St. 88
V Trstu, v sredo 12. maja 1886.
Tečaj
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

»EDINOST« z zhaja 2 krat na teden vsako tredo In >ato»te o noludne. Gena 2a vrb twto prilogo T jI . za polu leta 3 «1. SO kr., za fietrt lata fl. gl. TS kr. — Sama pri-ogas&ne A gl. BO kr ca celo lato.— Posamezne Številke se .nn/ajo ori onravmitv t ln vt*»ttk»n v Trata oo kr., v Sarlol in v Ajdovščini no « <r. - AVooatai, rekis.-acij« m inaarate prejema Oprava lit va, vla Tarranta, >Nava tlakama*.
Vai domu ■« pošiljajo Uredništva »vla Terraate« »Nuova Tipografia;« vnak inora oltt frankiran. Rokopisi O'ez posebne vrodnoatl ae ne vračajo. — Inurati (razne vrile naznanila in poslanice) te zaraftunijo po pogodbi — prav een6; pri kratkih oglasih z drobnimi ftrkunn ae nU^uje za vsako beaedo 2 kr
Naš notranji položaj.
(Konec).
Nemci so bili dosedaj gospodaiji v Avstriji, ali to gospodarstvo so si utrdili posebno z gmotnimi sredstvi, katera so jim na razpolaganje v izobilji. Največ mofii pa jim je dajala narodna banka, katera razpolaga Sez naj veča gmotna sredstva v državi. NemSki denarni zavodi so imeli v narodnej banki svojo bogato majko ; ali Slovana je ta majka le od dalefi poznala.
Mej Slovani so Cehi gotovo najbolj razviti, oni imajo mogočno obrtnijo, kaj 8r da oni pred vsemi drugimi Slovaai zahtevajo, da tudi njim" postane narodna banka prava mati in da jim deli razmerno prav tiste dobrote, kakorSne deli Nemcem. Žalostno je videti, kako le Nemci in gi Ije nadkrilujejo vse druge narode ▼
S motnem obziru. Govori se navadno, a bi morali tudi vsi mi tako pridni in podjetljivi biti, kakor židje, pa bi tudi mi ooogateli. Ta rek je 8isto
vati, da bode narodna banka Menarja po ceni preskrbovala tudi našim domačim denarnim zavodom, posebno pa našim založnam in posojilnicam na deželi, katere so osnovane skoro brez izjeme na jako solidnej podlagi; s tem priskoči banka tudi kmetiji, mej tem ko je dosedaj pospešavala samo veliko trgovino,
Jako važno praBanje bode tudi urejenje carinskih razmer mej našo državo in Odrsko, želeti je v tem obziru, da se obdrži načelo Varvanja domače obrtnije; ali mej Ogrsko in naBo polovico naj se ne dopušča nobenih trgovino in promet obtežečih mej. — V vsem drugim bosti menda skupni vladi prav lehko to dosegli od parlamentov, za kar ste se mej seboj angažirali.
Razprava o nagodbi bode burna, ali nadejati se je, da ne prouzroči posebne krize, akopram nevarnost take krize ni izključena; ali take bi bila glede na zmernost desničarjev le vlada sama kriva.
V tem zasedanju pa utegne priti
ne bo Se rešilo, k^r se niti ne more reBiti, dokler ne bode sploh končano narodnostno praBanje in ne bo v istini obveljala enakopravnost vaih jezikov, katere govore avstrijski narodi. Narodnostno praBanje v Avstriji je treba praktično reBiti; to pa ne ide tako hitro, kakor hi se mislilo in bode morala najbrže vsa stvar poprej priti pred deželne zbore, kakor se je to uže enkrat skušalo pod Ho-henwartovim ministerstvom.
Slišati utegnemo torej letos v državnem zboru jako bistroumnih in vročih govorov, ali vse to za zdaj stvari najbrže na nobeno stran ne za-sukno.
NaSe države notranji položaj pa se po vsem tem teško kaj spremeni; desnica najbrže Be enkrat pokaže Ve-likonemcem, da so zastonj vsi njeni napori, da ni Be napočil njih dan ter da težko kedaj napoči, ako se avstrijska zvezda Be žari in ni v zatopu, Česar nas Bog varuj.
napačen, država ima najmogočnejša j na dnevni red zbornice tudi Schar-sredstva v rokah; ona je manj alijschmidtov predlog o nemškem kot ▼eč ustanovnica narodne banke; ako državnem jeziku, m obeča biti debata pa ona tendencijozno prvi denarni o tem predmetu ne le intresantna,
zavod pufioa na razpolaganje le nekaterim priviligiranim Nemcem in Židom, kateri drugi avstrijski narod hode mogel konkurirati g takimi izvoljenci ?
ampak tudi jako burna — morda celo osodopolna.
Po našem menenju so Cehi glede tega prašanja od prvega začetka kre-
Iz tega je toiej razvidno, da je noli pravo pot. Kodifikovanega držav-btnkino praBanje za vse avstrijske;nega jezika ne potrebujemo. Nemški narode jako velicega pomena, kajti 'jezik ima uže sedaj preveč predpravic;
dokler se bodo narodom pridržavala sredstva do materijalnoga razvitka, dotle ne bodo mogli ti narodi vspešno
vsi nenemški narodi Avstriji dobrovoljno nekako priznavajo, da ima nemBki jezik prednost glede na občevanje ura-
napredovati v gmotnem obziru, in dov mej seboj v državnem zboru, pa kder je v tem obziru slabo, slabo mora v ministerstvih. Po našem menenju biti tudi na duševnem polju, posebno!se vsak pošten avstrijski Nemec more pa na političnem, ker le gmotno dobro! zadovoliti s tem ; ali nepravično je za-
i • V	_ .I* _ _ _____" _ 1____" _	Kf AtrimiA	/In a \ ^ a nM/iiln^ tti\	m
stoječi narodi so, morejo in znajo biti tudi neodvisni glode svojega političnega prepričanja.
Ne le češkim, temuč tudi naBim poslancem je torej nujno priporočati, naj trdo drže na tein, da bode narodna banka vse avstrijske dežele enako podpirala, našim slovenskim poslancem pa bode še posebe izposlo-
PODLISTEK.
Pogled na zvezdnato nebo.
■Predavanja g. šolali. insp. SLnk ovlča v delal podp. društvu,/.
(KonoG).
Sedaj mi je povedati Se nekoliko o neki drugi vrsti zvezd, ki se toliko razli kujejo od prej imenovanih, in ki dajejo x zvezdoslovcem toliko opravka in vendar Še jih niso mogli proučiti. Te zvezde eo zvezde repatice in zvezdni utrinki.
Prosti narod se zvezd repatic bo|i, ker so neka nenavadna prikazen, kakor se tudi otrok ptujci boj. če tuli je ta najpofite-nejši človek.
Napovedavajo nam, da nas letos h krati •obišČeti dve repitci in to proti koncu aprila. — Koliko bo le pt zopet proroko-vanja o boleznih in vojskah in slabih le-tlnati itd., pa če pridejo tudi bolezni in vojske, te zvezde ste pri tem popolnoma
htevanje, da s.? to predstvo tudi v ustavi sami zatrdi ter spremeni §. 19, katerega so ustvarili sami uajhujfii Nemci; za tako spremembo ustave tudi v državnem zboru nikoli ne bo mogoče dobiti postavne večine dveh tretjin. Naše menenje je, da bode za zdaj še moralo ostati, kakor je in da se ta pot prašanje državnega j»zika
nedolžni, one dve ne napraviti ne bolezni, ne vojsk in jih tudi ne prorokujeti.*)
Zvezd«* repatice hodijo po svojih potih kakor druge zvezde; kalar pridejo bliže 80lnca, svetijo se tem bolj, in tako je mogoče jib tuli videti. Od kod da prihajajo in kam gredo, to je zvezdo*lovcem večinoma neznano. L* malo jih je, za katere vemo, da se redno povračajo.
Tvarina, iz katere obstoje zvezde repatice, zelo je tmjkvčasi tanjša nego naše ozračja, tako da vidimo skoz to tva* rino druge zvez ie, ki zadej za repaticami stoje. Sestavljene so iz ž'veje Rvetečega se jedra, zvezdi podobnega, in Iz svetlega repa, ki je več del od solnca ob-nen. Nekatere pa imajo tudi po dva repa ali so pa tudi brez njega. Ta rep se pogostoma vleče več mlljonov kilometrov daleč po vesmirnem prostoru.
