleontologija
(Sistematika po: Golikov & Starobogatov, 1975 in Wenz, 1938)
Subclassis Pectinibranchia Blainville, 1814
Superordo Cerithiimorpha Golikov &
Starobogatov, 1975 Ordo Entomostoma Blainville, 1824 Superfamilia Planaxoidea Gray, 1850 Familia Thiaridae Preston, 1915
Genus Brotia H. Adams, 1866 Subgenus Tinnyea Hantken, 1887 Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart, 1822)
Tab.l, si. 1-8
1856 Melania Escheri Brong. - Hórnes, 602, Taf. 49, Fig. 16a-16b
1895 Melania Escheri Brongt. - Zittel, 342, Fig. 862
1938 Brotia (Tinnyea) escheri escheri (Brongniart) - Wenz, 687, Abb. 1975b
p. 1948Melania escheri - Salopek & Kochansky, 148, si. 240
1953	Brotia (Tinnyea) escheri escheri (Brongniart) - Papp, 128, Taf. 3, Fig. 29
1954	Brotia escheri Brongn. - Strausz, 50, Tab. 2, fig. 34a-34b
1964 Melania pilari - Kochansky-Devidé, 148, si. 166
1966 Brotia escheri (Brongt.) - Kókay, 40, Táb. 3, 18-19
1966	Brotia escheri Brongniart Str ausz , 124, Taf. 4, Fig. 14, 16-17
1967	Brotia escheri grossecostata (Klein) -Hottinger, Taf. 31, Fig. 40
1971 Tiara (= Melania) escheri (Bronn.) -Sokač & Blaškovic, Tab. 9, si. 1
1973	Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart, 1823) - B á 1 d i, 257, Pl. 27, fig. 4
1974	Melania (Brotia) escheri -Ramovš, 85, si. 143
1985 Brotia (Tinnyea) escheri escheri (Brongniart 1822) -Papp, 282, Taf. 30, Fig. 21, 22
1998 Brotia (Tinnyea) escheri escheri (Brongniart) - Schultz, 136, 2; 137, Fig. 2a-2b
1998 Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart) -Schultz, 142, 1; 143, la-lb
SI. 2. Najdišče polža vrste Brotia (Tinnyea) escheri pod domačijo Kosirnikovih Fig. 2. The finding-place of Brotia (Tinnyea) escheri near Kosirnik home country
Najdišče: Na pobočju pod domačijo Kosirnikovih s hišno številko Tunjice 40
(slika 2).
Material: Vse primerke je pred 12. leti našel Miro Dežman v okoli pol metra debeli belkasti plasti, v kateri so bili najdeni primerki hišic samo dveh različnih polžjih vrst. Našel je 33 fragmentov hišic vrste Brotia (Tinnyea) escheri, 12 primerkov ima v svoji zbirki nalepljenih na karton, ostale (21 fragmentov hišic) je podaril pale-ontološki zbirki Katedre za geologijo in paleontologijo. Celih hišic ni našel, ohranjenih je samo po nekaj, navadno štiri do pet zavojev srednjega ali spodnjega (sprednjega) dela hišice. Številni zgornji oz. začetni (najstarejši) zavoji niso ohranjeni, ker so izredno ozki, nizki in izredno krhki.
Značilnosti vrste: Visoka stol-pičasta hišica s tanko steno, številni tre-bušasti zavoji, izrazita osno-spiralna orna-mentacija, majhen plevralni kot in močni spiralni grebeni z vozli oz. trni na najmlajših zavojih. Oblika in ornamentacija hišice sta zelo izraziti in značilni, vrsta pa lahko razpoznavna.