•) Zvezdi repatici ste ae rea prikazali ali le zvezdoslovcem, ki jih lahko opazujejo se svojimi teleskopi, prostim očem ste pa nevidni ostali, ker ste premajheni, pa tum potujeti predaleč od solnca da bi mogli od solnca svetlobe dobiti, da bi bili vidni tudi prostim očem.
Pia.
Govor.
O pravosodnih razmerah v mejni grofiji Istrski govoril je poslanec dr. Vitd^ič v državnem sboru dne 13. aprila 1886.
(Konec)
Dne 25, aprila 1885 vložil je načelnik hranilnega in posojilnega društva Koper-skega pri pomorski in trgovinski sodniji v Trstu zapisnik o drugem občnem zboru tega društva. Pri vsaki novi volitvi treba je namreč imena odbornikov naznaniti sodniji, da jih zapiše v zadružni register; ker je uradni jezik tega društva hrvaški, je on to vlogo napravil v hrvaščini. Pomorska in trgovinka todnija vTrstnje pa to vlogo zavrnila (Čujte ! na desnici.) Češ, da ni spisana v jeziku, kije pri tej sodniji običajen. Načelnik se je proti temu pritožil, pomorska in trgovinska sodnija je pa tudi pritožbo a limtne iz Istih uzrokov zavrnila. V takih okolfičinab, to se zna, načelniku ni druzega ostajalo, kakor pritoiitt Be na deželno nidsoimjo, ktera je pritožbo 8'cer sprejela, uslišala m P* ni! Načelnik se tudi tega ni ustraš i, nastopil je pot izrednega revizijskega ugovora po postavi pri primorski in trgovinski sodniji. Če prav seje deželna nadsodnija poduČljivo izrekla, da se take vloge sprejemajo pri prvi instanci, jo je sodnija zopet a liinine odbila. (Čujte, čujte t na desni.)
To vam je v resnici zadržavanje pra-/ic, kakor si je hujše misliti ne morete. Načelniku na to pač ni druzega kazalo,
Vse repatice tekajo okoli našega solnca, od katerega dobivajo tudi svetlobo, ker iastne svetlobe nemajo, in sicer po zelo zapotegnenih potih, tako da veliko veliko let potrebujei >, pridno se zopet vrnejo. Vidne so le v ohlllji solnca, ali ker večinoma neizrečeno hitro teko, videti jib je navadno le malo dni, ker potem se zopet preveč od solnca oddale. Samo veliko repatico 1. 1811. so lahko opazovali čez leto dni. — Kar pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj okoli 600—700 repatic. Nekatere male repatice, ki pa s prostim očesom niso vidne, obhodijo pot okoli solnca v malo letih, tiko Gnkejeva v 3 letih 115 dneh, BiHova v 6 letih in 270 dneb, Hall^v-ev v 76 letih; ta se je zadnjič pri k.< Z (l a leta 1835. Repatic t o J leta "1874. se vrne Se le čez 9000 let, In ona od leta 1850. pa še ie čez 28.800 let, torej ne bodemo mi nobene teh dveh več videli.
Bielova repatica se je leta 1845. razdelila v dve zvezdi, kateri ste bili leta 1852. že 350.000 milj narazen in leta 1866. jih ni*o mo^li več najti. Ali 27. novembra 1872. leta je Šla naša zemlja skoz en kos tega kometa, in prav t ko tudi v novem-
nego obrniti se na prizivno sodnijo, kt*ra je predložila vse prejšnje akte najvišjej sodniji. Le-ta pa ni za vredno spoznali, da bi bila vsaj jedno besedo spregovorila na grajo prve instance. Tako postopanj« je tem bolj zanimivo, ker ni še davno, da je ravno U sodnija popolnoma sličen slučaj, ki ae je pri drugt sod nji v drugi pokrajini prigodil, kot ri9postaven zaznamovala in je brez ovinkov izrekla, da je ondi krivdo delal dotični sodnik.
Usojam si o tem oziru prečitati brzojavno vest, kakor ie stala 9. t. m. v »N. fr. Pr.«, ako mi namreč gospod predsednik to dovoli. Izvira is Prage z dne 9. aprila t. 1. in re glasi: •Včerajšnji odlok najviše Bodnlje, s kterim se je odbil ugovor okrajnega sodnika Pivla v Gabeinu zarad obsodbe na stroške, ker nI botel sprejeti češkega pooblastila in ker se je branil sprejemati Češke pritožbe t* deželno sodnijo, utemeljuje se s tem, da na podlagi dvornega dekreta z dne 22. decembra 1885 pisma, ki so pisana v kterem koli deželnem jeziku, ne potrebujejo nlkake prestava priložene. K takim pismom spadajo tudi pooblastila. Zavrnitev češki spisane pooblastil ice je bil izvestno protipo-ataven čin.
Dalje s« v dotičnem odločilnem utemeljevanji naglala, da okrajna sodnija Ga-belska ni Imela pravice, odbijati ugovorev Češkega odvetnika, glasečlb se na višjo sodnijo, samo zato, ker bo bili spisani v če-Sčini, ki pa menda v Gabehkem okraji ni običajna. Da se je toraj pooblastilo zavrnilo, je bilo popolnoma neopravičeno, ter z«deva vsa krivda le okrajnega soiaika Pivla, ki ni hotel pravice priznati. Ali ste slišali gospodje, da najvišje sodni dvor kaj taeega smatra za zadržavanje pravice t (Čujte 1 čujte! na desni.) In po pravici in resnici obsodil je sojini dvor okrajnega sodnika, da mora dr. Gardi povrniti vse strofcke, kar jih je imel z dotičnimi ugovori.«
Pri tem slučaji, ki je, kakor sti videli, popolnoma sličen onemu, ki sem ga j iz omenjal, — kajti v obeh slučajih gre za vloge obstoječe iz piaero: in sicer v drugem za pooblastilo, v prvem za zapisnik neke seje: v obeh elučajih so ugovori in pritožbe, ki so se predložile vrhovni gosposki, in ktere je povsod prva instanca a limine zavrnila — je najvišji bo I nI dvor postopal z vso strogostjo, za pritožbo po meni navedeno pa niti besedice ni imel. (Čujte 1 na desni.)
Najvišja sodnija je le kar potrdila, kar je trgovinska soinija ukrenila, in dob-o je bilo; in to iz naslednjih uzrokn?: prvič se sme postava z dne 25. maja 1883, Š'. 70 rabiti le pri pravdnih zadevah ; drugič, ker ta postava rabo slovenščine le pri isterskili sodnijah popušča. Trst pa ne spada k Istri; in tretjič, ker se v pravdarskib zadevah rabi 4- patenta o t 9. avgusta 1804 in ker je pri trgovski sodniji v Trstu nemščina In italijanščina v rabi. — Na podlagi tega, kar smo ravno slišali, nam pač ni več mogoče v Istri, kjer je vender večina prebivalstva slovanskega rodu, najnu-
bru lanskega leta, in te laj se je viielo največ zvezdnih utrinkov.
Zvezdne utrinke opazujemo lahko vsako jasno noč, posebno po polnnoči, največ pa od 8—12. avgusta in 12—22. novembra vsacega let». Naj bi ž >ia niso ti utrinki nič druzega nego kosi zvezd, morebiti zvez i repatic. Zvez ioznanci jih prav marljivo opazujejo, ter hočejo rešiti praBanje, od kol so utriuki in kako naeti-nejo. Gotovo je le to, da utrinkov mora sila veliko biti, ker jib vsako noč toliko pade.
Utrinki teko neizrečeno hitro, in kader pridejo v naše ozračje, uŽgo se zaradi si'-nega drganj» oh zrak v viS ni od 70—80 kilometrov nad zemljo ter zgore puščajoč za Babo svetel rep. Če so pa kosi nekoliko veči, padejo tu il na zemljo kot spodneh-niki. Takih spodnebnikov pri le dosti na našo zemljo, včasi zelo drobnih, včasi pa tudi velikih in več kilogramov težkih. Naftli so tudi take, ki so lehtali po 5000—21000 kilogramov. Njih kemična sestava je celo različna, ali prvine so prav Iste, katere se tudi na naši zemlji nahajajo, n. pr. Železo, kremen, nikel, magnezija itd.
EDIN
OST
vndnej^ih izjav o deiiSinah ali proš nj za vknjižb« vlagati v jeiiku, ki gt govori ve-iina preb valstva, če prav nam dovoljeno, da se pri imenitnejih pravdah tega jez ka poslužujemo.
Glede utemeljevanja tisojara si pa na-Diavtti kratko opombo. Res je scer, da g. 4 patenta z dne 9. avgusta 1854 določa, tla se morajo pisane prošnje, kadar se t ate ne dotikajo pravlmb zadev, izdelovati v sodnijskera leziku. Toda, ker tuk.j ne gre za notranjo, temveč za zunanjo stvar, je vender čisto naravno, da je tukaj »sodniški |eziku eden in isti z deželnim jezi-k >n». Da je res i • ko, razvidi se uža iz Jožefi i s k p u a sodnega reda, kjer je sod-nijski j i- z i k popolnoma ravnopraveu deželni mu jeziku.
Kar se pa liče druzega uzroka, da namreč Trst ne spada k Istri in da se pri sodu i j i, o kteri je tuknj govorjenje, rabi nemščina in Jaščini za nradni jezik, mn ram opomniti, da sj področje one sodn'je ne razteza le na Trst, temveč tudi na Ziltten del Istre okolo Kopra, kjer je hrvaščina izvestiio deželni jenk. in prav zarati t^ga mislim, da je tudi ta uzrok piškav. Vrh tega moram pa Se omeniti, da uže vtčkrat navedeni dekret z dne 2_\ decembra od kraji sprejem;-1naj bodo v kte-rem koii deželnem jez>kil pisane, dalje od lok z dne 15. marca 1862 v svojem četrt'm od-tavku vsem sodnijam po Primorju toraj tudi Tržaški trgovinski in pomorski sodnlji, določno predpisuje, vse vloge, ki so v slovenščini pisane, sprejemati in kolikor se <ia, tudi v tem jeziku reševati.
Da, še v. (; da so se te določbe bolje razumela, razložilo j h je c. k. pravosodno ministerstvo povodom posebnega ti.kega z od okom 20. oktobra 186G in s dekretom primorske dfželtie nadsodnije z dne 30. ravno tistega meseca, rekoč: »Ker mini-nisterski o ilok z dne 15. marci 1862 odločno splošno zaukaznje, di solnlje po tistih krajih, kjer Slovani prebivajo, ne da bi še le razločevale, ali se tike vloge dotikaio kazenskega ali civilnega predmeta, in potem, ali je poslednji pravdna ali nepravdna zadeva, se toraj na vsak način tudi sprejemanje pravd io druzib vlog v pravdarskib pravnih zadevah v v omenjenem sodniškem okrož|i dopušča.
Iz odloka najvišjega sodnega dvora, ki sem ga poprej omenjal, je sledilo, da si je moral društveni načelnik oskrbeti laško prestavo dotičnega zapisnika, ktero je na to še enkrat predložil z laško vlogo. To se zna, da mu jo je sodnija sedaj ugodno re&ila. — Ta dogodek objavil se je dne 11. febr. t. 1. vzvišenemu gospodu voditelju pravosodnega ministerstva s prošnjo, naj skrbi za to, da postanejo tudi isterski Slovani deležni ravnopravnosti, ktera jim je po temeljnih postavah obljubljena.
V seji 9. oktobra I. 1. stavil sem tudi interpelacijo vzvišenemu gospodu pravosodnemu ministru glede nepostavnega postopanja ljazensk« c. kr. okrajne sodnije povodom neke obravnave. Odgovora na to interpelacijo še nimam. V imenu in Interesu prizadetih oseb prosim gospod pravosodnega ministra še enkrat za odgovor na njo.
Kot ečno še izgled, da bodete tudi vedeli, kako pravno varstvo imajo isterski Slovani. Trije duhovniki slovanske krvi tožUI so urednika laškega liberalnega lista • L' Istra« zarad razžaljenja časti povodom dopisa, ki ga je imenovani list objavil. Porotna obravnava trajala je dva dni, 20. In 21. septembra 1883, in so urednika z 11 proti 1 glasu spoznali za nekrivega. Nikakor si ne usojam te razs-oibe kriti-kovati, pač pa moram omeniti nekoliko okoliščin, ki so s te obravnavo v tesni zvezi.
Dne 19. septembra tistega leta, toraj na predver. r obravnave napravila se je porotnikom večerja. Imen gospodov, ki so to večerjo i apravili, nečem imenovati, da jih ne osramotim, kajti tista večerja jim j ko malo Časti dela. Po obravnavi bil je zagovornik tako breztakten, daje pohvalil izrek porotnikov in ga je celo za domoljubnega smatral. Ravno tako je jeden porotnikov tistega, ki je urednika krivega spoznal, javno osramotil.
Vse to so dogodki, ki jih je vsakdo lahko bral po listih; ker jim nI nihče ugovarjal, moram si misliti, da so resnični. Iz njih pa, gospoda moja, labko spoznate, kako daleč so ie naši nasprotniki prišli po zasleplenosti in strasti. Jaz sam sem velik prijatelj porotnih obravnav ter jih smatram za vrlo koristno napravo. Mislim pa, da, če jih hočemo člete obraniti, jim moramo tudi za potrebne garancije skrbeti. Za take garancije smatram zdravo razvito pravno čut in tanko vest; oboje to pa zahteva visoko izobraieno prebivalstvo. (Dobro! na desni.)
K|er ni teb potrebnih lastnoatlj, ondi se je bati, da se bode porotna oblast zlorabila Kar se glede tega Istre tiče, vam povem, da se ravno ta navedeni dogodek na k Že v najlepši luči. Tukaj se labko ▼saj odkritosrčno izrečem, da, ako bi se mojim rojakom na Izbero dalo, kdo naj jih sodi, ali porotniki ali sodmkf, ki so pravoslovje Studirali, vam na ravnost po-vtm, da bi se vsi za poslednje odločili. To so vam Žalostne razmere; žalibog, da
so le preveč resnične. Dogodek, ki sem Vam ga navedel, Vam jih nujbolje potr juje. (DobroI na desni.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Novi dalmatinski deželni namestnik Blazekovii je prišel S. t. m. v Z idar ter bil jako slovesno sprejet.
V seji poslanske zbornice dne 7. t. m. se je poslanec Sk-ne odpovedal svojemu mandatu. Zakonska osnova splošnega carinskega tarifa se je na predlog Grocbolskega izročila obstoječemu carinskemu odseku, ki se ima za dvanajst udov pomni žiti. Zakon zastran podaljšanji avstrijsko-ogerske ca« rinske in trgovinske zveze se je odstavil z dnevnega reda, dokler se ne predlože drugi nagodbeni predlogi. Predlog zastran podaljšanja dobe za dovrŠitev hrpeljske Železnice se je izročil železniškemu od« seku. Zakon zastran zidanja, oziroma pridobitve posebnih poštnih in brzojavnih poslopij v Trstu in več drugih mestih se je v drugem čitanji sprejel. Pri posvetovanji zakona o včinkih in izpodbijanji od vojaških gosposk po upravnej poti izrečenih pripozn:inj povračb je poslanec Kopp predlagal, n:ij se ne prestopi v nadrobno razpravo. Ker pa se je vladin zastopnik dvorni svetovalec Stelnbach potegnol za zakonsko osnovo, sklenola je zbornica prestop v podrobno razpravo; na to se je seja končala. Včeraj je bila zopet seja.
Poslanske tbornice odseki so zopet z-Čeli svoja dela 7. t. m. je zboroval proračunski odsek, v soboto zvečer odsek za delitve zeml|išč pri dedovanji, vtorek pa odsek za službeno pragmatiko uradnikov ter se posvetoval o dotičnem Sehar-sebmidovem predlogu.
Ogerska poslanska zbornica je 8. t. m, z 177 glasovi proti 100 v prvem čitanji sprejeli zakonsko osnovo o črnej vojski; 10. L m. pa se je začela o njej podrobna razprava.
Avstrijsko off$rska narodna banka je bila doslej le v korist vknjiženim trgovinskim tvrdkam, ker je jemala le take me-njice, ki so bile podpisane vsaj od ene take tvrdke, kmetijstvu in obrti pa so bile nje blagajnice popolnem zaprte. Po novej pogodbi se ta velika napaka odpravi in bo banka tudi take menjice eskompti-rala, ki niso podpisane od nobene vknji-Žene trgovinske tvrdke, ampak nosijo podpise drugih zaupljivih osob (društev, obrtnikov, rokodelcev, kmetovalcev Itd) To bo brez dvombe jako koristno kmetovalcem, obrtnikom in raznim hranilnicam in posojilnicam.
Vnanje dežele.