Opis: Razmeroma visoka, vretenasto-stolpičasta in vitka hišica sestoji iz okoli 19. do 20. trebušastih zavojev. Plevralni kot hišice je okoli 24°. Med zavoji, ki se malenkostno prekrivajo, je tanek in neizrazit šiv. Na vsakem zavoju je devet osnih reber. Najstarejši zavoji imajo od šiva do šiva rahlo ukrivljena osna rebra, ki so brez spiralne ornamentacije. Navzdol proti mlajšim zavojem hišice, je na zgornjem delu zavoja vse bolj opazna nagnjena stopnica z dvema do tremi spiralnimi črtami. Pri najmlajših zavojih sledijo vse bolj poudarjena in izrazita osna rebra v spodnjem delu zavoja, ki so pri zadnjih zavojih zaključena z močnim spiralnim grebenom in manjšimi navzgor zavihanimi trni. Na spodnjem delu zavoja poteka štiri do pet spiralnih črt. Zadnji zavoj se konča z ovalnim ustjem, ki pa pri nobenem primerku iz okolice Tunjic ni ohranjeno.
S tra t i g r afs k a in geografska razširjenost: Rakovec (1933, 159-160) poroča, da so v Sloveniji našli podvsrto Brotia escheri bicincta Sandberger v pre-moški plasti v Trbovljah, v nad njimi ležečih
brakičnih laporjih pa podvrsto B. aff. escheri escheri Brongniart. Nedaleč od Laškega (Rakovec, 1933, 167) so v srednjemiocen-skih plasteh našli vrsto Melania (Melanat-ria) cf. escheri, v brakičnih sarmatijskih skladih Posavskih gub (Rakovec, 1933, 170) so ugotovili podvsrto Brotia cf. escheri escheri, na severni strani Plešivca pa so v srednjemiocenskih limničnih skladih našli tudi podvsrto B. escheri escheri (Rakovec, 1933, 171). V ostalem območju Pa-ratetide so vrsto Brotia (Tinnyea) escheri ugotovili v egerijskih sladkovodnih plasteh Hrvaške (Salopek & Kochansky, 1948; Anic, 1952; K o c h a n s k y - D e-vide, 1964), v egerijskih skladih Madžarske (B a 1 d i, 1973), v badenijskih Madžarske (S t r a u s z , 1954, 1966; K o k a y, 1966), v sarmatijskih brakičnih plasteh Madžarske in Avstrije (Ho r ne s, 1856) in v panonij-skih sladkovodnih (limnično-fluviatilnih) Avstrije (Papp, 1953; Schultz, 1998). Wen z (1938) navaja, da so v pontijskih sladkovodnih plasteh Madžarske našli vrsto Brotia (T.) vasarhelyii (Hantken, 1887). Ta je sicer precej večja, ima tudi večji plevralni kot, po ornamentaciji pa zelo podobna vrsti Brotia (T.) escheri. Ni povsem izključeno, da gre za isto vrsto. Vrsto Brotia (T.) escheri so našli še v oligomiocenskih (stampijsko-akvitanijskih) sladkovodnih skladih Švice (Hottinger, 1967), spodnjemiocenskih (akvitanijskih) Nemčije (Zittel, 1895; Wenz, 1938) in zgornjemiocenskih (torto-nijskih) sladkovodnih Nemčije (Wenz, 1938; Lichter, 1993).
Ekologija polža rodu Brotia: Salopek & Kochansky (1948) in Kochansky-Devide (1964) navajajo, da polži rodu Brotia živijo v sladki in braki-čni vodi. Baldi (1973) piše, da rod Brotia danes živi v tropskih rekah Indo-Pacifika. Walker & Ward (1995) sta rod Brotia poimenovala »marsh creeper«, kar pomeni, da prebivajo in se plazijo po nižinskih močvirskih predelih. Nadalje še pišeta, da se polži omenjenega rodu hranijo z detritusom in živijo v mulju, toplih brakičnih lagun.
Zaključki
Vrsta Brotia (Tinnyea) escheri je v okolici Tunjic najdena izključno samo v eni tan-
ki plasti, ki je izdanjala pred 12. leti pod kmetijo Kosirnikovih, sicer bi primerke zanesljivo našli še drugod. Glede na sosednje bližnje plasti, kjer je veliko sarmatijskih mehkužcev smo sklepali, da je tudi ta plast z omenjeno in opisano vrsto, sarmatijske starosti ali je celo nekoliko mlajša.