Crnogorski kne\ je povabil vse one poslance zunanjih držav, ki stanujejo v Dubrovniku, naj se preseli na Cetinje ter naj tam sezidajo lastna poslopja. Za to po trebni prostori bi se jim prepuatili po prav Ugodnib pogojih.
Volttvt v srbsko skuplčino so izvršene. Izvoljenih je bilo 60 vladnih privržencev 38ra1ikalcev, 15 pristašev Rističeve stranke in 5 tacih, ki ne spadajo k i.obenej stranki. Ker kralj voli 40 poslancev, imela bo tedaj vladina stranke nad 100, vladi nasprotna pa 58 zastopnikov. Će je to vse prav resnično, tega ne vemo, ker to poročilo je iz vladinih krogov.
Orika se Be vedno po robu postavlja vsem državam; nevarnost je dospela do vrhunca, kakor se vidi iz teh le poročil: Poročila iz Aten od 7. t. m.: Vsi poslanci so odpotovali,- angleški poslanec pojde v v Malto, nemSki poslanec skoz Carigrad v Berolin. Turški poslanec zapusti At-ne z vsemi poslauiškimi osobami. Vest. da turfiki poslanec izroči ultimatum, ni se še potrdila. Misli se, da se prvim tajnikom izroči uprava, če tudi niso oficjelno poverjeni. Grška vlada dela priprave za brambo dežele. Govori se, da se Rusija prisilnih naredeb ne udeleži in da se ruski parnik • Plastovn« vrne v Piiej. Avstrijski poslanec se je vkrcal na parnik »KalBer Mi*« nemški poslanec na »Friedricb Kajl«, iti-Iljan8kl na »Ancona«, angleški na »Kares-fort«. Predno so odpotovali poslanci, naznanili so grŠkej vladi, vsak posebe, da so tajnike pustili v Atenah kakor uprav-
nike. Turški poslanec Je naznanil, da odpotuje, ker so njegovi tovariši odpotovali zarad z ideve, ki se tiče Turčije. Ruski popi inec č ika ukazov, francoski poslan-epa-ostane v Atenah. Mejna*-odno vojno b rodov je je zapustilo Phaleron ter odplulo v zaliv Sudo. GrSkl mornarični minister je ukazal kanonici »Salaminia*, naj takoj odpluje v Carigrad, da vzime na krov grškega poslanca.
Poročila od 8. t. m. »Times« pišejo: Ako Delyannis ostane trdovraten, gotovo k malu po o ipotovanju poslancev velevlasti začno rabiti posilna sredstva. Ni volji jim je, zapreti grške luke, ali pa Turčiji pustiti prosto roko, da udari na Grke. Ako vele-vlastim ne bi na srcu bilo prihodnje blagostanje Grške, zadovolile bi se s tem, da Turčiji puste prosto roko. Turčija bi popolnem opravičena bila, Grško po suhem in po morji napasti, ali razrušitev Aten bi nesreč;! bila za civilizacijo. Grškej v prid utegno tedaj velevlasti zapreti grške luke in prepustiti Grškej, naj poskusi svojo srečo s Turško vojsko na mejah. Ako bi vstala vojna, prizadevali bi se velevlasti, da se ne razširi v druge dežele. Upati je, da bode taka vojna kratka in doiočilna.-r 8. t. tn. je vseli pet poslancev naznanilo grškej vladi, ker odgovor na ultimatum ni bil ugoden, da so poveljniki vojnih brodov dobili ukaz, grfiko primorje vsakej grškej Indiji zapreti.
Poročilo od 9. t. m,: Deiyanis je poslal vsem grškim zastopnikom v zunanjih državah to le izjavo: Grška nikdar ni mislila, da jej zunanje vlade tako za zlo vzemo, da prete z vojno, ker se je oborožila za pridobitev svojih pravic. Sicer pa se GrSka formalno zavezuje, da vojne ne napove. Vsled tega ni opravičeno vedenje velevlasti in zapor grškega obrežja. Ta zapor je Grškej neugodniši, nego Turčiji, katera poslednja je obdržala svobodo na morji. Bati se je, da Turčija porabi iz zapora izvirajoče ugodnosti, da GrSko napade. Ker Delyannis hoče Grško obvarovati take nesreče, zato je sklenol odstopiti. DHyannis je pedal prošnjo kralju, naj mu dovoli odstop, ali kralj njegove prošnje ni uslišal, ampak pismeno mu je naročil, naj deželo otme iz sedanje zadrege. De-Jyannis je odgovoril, da ne more biti več minister, ker veliki državni interesi zahtevajo naglo rešitev težav, sedanjemu mi-nisterstvu pa razorožitev ni mogoča, ako neče osramotiti grške dežele. Ljudska skupščina, ki je sedanjo malomarnost vlade, grajala, sklenolo je, zahtevati od vlade, naj napove Turčiji vojno i naj kralj prevzame vrhovno vodstvo.
Poročilo od 10. t. m. Kralj je k sebi poklical Trikupisa, ta pa mu bode neki svetoval, naj ne sprejme Delyannisovega zahtevanja, glede odstopa, ker parlamen-tarične vlade ni mogoče sestaviti. Mejni-rodno vojno brodovje je zapustilo zaliv Suda, da zapre grške luke. Angleški i nemški brodovi bodo križali mej nosom Malia in Korintom ; italijanski mej nosom Sunium in Volo, avstrijski pa na severnej meji.
Nemika poslanska tbornica je 10. t. m. konečno sprejela cerkveno predlogo z "-^glasovi pri ti 108, Poljaki so se glasovanja vzdržali.
Nemška poslanska zbornica je 7. t. m. v drugem Č tanji brez promembe sprejela cerkveno predlogo. Poslanec Jadzewski je predi tgal, naj se zbriše določba, po ka-terej se smejo semenišča na PoznanBkem odpreti le vsled kraljevega ukaza. Poslanec Windthorst je izjavil, da bo glasoval zoper vse dostavke, ker ni upati, da bi se sprejeli. Minister za bogočastje je izjavil, da je omenjena določba potrebna zarad postopanja poljske duhovščin«'. Odpravi pa se, ako se spolni pričakovanje, ki se stavi na novega vrhovnega škofa. Narodni liberalci so glasovali le za posamezne člene, posebno za odpravo državnega nadzorstva.
Ji Sudana dohajajo vedno bolj vznemirjajoče vesti. Uporniki so se neki dobro pripravili in čakajo le, da naraste Nil in da potem po suhe;n in po Nilu začno dalje prodirati,
Na otoku Mallicolo na novih Htbriiik so bili francoski naseljenci poklani. Francuska vlada bode tedaj skoraj gotovo primoranu, polastiti se teh otokov.
DOPISI.
Od »OČ« V številki 33, dragi »Edinost«, prinesla si majhen dopis iz Devina, katerega ie pisal vanderček. Vsebina onega dopisa je bila: van iranjein samomor. Ker sem pa vanderčkov prijatelj, hočem mu iz prijaznosti nekaj odgovoriti.
Dragi vanderček, jaz sicer ne vem, kaj te je napotilo, da si prijel za pero, prvo ali drugo; vendar meni se zdi, da drugo. Tudi ne vem, kaj si prav za prav nameraval z onimi vrsticami, pravico odkriti ali zakriti. Pisal si namreč, da Miha K. rojen is Steverjana je bil obupan mladenič in da je sam izročil svoje živenje valovom. No, kar se tega tiče, nobeden ti ne zameri, kajti ti si pisal, kakor si kot vanderček nabral. Saj je tudi županstvo in duhovstvo meni nič tebi nič, brez.ka-koršne si bodi preiskave ga kot samomorilca spoznalo; pa kaj hočemo, mi se v to ne moremo vtikati; vsak ve ti svoje dolžnosti, torej pustimo to.
Namen moj je, dragi vanderček, pisati, kaj ljudstvo misli, katero je onega mladeniča poznalo. Veš, dragi moj, kdor je rajneega Mihe bog iboječnost, ponižnost, dobroto, ljubezen do stirifiev, bratov, prijateljev in znancev poznal; dalje njegovo zvestobo, pokorščino in uianost do gospo larjev opazoval, noče verjeti, da je on samomorilec. Tudi nobeden ne more lztuhtati vzroka, zakaj bi on bil sain skočil v morje. Materijalno stanje ne, l|ubezen, ozirouia občevanje z drugim spolom ne, bolezen ne, torej kaj ? Ti si pisal, da si je preveč k srcu vzel zaničevanje od strani prvega kočijaŠa; aH ljudstvo tega ne verjame. Dragi moj vanderček, ljudstvo je dandenaŠnji res čudno, ono si marsikaj misli in govori, da človeku le možgane zmeSa. Po mojem menenjl ni to prav. Soditi ne bi se smelo prehitro, bez temeljitega prepričanja, človek ne ve, komu bi verjel, ljudstvu ali Tebi, ali pa bi ukrenol srednjo pot, to je nobenemu. Verjemi, da še jaz ne zagotovim, da je tvoj dopis resničen, če tudi sem tvoj prijatelj. Take In še veliko drugih reči ljudstvu blodi po glavi, kar pa se ne da vse napisati.
Jaz mislim, dragi vanderček, da je za naju bolje, ako pustiva ta vozel, ker mi dva nisva poklicana, da bi ga razvozlala. Sodnija, katera ima zdaj stvar v rokah, uŽe razsodi, kdo ima prav, ti ali ljudstvo. Ko bi pa ti kaj gotovega zvedel, le poroči
ml. —	Vanderčkov prijatelj.
— >
IZ Lablnščlne (konec aprila 1886.) (Izv. dop.) Mestice Labin sn počestili svojim obiskom meseca aprila trije tuji gospodje. Obiskal ga je potujoči poljedelski učitelj g. Volpi, ter dvakrat predaval o trtnej uši {perosperl) Je li njegovo predavanje komu kaj koristilo, to je j;iko dvomljivo, kajti predaval je v blaženej taljanŠČIni. Kao pa biva in kdo obdeluje LibinŠčino? Množina, da ne rečemo, skoraj sami isterski Hrvati, koji ne umejo drugega jezika nego hrvaškega. Zidovolilo bi nas bilo samo to, ko bi se bili gospodje veleposestniki. koji se smatrajo za Taljane, v tem smislu predavanja potujočega poljedelskega učitelja u ieležili, da bi se kakov napredek videl v njih vinogradih. Kakšen napredek se vidi pri njih o poljedelstvu in pri ujih najemnikih, ki jim zemljo obielujejo? Vse, kar so do sedaj storili, edino je to, da so nekteri gospodje in veleposestniki nekoliko teranovih loz iz Poteča nasadili v svojih vinogradih, drugega napredka se pa pri njih zastonj išče. Zato se lahko reče, da j« poljedelstvo na LablnSč ni na tako niskej stopnji, da s časom gospodje veleposestniki in njih koloni popolnoma ubo-žajo, ako se v tem obziru na bolje ne obrne.
Z drugim obiskom nas je oočeati) postni pridigar veleč. gosp. pater Joahim, kapucin iz Corinalie pri Riminu v Italiji. Pohvaliti se mora duhovno poglavarstvo, da tudi v dušnem obziru skrbi za peščico Italijanov v našem mestecu, ki hrvaških pridig ne morejo ali nočejo razumeti, da vsako leto po starem beneČanskem običaju pokliče postnega pridigarja iz Itilje, da lomi dušni kruh tistim, ki se smatrajo za Taljine. Ali žili Bog, kako upade sr.cn pridigarju in dobremu katoličanu, ko vidi, da nema poslušalcev in mora le zidu in
Krasnim klopem govoriti. Pa toliko prvi, i so nam ga v materljalnem. kolikor drugi, ki so nam ga v duševnem obziru poglavarji poslali, nas so zapustili brez kake Škode In koristi, kakor je bilo pred tako je tudi fie s laj. Kakor s* ob čaqu, poletne vročine in velike suše kak obla Ček na n^bu prikaže, kterega kmetič z veseljem ugleda, nadejaje se, da mu prinese hladilnega dežja, pa mala sipica pride, oblaček prežene in uniči nade in željje dejalnega kmeta, da s žalostjo zdibne in govori, bolje bi bilo, da bi se oblaček prikazal ne bil, nego da je zgmol brez dežja..
Tretji obisk, ki so nam ga poglavarji v jurldiČnem obziru poslali, naui preti nameščenje postati. Ako tudi gosp. juristi, kot strokovnjaki in učenjaki v ju-ridiSnem smislu, gledajo, quld sit res et qu(d sit forma et in utr»que, vendar se nam zdi, da oni pri nameččenju nekterlb juristov »quid s t forma« čisto prezirajo,.
K b I N O S T
kajti na znanstvo slovanskega jezika celo malo ali nič ne gledajo. Morebiti mislijo p i »quid nit forma« s kakim tolmačem nadomestiti? Zato nas jako skrbi, kako bo mogel pri tukajšnej c. kr. okrajnej so iniji g. Ouarantaotto kot c. kr. pristav služiti in kaj koristiti, kder je večina hrvaško ljudstvo, s kterim bode on opravila imel. Pri-poznavamo, da je optimus jurista, prem se Z Italijani druži in občuje, in da njega nobena druga reč, nego »res et justitia« ne afekcijonlra, vendar smo j iko v skrbi, kako bo g. Quarantaotto mogel kot pravi pristav delati v sodnljskem smislu, ko ne sna hrvaškega jezika. Zato mu želimo, da bi tudi on kraalo zginol iz našega kraja, kakor oni oblaček v poletoej vročini, nadejamo se, da bodo poglavaji pri name-ščenju uradnikov malo več obzira imeli »quid sit forma«.
Trnje 10 maja. (Mavnost otoorjtnja bralnega drultva »Atim.} Težko smo pričakovali dne 0. maja, ko se je imel obhajati krst mladega društva. Kakor težko smo ga pričakovali, vender nas je vse pričakovanje navdajalo z nekim strahom: če nam Bog ne da lepega vremena. Ali Bog je usliŠal naše prošnje, in lepšega vremena nismo mogli imeti, kakor baš v nedeljo. Lahan vetrič je pihljal, solnce je pa le sedaj in sedaj močneje posijalo na nas ki smo se zbrali od daleč In blizo, da se skupno poradujemo. Oh! kako dobro de človeku biti v sredini naroda našega, videti ga, kako se on polagoma probuja, kako spoznava sam sebe in svoje brate. Uže zjutraj na vse zgodaj so pokali topiči, oznanuioč vasem v okolici, da se hode ta dan višilo slavnostno dejanje, naj se brzo pripravijo na sprejem gostov, ki pri hite v skupno bratovsko razveseljevanje. Koj po devetej url, ko je prispel brzovlak iz Trsta, sešlo se je lepo število odbornikov, gosp. nadŽupan Ivan Spilar in več drugih rodu ljubov, njim na čelu odbornik g. Brezina, srčno j s pozdravil došle pevoe in druge prijatelje iz Trsta. Ni poti ječikalo polno ljudstva dohajajočth, ki so se zastavami okrašenih vozeh peljali. V Št. Petru zopet polno občinstva In streljanje topiČev. Dospevši v vas Troje je odnor došle peljal v cerkev, kder se je pričala slavnostna sv. maša v spomin otvorjenja društva. Mala cerkev je bila napolnjen«, zunaj polno ljudi, in vse to ljudstvo je prisustvovalo sv. maši, ter bilo polno pobožnega duha, ker 8pominalo se je v molitvi svojih rojakov In prosilo, da bi se to mlado društvo, čigar krstu prisustvuje toliko rodoljubov, razcvitalo na korist in slavo na&ega naroda.