Zaradi nezanesljive starosti raziskovanih plasti pod kmetijo Kosirnikovih, smo pregledali tudi notranje prostore polžjih hišic, ki so bili zapolnjeni z laporovcem. Laporo-vec smo analizirali na nanoplankton, ki je razmeroma dobro ohranjen in številen. Določene so naslednje vrste (tab. 2, si. 1-16): Braarudosphaera bigelowi (Gran et Braarud), Coccolithus pelagicus (Wallich), Cyclicargolithus abisectus (Müller), Cyclicargolithus floridanus (Roth et Hay), Dictyococcites bisectus (Hay, Möhler et Wade), Discoaster deflandrei Bramlette et Riedel, Ericsonia formosa (Kamptner), Ericsonia subdisticha (Roth et Hay), Helicospaera carteri (Wallich), Helicospaera euphratis Haq, Lanternithus minutus StracLner, Pontosphaera latelliptica (Baldi Beke), Pontosphaera multipora (Kamptner), Pontosphaera plana (Bramlette et Sullivan), Reticulofenestra lockeri Müller, Reticulo-fenestra umbilica (Levin), Sphenolithus moriformis (Brönnimann et Stradner), Tri-quetrorhabdulus carinatus Martini, Zygrha-blithus bijugatus Deflandre. Prevladujejo vrste Reticulofenestra lockeri, Dictyococcites bisectus in Coccolithus pelagicus. Zastopani so sfenoliti in helikosfere z vrstama Helicosphaera euphratis in H. carteri. Našli smo nekaj primerkov vrste Triquetro-rhabdulus carinatus. Od diskoastrov smo lahko določili le vrsto Discoaster deflandrei.
Značilna združba nanoplanktona kaže na egerijsko starost oz. spodnji del miocena in sicer na biocono NN 1.
Iz tega sledi nekaj različnih razmišljanj in sklepov:
-	da so primerki opisane polžje vrste zares egerijski in je kontakt med bližnjimi sarmatijskimi plastmi tektonski, kar se na terenu ne vidi?
da so primerki vrste Brotia escheri sar-matijski, nanoplanktonska flora pa je presedimentirana?
-	da opisani primerki niso najdeni v najdišču pod kmetijo Kosirnikovih, kot dosledno zatrjuje najditelj?
-	problematično in povsem nepovezljivo pa je tudi to, da je nanoplanktonska flora morska, Brotia escheri pa je značilna za sladkovodna do brakična okolja
-	možna razlaga je tudi ta, da so plasti z vrsto Brotia escheri egerijske, in da so polžje hišice s tekočimi vodami prine-šene oz. naplavljene v takratno morsko okolje?
Za pravo rešitev problema v Tunjiškem gričevju, bomo morali počakati na nove najdbe primerkov vrste Brotia escheri. Zaenkrat lahko le trdimo, da so najdeni primerki zanesljivo miocenske starosti.
Zanimivo je, da smo našli številne primerke iste vsrte tudi v krovnini nad premogom, v egerijskih skladih jame Ojstro v Hrastniku, dalje v Drtiji pri Moravčah v ottnangijsko-karpatijskih (helvetijskih, Premru, 1983a) oz. srednjemiocenskih plasteh (Sova, 1994) ter v Orešju nad Šmarjeto, v badenijskih ali sarmatijskih plasteh? V Tunjicah so najdeni samo izolirani posamezni deli njihovih hišic z dobro ohranjeno ornamentacijo. V kamninah jame Ojstro so primerki izključno izolirani, vendar zelo deformirani, hišice pa so močno načete. V Drtiji so primerki opisane vrste razpoznavni samo kot odtisi njihovih hišic v jedrih onkoidov (tab. 1, si. 8) iz onkolitnih horizontov, v Orešju pa prav tako v apnenčevem onkolitu, kjer so pretežno odtisi hišic v jedrih onkoidov, le nekaj je izoliranih delov hišic in še manj takšnih z ohranjenimi hišicami v jedru onkoida.