Sv. maSo poveličevalo je petje pevcev delalskega podpornega društva iz Trsta. Res vzvišeno petje, ki je vredno te slav-nosti! Za njihovo rodoljubnost in vzviSe-nost petja se je predsednik gosp. župnik Lunder iskreno zahvalil. Popoludn* okolo 4. urese je pričel izvrševati spored. Postoj-ska godba, ki je pod vodstvom g. A. Ji-reka prav izvrstno godla, nastopila je in veselilo nas je, da seje metropola notranjska oživeli in da na podlagi narodni tako spretno napreduje. Lepo je bilo videti male 10—14. letne dečke, ki so se v kratkem toliko IzveŽbali, da so kos svojemu instrumentu. Slava Postonjcem in slava učitelju godbe,
Pričele so dohajati na to deputacije: Zagorel, Knežaci, Blstričanl,Orehovci, Raz-drtcl In nato Postonjska čitalnica z svojo zastavo. Bratsko ste se pozdravili zastavi poatonj-ika in društvena. Pevci delalskega po ipornega društva so morali k * s »kej pesmi pridejati če drugo. Petje je bilo res lepo. Proslavili so se s tem dnem »tržaški slavci« kakor jih je pozneje imenoval nek rodoljubni gospod. Slavnostni govor gosp. Podboja, Župnika iz Št. Petra, bil je tako primerno sestavljen sluvnostl, da si pač boljšega ne moremo ž lati. Navduševal je Ijuistvo, da se poprime novega druStva, govoril je res iz srca k srcu. Srčno zahvalo izrekamo mu na tej prijaznosti In za vspeh, ki ga je < os-gel s zlatimi besedami svojimi. — Slava mu I — po dovršenem sporedu se je prič-1 ples, ki je trajal, dokler ni morala godba zapustiti nas. Konfi.ti bi mora!', ker smo zelo obširno vse opisali, ali vender ne smemo pozabiti gospodov odbornikov, osobito gospoda tajnika, ki je z nečuveno vatrainostjo v zvezi gg. Fr. Brezina, J. SusteršIČ«, Fr, Margona in Toneta Smr-dela vse tako prirejeno bilo, da nismo nikedar mislili, da nas kaj enaoega doleti. Mladeničem v Trnjl, kakor tudi onim v St. Petru, pa izrekamo lepo hvalo za po-vellčanje slavnosti z streljanjem topiČev
Priporočamo pa vrlim rodoljubom vseh bližnjih vasi, naj se trdno oklenejo svojih bratov v Trnji in pripomorejo, da bode društvo lepo napredovalo in da ne bode morala obča narodna stvar radi malih osebnih stvari trpeti. Bog pa usliŠi našo proSnjo, In podeli dovolj moči ustanovnl-kom, da na težavnem potu ostanejo trdni
llfjati SVet<ij SlVar1, kl 80 j°Prlčdl
Domače in razne vesti.
Imenovanja, c. kr. deželni namestnik za Primorsko je Imenoval na-mestmštvenega koncipista Alojzija Ltsclac
okrajnim komisarjem ln konceptnega praktikanta Aleksandra viteza Ivoy uamest-ništvenim koncipistom.
Ka vladnega zastopnika pri luk. meftlnem zboru je imenovan, mesto grofa Giovaneili-ja, c. k", dež. vlade svetovalec, gosp. Aleksander Scheinerl
Seja mestnega zbora bxie jutre, ter si bode verificirala zadnja volitev V. okraja, potem pa obravnovah profinja prebivalcev G:opade za posehuo šolo.
t Umrl Je v Križu Ivan Košuta, c. kr, učitelj na nemškej ljudskej Šoli v Trstu, v 30. letu včerai ob 10. uri zjutraj.
—	Už-i zopet nam ji nemila smrt pob ala enega najboljših *lnov naš-i okolice, moža plemeniteg i src i in jeklenega zn iČaja. Hoje ije bil v Križu, siu premožnih stari-Šev, šolal se je v Trstu in Gorici, — postal je precej učitelj v Trstu na tuk. nemškej šoli, kier je veljal kot eden najboljših uiteljev. Svoj narod je podpiral, kd*r j« le mogel; kdo se ne spominja, kako dobro je izuril prvi zbor delalskega društva, ki je nastopil v gledišču Fenictj leta 1879. —
Sam, okoličan, je upl val, kler je ie mogel mej svojimi sorojaki v zmislu na šega narodnega programa; bilje tudi on eden naših stebrov, velik prijatelj in tudi podpornik našega lista. Bolehal pa je uže 4 leta, valed česar ni m igel niti več složne opravljati, ali še lansko leto je kakor bolnik svoje rojake navduševal, da So volili pošteno, kakor so v resnici. Tako minevajo naši stebri v okolici, doirega naraštaja premalo zapustivši. Narol naš plaka na grobu dragega Ivana polek mlade soproge in tro|e malih otrog. Pogreb bode jutri ob 10 url dopoludne.
t Dr« Ituiloir Globodnlk, c.k. koneipiat pri tuk. finanfinej prokuraturi, siu svetovalca kranjskega namestništva, bivšega jako priljubljenega glavarja v Postojni, umrl je v soboto v Gorici v 27 letu. Bolehal je uveč časa, in da si popravi zdravlje, bival je zadnji čas na dopustu v Gorici. Bil je ne le visoko nadarjen naš rojak, ampak tudi skoz in skoz pošten in navmšen narodnjak. — Ranjcega truplo so pripeljali v poudelek v rojstno zemljo, v Postojno, kder so mu napravili pogreb, kakoršnega je zaslužil vrli mladen C. — V rajnkem zgubila je naša domovina zopet enega najboljših sinov. — Lehka mu domača zemljica 1
Zakrament »v. birme bode delil letos mil. gosp. knezo škof Ljubljanski dr. Misija: V dekanlji Postonjnskl: 18. maja v Postojmi; 19. maja v Hrenovicah ; 20. maja v Senožečah, in 22. maja v Slavini.
—	V dfkaniji Bistriški: 2-3. maja je po-sveČevanje f trne cerkve v Košani ; 25. maja v Trnovem, in 26. maja v Kuežaku.—
Zanimive vesli. Na dr«; Vite ziča zdaj Lahoni strašno navalivajo ; sklo-basili so te dni vest, da je bil Vitezič te dni v Zagrebu in se dogovarjal se Starčevičem, kako bi se Istra spojila z veliko Hrvatsko. Ali nam je znano, da je Vitezič precej po praznikih odpotoval direktno skoz Reko v Beč. Nadalje piše »Istria«, da je Vitezič kriv, da zgube Pa-zinci gimnazijo. Pač čudno I Ali ni tem gospodom nič znano, kake škandale so delali se svojim političnim društvom, kako <o zabavljali profesorjem, vodstvu i ne-italijanskim dijakom te gimnazije? Vitezič se je potezal, da ostane gimnazija kder je, pa da postane hrvatska, kakor bi mo rala biti, ali krivo da se prestavi pnzinska gimnazija v Pulj, je izključljivo tistih 10 prenapetih renegatov v Pazinl; saj Zirad njih niti vojaki niso radi v Pazinu in si žele proč, to je vendar obče znano. Saj enako nemirno zabavljenje na vse, kar ni Iredentarsko, je napotilo tudi vlido, da preloži učiteljsko izobrazevulišče iz Kopra v Trst, kajti Slovenci niso še nikoli napadali dijakov, profesorjev in celo vojakov, kakor se je to še za zadnje praznike godilo.
Tudi Poreč morda čaka zaslužena kazen, k jti govori se v dobro podučenih krogih, da bode Škofova rezidenca pre nesena iz Poreča v Pulj.
Kder so inteligentni krogi tako surovi, da ljudske poslance na ulici napa dajo in ometujejo z mijiliml pomerančami, kakor se je to godilo v Poreču, tam so razmere z »dosta žalostne in malo vabljiv; tudi dež. zbor bi se inoral sklicati morda v Pulj in celo to prašanje se je uie ventiliralo v visokih krogih. Istrsko Iredento je treba izstradati.
Še neka druga važna vast nam je prišla na oho. — Lloy lovo društvo je nekdo dobilo povelj-*, da v 14 dneh pripravi 12 paroikov za vožnjo vojakov. Kam pojdejo ti vojaki, to je skora lehko misliti. Pravijo sicer, da bode tudi N). Veličanstvo obiskalo Dalmacijo, Hercegovino in Bosno. Vse to kaže, da položaj ni ravno tako siguren, kakor bi se mislilo. — Prav je, da je Avstrija na vse pripravljena, tudi na konečno refienje jutrove^a pitanja. —
Važna premeŠčenj t političnih uradnikov so tudi namenieua. Z* referenta v kulturnih zadevah pri defelni vladi pride v Trst glavar iz Soljeta, znani baron Gon-rad, g. Simčč gre za glavarja v Lošinj, glavar Loš njskl, g. Tn:xi pa bode pre-
meščen v Spljet, Okrajni komisar e. Fa-bris pride iz SeŽme v Gorico, v Siž.mo pi pride na njegovo m^sto grof Aitems iz Trsta.
Govori se še o drugih spremenbah v uradmŽkih krogin na Piimorsfcem.
Uolir« vest za Urad. Dunajsko iroštvo za ustanovitev morskih kopelji j-
1.	t. m. poslalo občinskemu zastopstvu v Gradu pismo, s katerim prosi z\ odstop potrebnega prostora, da se ud njem napravi morska kopelj, ki bo po leti in zimi skrufuloznim otrokom odprta. V pismu je izreče no, da društvo diij-j prednost Gradu, ker odposlana komisiji ni v Istri pa tudi ne v Dilmieiji našla boljšega mesta, 'la teden se bo občiuski svet v Gradu pečal s to zadevo.