Brotia (Tinnyea) escheri (Brongniart) from Miocene beds at Tunjice, Central Slovenia
The species Brotia (Tinnyea) escheri in the surroundings of Tunjice was found in a single thin bed only that was outcropping twelve years ago below the Kosirnik farm. With respect to the neighboring beds that contain abundant Sarmatian molluscs it was considered that also this bed with the mentioned and described species is of Sarmatian age, or even somewhat younger.
Owing to the unreliable age of the investigated beds below the Kosirnik farm also the insides of the snail tests filled with marl were examined. In the marl the relatively well preserved and numerous nannoplank-
ton was analyzed. The following species (pi. 2, fig. 1-16) were determined: Braa-rudosphaera bigelowi (Gran et Braarud), Coccolithus pelagicus (Wallich), Cyclicargo-lithus abisectus (Miiller), Cyclicargolithus floridanus (Roth et Hay), Dictyococcites bisectus (Hay, Mohler et Wade), Discoaster deflandrei Bramlette et Riedel, Ericsonia formosa (Kamptner), Ericsonia subdisticha (Roth et Hay), Helicosphaera carteri (Wallich), Helicosphaera euphratis Haq, Lanternithus minutus Stradner, Pontos-phaera latelliptica (Baldi Beke), Pontos-phaera multipora (Kamptner), Pontos-phaera plana (Bramlette et Sullivan), Reti-culofenestra lockeri Miiller, Reticulo-fenestra umbilica (Levin), Sphenolithus mo-riformis (Bronniman et Stradner), Tri-quetrorhabdulus carinatus Martini, Zygrha-blithus bijugatus Deflandre. Prevail the species Reticulofenestra lockeri, Dictyococcites bisectus and Coccolithus pelagicus. Present are sphenolithes and helicosphaeras with species Helicosphaera euphratis and H. carteri. Several specimens of species Triquetrorhabdulus carinatus were found. Of discoasters only the species Discoaster deflandrei could be determined.
The typical assemblage suggests Egerian age of the lower part of Miocene, the NN 1 biozone.
A number of considerations and conclusions follows therefrom:
-	That the specimens of the described snail species are indeed Egerian, and the contact with the close-by Sarmatian beds is of tectonic nature, which cannot be seen in the field?
-	That the individuals of the species Bro-tia escheri are Sarmatian, and the nan-noplankton flora is redeposited?
-	That the described specimens were not found in the locality near Kosirnik farm, as consistently maintained by the finder?
-	Problematic and entirely inconsistent are also the facts that the nannoplank-tonic flora is marine, whereas Brotia escheri is characteristic for fresh water to brackish environments.
Possible is also the explanation that beds with species Brotia escheri are Egerian, and the snail tests were tran-
sported by currents to the marine environment?
The final solution of this problem in the Tunjiško gričevje depends upon new finds of species Brotia escheri. For the time being it can only be stated that the found specimens are of reliable. Miocene age.
It is interesting that numerous snails of the same species were found also in the hanging wall above the coal seam in Egerian beds of the Ojstro colliery in Hrastnik, at Drtija near Moravče in Ottnangian-Carpathian (Helvetian, Premru, 1983a) resp. Middle Miocene beds (Sova, 1994), and at Orešje above Šmarjeta in Badenian or Sarmatian beds. At Tunjice only isolated fragments of their tests with well preserved ornamentation were found. In the rocks of the Ojstro colliery the individuals are isolated and very deformed, the tests heavily corroded. At Drtija the specimens of the described species are recognizable only as imprints of their tests in the cores of onko-ids (pi. 1, fig. 8) in the onkolithic horizons. At Orešje they are found equally in the onkolithic limestone in which mostly imprints of tests occur in onkoid cores, only rare isolated parts of tests and even less those with preserved teste can be found in the onkoid cores.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva Miru Dežmanu iz Ljubljane za posredovane in podarjene fosilne primerke, prof. dr. Simonu Pircu za prevod in Marijanu Grmu za slikovno dokumentacijo.