Prijem v pomorsko akademij« na Reki. Početkom sledeč* g-t leta popolni se na c. kr. ponvirskej akademiji 50 bezplaC tih i o poluplačnlb erarskih mest. Pitocncl se bodo prijemali v I tečaj, za koji se terj t absolvlran* niži gimnazija ali realko, v II. t čaj, za koji ae zahteva lest razredov gimnazije ali realke, naposled v III. tečaj, v koji morejo biti sprejeti samo oni, koji su Izvršili osem razredov gimnazije ali realku. Pobliži pogoji se morejo dobiti pri admiralatu v Puljl.
Vabilu k veselici, ktero priredi bralno društvo v Batujah dne 16. maja IS86, na g. Kat. Koronove dvorišči. Spored; 1. Godba.
2.	Pozdrav. 3. Plave oči ; moški zbor. 4. Deklamacija: »Prisega vili«. 5. Večerna; moški zbor. 6. "Morje Adrijansko«; svira godba. 7. Samospev s spremljevanjem. 8. Igra : Bog vas sprimi. 9. »Naprej«; svlra godba. 10. VienČe naš,- moški zbor. V. R. 11. Šaljiv pribor. 12. Novinci; moški zbor, H. Volarič. Začetek ob 6 m pol uri zvečer. Po veselici ples. Vstopnina k veselici 20 kr.; sedeži 10 kr.; k plesu 1 gld. Pri veselici in plesu svira veteranska godba iz Per-vačine.
Vožnje mej Benetkami in Trsiom. Iz Benetek se poroča, da »So četa generale di navigazione italiana« prične mej Benetkami in Trstom redne vožnje, in sicer vsak deseti*dan; dotična pogodba se v malo dneh sklene. Tudi mej Marsiljo in Trstom se neki ustanove redne vožnje.
19 Podffrada. Naša Sloga je prinesla v zadnjem broju to le vest: Načelnik u Podgradu g. Jakšetič nalazi se — kako dozoajemo — pol tztragom radi ponevjerenja. Čim j« započeta iztraga, odpustlo je načelnik odmah I sam gosp. tajnika, kojeg je pučanstvo cienilo i koji je obavljao svoje poslove točno i marljivo. Tako je bačen otac sa obitelju na ulicu radi krivnje svojeg poglavara I G. načelnik uzeo je odmah u službu kao tajnika poznatoga tamo gosp. Tschsrrou (Črv). Na sdravlje!
Tržaške novosti t
Namestnik tržalki, g. baron Pretiš je te dni o »potoval z vso družino v G »rico.
—	G. namestnik je jako slabega lica in so mu neki zdravniki sami svetovali daljše odtegoenje od ležkih poslov.
List *Tergeste* bode zopet od mrtvih vstal. Začel bode 15. t. m. izhajati po dvakrat na dan. Triester Zeitung in Trister Tagblatt sta nekda Slovanom pre pravična; zato je treba nem&k^g t lista, ki bode Slovence pohijal. — Ljubljanski nemčurji, graSki, dunajski in drugi Velikonemci bodo uekda ta list podpirali. — Tudi ta družba se ne bo dolgo bratila; sicer pa nam ne dela nobene preglavice.
Lloyd. Mej vlado in Lloydovimi delničarji se nikda pripravlja nek razpor zarad dividende, vlada Izveatno noče. da bi se plačala viša divi tenda od 30 gld. Avstrijska vlada pafnekda namerava Lloyd podržavttj. Ne bi bilo niti slabo.
Nesreče. Trije angleški mornarji so šli iz angleškega parnika »Sam Veil-r« pred-8inoČuem na suho, v noči so se vrnili na parnik, ali ker so bili vsi trije pijani in je bil most iz luke na parnik preozek, padli so vsi trije v morje, na nj hovo kričanje je došla pomoč; toda nu&li in rešili so tisto noč le dva, mej tem ko so tretjega, necega James Oneil Še le včeraj zjutraj mrtvega iz moija izvlekli.—
19letni okoličan Jož"f Križman je bil v nedeljo nekoliko dobre volje, spri seje z nekaterimi mestnimi inalovrednež', n predno se je zanesel, Imel je nož v rebrib.
—	Zdravi se v bolnici, a ne zna, kedo ga je l —
48letui Anton Zale", delalec na Železnici, se je v ponedelek v novej luki ponesrečil, ker mu je nek del vzdigovalne mašine ua glavo padel. Reveža so na pol mrtvega odnesli domu.
Pouesrečil je v Stabilimento Tecnlco tudi 56letni kovač Ivan KoČevar iz Ko čevja.
Policijsko. Ljudje iz Manjasa na Italianskem so strašno vročekrvni. Okno dili so t« dni enega, ker je nekemu znancu kroglo vrgel v glavo, aH včeraj je nek Kajetan F.'anceschini, botegar, za nekim mladim D eosom vrgel mož le zarad tega ker ga je ta dr >iil, da ima ta slabo gnjad, ali vrgel je mož tako nesrečno za Dreosom, da ga je v glavi nevarno ranil, in da se zdaj ubogi Dreos zdravi v boln e*.
Ital'jansk i kultura! Nek Bhž M.. 29
letni botegar je hotel z nož^m zaklati *1ve svoji sestri, komaj so ju ljudje rešili; ali Blaž pojd- v ječo. — Zaprli so v ponde-lek tu'ii uelalca Antona G., ker je pritepal s\ojo ž'-no. Ziprli so te dni 2 postopača, enega tatova in 2 usmiljeni.
izpred porotno sodnlje. V pondelek je bila obsojena 22 letna Antonija Frandolič, rojena v Tržiču, dekla pri nekej tiŽaškej gospodi na pet let teške ječe, ker je otroka, katerega je imela z gospodariem, precej po porodu v kleti zadušila.
AngeJj Brussa, 20letni prodajalec se sadjem iz Manj ige v Italiji bil je obsojen na 0 meseca z.ipora, ker je v prepiru nekemu Ivanu Furlanu hiilnčno krogljo zagnal v glivo in ga tako nesrečno zadel, da je Furian drugi dan v bolnici umrl.
Kolera v Italiji sicer nikder ni huda, veimar pa straši v več krajih; zadnje dni najbolj v B»riju in Benetkah; v prvem mestu poprek na dan zboli oi 20 do 30 ljudi, v poslednjem pa nad 10, polovica jih umre.
Gospodarske io trptte stvari.
Poštna hranilnica.
O tem važnem zavodu smo uŽe večkrat govor li m Še ni davno, ko smo navajali na tem mestu nekatere nedostatke teh hranilmr, ki so do sedaj le enostransko pospeševale Ijmlsko korist, kar pa ne t>i smelo b<ti, ker ako država sama stopi na denarni trg kot n jveči konkurent, mora isto tako ona skrbet', da prodnk-t.vnim stanovomne obtežuje Kte *ita,ampak da jim cdo indirektno puui;.gi v njega lrhkejšo dosego.
Vodstvo poštne hranilnice je dolžno predložili državnemu zboru vsako leto poročilo o delovanji tega velevažnega Z ivoda, kar je tudi te dni štor to.
Imamo pred seboj obširno izvestje, predloženo državnemu zboru. Poročilo obsega poslovanje za leto 188."), oh enem pa razkazuje po latke tudi tz prejšnjih let. Mi najprfj iz poreč la naivažnejŠe točke objavimo, kakor jih je objavil tudi list »Slovenec«. potem pa na koncu naše opazke napravimo.
Dne 31. decembra 1885 je 4173 pošt nabiralo denar v prid hranilnice, med njimi bilo jih je 2520, kder so vložniki mogli dobivati vračila do 20 gl. po takozvanem ■kratkem potu«. Do dne 30. aprila letošnjega leta se je po vsej Avstriji vložilo 309.320krat v znesku 37,255.378 gld,, od te^a hodi na Staj irsko 14.369 vlog z 1,701.140 gld.. na KoroSko 4386 za 419.943 gld., Kranjsko 3093 za 485.315 gl i., Primorje (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 4K77 za 728.539 gld. Izvzelo se je 109.288krat V skupnem znesku 37,402.621 gld. samo v Primorji 2467krat za 799.285 gld. Poštno-hranllniČni urad je z vloŽnlno nakupil papirjev za 34,743.000 gld. na lastni račun, za 4,601.460 gld. na rentne knjižice, in za 3836.600 gld., kar je o-iposlal vložnikom na zahtevanje.