Literatura
Anic, D. 1952: Gornjooligocenske naslage južnog pobočja Ivančice u Hrvatskoj. (Krapina-Radoboj-Golubovec). - Geol. vjesnik, 2-4, (1948-50), 7-62, Tab. 1-11, Zagreb.
Bald i, T. 1973: Mollusc fauna of the Hungarian Upper Oligocene (Egerian). Studies in stratigraphy, palaeoecology, palaeogeography and systematics. - Akademiai Kiadö, 511 p., Budapest.
Fuchs, T. 1875: Die Tertiärbildungen von Stein in Krain. - Verh. Geol. R. A., Jg. 1875, 48-49, Wien.
Golikov, A. N. & Y. I. S t a r o b o g a t o v, 1975: Systematics of Prosobranch Gastropods. -Malacologia, 15/1, 185-232, Philadelphia.
Hilber, V. 1881: Ueber das Miocän, insbesondere das Auftreten sarmatischer Schichten bei Stein in Krain. - Jb. Geol. R. A., 31, 473-478, Wien.
Hilber, V. 1883: Ueber eine neue Fossilsendung aus der Miocän-Bucht von Stein in Krain. - Verh. Geol. R. A., Jg. 1883, 175-179, Wien.
Hörnes, M. 1856: Die Fossilen Mollusken des Tertiaer-Beckens von Wien. Bd. I: Univalven.
-	Abh. Geol. R. A., 3, 1-736 s., Taf. 1-52, Wien.
Hottinger, L. 1967: Die Erdgeschichte in der Umgebung von Basel. - Naturhist. Museum Basel, 6, 1-99, Taf. 1-33, Basel.
K o c h a n s k y - D e v i d é , V. 1964: Paleozo-ologija. - Školska knjiga, 451 str., Zagreb.
Kökay, J. 1966: A Herend-Mârkoi barna-kôszénterûlet földtani és oslénytani vizsgâlata. Geologische und paläontologische Untersuchung des Braunkohlengebietes von Herend-Märkö (Bakony-Gebirge, Ungarn). - Geol. Hung., Ser. Palaeontologica, 36, 1-149, Tab. 1-15, Budapestini.
Kühnel, W. 1933: Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiär-mulden bei Kamnik (Stein) in Krain. - Prirod. razprave, 2, 61-111, Ljubljana.
Lichter, G. 1993: Fossil collector's hand-book: finding, identifying, preparing, displaying.
-	Sterling Publishing Co., Inc., 160 p., New York.
Lipoid, M. V. 1857: Bericht über die geologischen Aufnahmen in Ober-Krain im Jahre 1856. - Jb. Geol. R. A., 8, 205-234, Wien.
P a p p , A. 1953: Die Molluskenfauna des Pan-non im Wiener Becken. - Mitt. Geol. Ges. Wien, 44, 1951, 85-222, Taf. 1-25, Wien.
Papp, A. 1985: Die Mollusken-Fauna des Pannonien der Zentralen Paratethys. - V: Chronostratigraphie und Neostratotypen, Miozän der Zentralen Paratethys, Bd. 7, M6-Pannonien (Slavonien und Serbien). - Akadémiai Kiadö, 274-338, Budapest.
Premru , U. 1983a: Tolmač za list Ljubljana. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 75 str., Beograd.
Premru, U. 1983b: Osnovna geološka karta SFRJ Ljubljana. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Rakovec, I. 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen. - Prirod. razprave, 1, 233-266, Tab. 14-16, Ljubljana.
Rakovec, I. 1933: Geološko-paleontološki oddelek. V: Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani. - Narodni muzej v Ljubljani, 119-219, Ljubljana.
Ramovš, A. 1974: Paleontologija. - Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 304 str., 155 str. ilustr., Ljubljana.
Robič, S. 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v vznožji Šenturške gore v geologič-nem in paleontologičnem obziru. - Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 40, 20, 27-28, 36, V Ljubljani.
S a j o v i c , G. 1909: Ein Beitrag zur Gescichte der Steiner Alpen. - Carniola, Jg. 1909, 24-29, Laibach.
Salopek, M. & V. Kochansky, 1948: Paleontologija. - Nakladni zavod Hrvatske, 328 str., Zagreb.
Schultz, O. 1998: Tertiärfossilen Österreichs. Wirbellose, niedere Wirbeltiere und marine Säugetiere. - Goldschneck-Verlag, 159 s., Freiburg.
Sokač, A. & J. Blaškovič, 1971: Atlas fosila kenozoika. - Sveučilište u Zagrebu, 3 str., Tab. 1-31, Zagreb.
Sova, D. 1994: Tehnološka uporabnost kre-menovega peska iz II. sloja na nahajališču Pod-stran - Soteska v okolici Moravč. - 53 str., Ljubljana. (Diplomsko delo. Oddelek za geologijo.)
Strausz, L. 1954: Värpalotai felsö-medi-terrân csigâk (Les gastropodes du Méditerranéen supérieur (tortonien) de Vârpalota. - Geol. Hun-garica, 25, 1-150 , Tab. 1-9, Budapestini.
Strausz, L. 1966: Die miozän-mediterranen Gastropoden Ungarns. - Akadémiai Kiadö, 692 s., Budapest.
Teller, F. 1884: Notizen über das Tertiär von Stein in Krain. - Verh. Geol. R. A., Jg. 1884, 313-318, Wien.
Walker, C. & D. Ward, 1995: Fossils. -Dorling Kindersley, 320 p., London-New York-Stuttgart.
Wenz, W. 1938: Gastropoda. Teil I: Allgemeiner Teil und Prosobranchia. Handbuch der Palšozoologie, Bd. 6. - Gebrüder Borntraeger, 1200 s., Berlin.
Z i 11 e 1, K. A. 1895: Grundzüge der Palaeon-tologie (Palaeozoologie). - Druck und Verlag von R. Oldenbourg, 971 s., München und Leipzig.
Žalohar, J. & J. Zevnik 1998: Terciarne plasti v okolici Kamnika. - Kamniški zbornik, 14, 96-101, Ljubljana.
Tabla 1 - Plate 1
1-4 Starejši zavoji (zadaj) polža vrste Brotia (Tinnyea) escheri; Tunjice. x 1,5
The older whorls (posterior parts of conch) of Brotia (Tinnyea) escheri; Tunjice. x 1,5
5-7 Mlajši zavoji (sprednji) iste vrste; Tunjice. x 1
The younger whorls (anterior parts of conch) of the same species from Tunjice. x 1
8 Votlina in odtis hišice polža Brotia (Tinnyea) escheri v onkoidu; Drtija pri Moravčah, x 1 Fossil cavity and imprint of Brotia (Tinnyea) escheri in oncoide from Drtija at Moravče, x 1
1 cm
1 cm
Tabla 2 - Plate 2
1,2 Reticulofenestra lockeri (Mülleri) 3,4 Reticulofenestra umbilica (Levin)
5	Pontosphaera plana (Bramlette et Sullivan)
6	Cyclicargolithus abisectus (Müller)
7,11 Dictyococcites bisectus (Hay, Möhler et Wade)
8 Coccolithus pelagicus (Bramlette et Riedel)
9,10 Lanternithus minutus Stradner
12 Discoaster deflandrei Bramlette et Riedel
13,14 Sphenolithus moriformis (Brönnimann et Stradner)
15	Zygrhablithus bijugatus Deflandre
16	Helicosphaera carteri (Wallich)
Vse slike so pod navzkrižnimi nikoli razen slike 12, ki je pri navadni svetlobi. Povečano 1500 x All photos between crossed nicols, except photo 12 which is under ordinary light. Enlarged 1500 x
Fotografije (Photos): Marijan Grm