Iineteljev rentnih knjižic bilo je 8211, a vložnlh knj žic„522 422, od zadnjih so tekom aprila na Staiarskeiu Izdali 371, izplačali 275, na KoroJkem 138, vrrioli 172, Kranjskem izdali 65, izplačali 129, v Primorji izdali 257, izplačali pa 153. 04 dne 12. januvarija 1883. do konca aprila se je 6 955.414 krat vložilo za 4^8.892 640 gol-diuarjev 66 kr., a vrnolo 1.8;'3.103 krat v skupnem znesku 455.053.341 gld. 95 kr.
Prvo leto izdala je hranilnica 4H9.940 knjižic, drugo 144.406, tretje 127.542, skupno t >raj 681.888, od teh so izplačali 187.621 knjižic. Iz tetfa se vi li, d \ je samo prvo leto bilo izd.inib več knjig, nego pozneje dve leti skupij. Vodstvo |e že v Bvojem lanskem Izkazu reklo, da se število vložnikov prvega leta mora •abnormno« imenovati, in je le dokaz, kako potrebna je bila poštna hranilnica, ker samo 345 zasebnih hranilnic m bilo piistopno Širjemu krogu prebivalstva. In samo ob sebi se razumeva, da število na novo izdanih knjižic v sledečih letin ne more biti jednako onemu v prvem letu, ker jeden vložnik sme imeti za svojo osebo samo jedno jedino knjižico. Sicer p.i, če naš zavod primerjamo s znano varčevalnosfjo na Francoskem, mora se priznati, da Avstrijci ne zaostajajo za Francozi. N.Ša država ima 22 milijonov orebt'alcev, koncem tretjega leta b lo je 494.000 varčevalcev, na Francoskem pa je 37 mii jonov ljudi in so v prvem triletji Imeli 540 000 vložnikov. 01-kar pri nas obstoji dižavna hranilnica, se je Število vložnikov pomnož lo za 700000, t. j. s pomočjo poštne hranilnice je v dobi teh let prav toliko oseb stopilo v kolo varfievalcev, kakor pred tem v 12 let h. Pristaviti se pa mora, da so zasebne hranilnice jednakomerno napredovale in da jim toraj državna hranilnica nič ni škodovala. Tako pravi poročilo.
(Konec prlh.)
Tržno poročilo.
Kupčija v obče mlahova, le za kavo in sladkor je nekaj prašanja in so cene enega in druzega blaga jako trdne. Vse
EDINOST
druro blago več ali manj zanemarjeno. Sera te dni preveč pripeljal', zato ne je ceneje kupovalo, namreč od f. 1 40 do 9.
Borano poročilo.
Državni papirji so Iskani, zato s dobro drži; ali delnice skoro vsih b postale ceneje, ker je mej bankami sikaj bolanega.
I>iinaj%ba Borsa dne 11. maja Enotni drž. dolg v bankovcih &"> gld Enotni drž. dolg v srebru f5 »
Zlata renta......114 »
5•/, avst. r»nfa .... 101 • Delnice narodne banke . . 87S • Kreditne de'"'ce ... . 285 • London 10 lir sterlin . . 126 »
Napoleon.......— »
O. kr. cekini......10 •
Kr. državnih mark ... 5 »
e cena ank so mar-
30	kr.
45 »
80	»
85	.
70	!
50	»
03 50-
91	>
Javna zahvala.
Naš veliki dobrotnik gospo! Anton Dejak odprl je zopet svojo radodarao roko ter nam preskrbel v našo novo Solo novo krasno peč. S tem blagodufinim činom je omenjeni naS dobrotnik ne samo skrbel da se bodo nafii otročiči v šoli greli, temuč tudi naša srca je naš dobrotnik tnko ugrel, da mu se goreči za to dobroto javno zahvaljujemo.
rt g ga poživi še mnogo letal
Župan soseske Herpelje Ivan Solit.
30 kvintalov
jzvrstnega sira iz po«netega ml ka je po ako nizki cmi od 28 do 30 gld. kvlntal. naprodaj pri
Hllekar«keni društvu Z a tonil-no m pri Toiulnu. 4—1
Deželno patrijotično podporno društvo za Trst in Istro.
P. n. gospodje družabniki tega društva so s tem vabljeni na
VII. redni občni zbor
kateri bode v soboto 15. maja t. I. ob 11-uri dopoludne v manjŠej dvorani borsnega poslopja, v ta namen prijazno dovoljenega.
Trst 10. maja 1886.
Ravnateljstvo-Dnevni red s
1.	Poročilo in račun ravnateljstva za upravno leto 1885.
2.	Poročilo pregle iovalcev.
3.	Volitev ravnateljstva za triletno dol o od 1886—1888 v zm slu g. 13 društvenih pravil.
4.	Volitev predledovalcflv zi leto 1866 v zmislu g 19 pravil.
w Telegram.
5000 komadov brnskih čisto volnatih
OBLEK za GOSPODE
za pomlad in proljetje
crne, mjave, sive, čokoladne, modre barve, melirane in »ploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obleka prve vrste for. 3.9K in visoko « • o 1.95 iz najfinejše volne « e
Za popolno vrhovno suknjo
6tane blago prve vrste for. 3. — « visoko prve vrste for. <i tr» Blaga je najmanj še enkrat toliko vredno. Blaco ie rabljivo tudi za dežne plašče zumoŽe m za dame, za krilu in spalne halje. — Razum teg.i je ostalo od n^ke konkurzna mase še več tisoč komadov prvega blaga iz
brnske česane preje (Kamgarn) ciste volne
v najnovejših uzorih v sviltih in temnih barvah. Te obleke, ki so poprej stale pri fabri-kantlb for 15,— dam zdin za samo for za celo obleko. — Blagi j-* zadosti za 9uknjo telovnik in hlače tudi za najdoljŠega in močnejšega moža — Naj torej vsak naroči brez skrbi, saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih c>-nuli neizmerno zgobo. — Iia-zem tega se zavežem vsakemu denar povrnut ako Mano neodgovurja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. -- Tudi je na prodaj več tisoč	—4
pledov za potovanje
po for. 3.C»0 prve in for. AKO vi«oko prve vrste komad rujavdi, rujavomeliranih in v vsih modnih barvali. Ti potovalni pledi so mej brati še enkrat toliko vredni, česar se more vsukdo prepričati: Pledi so neizmerno veliki, debeli, široki, torej nepokonjčljivi.
Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej al pa proti poštnemu povzetju in je treba naročiti pri sodinjsko vknjiženej Urmi
J. H. Rabinovicz
WIEN III. Hintere Zollamstrasse 9.
le Iz trajne vočje volne, za mola srednje velikosti.
310 metrov za ledno obleko:
za gld. 4 96 iz dobra ovčje volne-za gld. 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. 10"— iz fine ovčje volnj; za gld. 12 40 iz jako dne volne.
POPOTNE 0GRINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do izold. 12. — Najflneje obleke, hlače, prcvlekače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, ti ti. loden, ko-mis, predenino, eheviot, tricot, ogrinj;ičn za dama in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
ustanovljeno
It
— 1160 -
fabridka zaloga v Brnu
Vzorkl franko. Vzorkl ^ogledniki) r zpo-šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. Pošilja t ve proti povzetji čez 10 gl fra n c o.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih o s t a n k o v, dolzih od 1 d > 5 metrov, in sem tor. j primoran, take ostanke po j a k o nizkih fabriških cenah razpečavati. Vzorki od teh se ne morejo razpošiljati, zamenjavajo se pa ne ugajnjoči ostanki ali se pnS'je denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi menjav jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/.
Vsled posnemanj po sleparskih firmah sem primoran poslnževi.ti oglašanja ter prosim p n. obč nstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obil-, nimi naročbami na koje bom vedno pazil.
Dopisi vspremljejo se v nemškim, češkem, og rskem, poljskem, itabjanskem in iraticoskem jeziku.	1—90
Riunione Adriatica di Sicurtš
x TrMl 11
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
Slavnioa in reserva druitva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,300.000 —
Reservni fond 01. dobičkov • 536.G22 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živi enie	150.000'—
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500*— Premijna reserva vseli oddelkov • 7.'342.780*36 Reserva za škode	• 207.601 —
V portfelj«: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118'57 Skupni znesek v: h škod plačanih odi. Ib38 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva 7—24 Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej šibi
I. C. Juvančič
posestnik vinogradov na Birelj«kem, velika zaloira vina v Sliki nn L;nb jun|. Priporuča svoja izvrstna, Bizelj-ska in Dolenska vina, po 16—2'* gld. Uzori samo od 56 L. in več. 10—6
VLAHOV
Lik ver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laizaro Br. l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučib zdravotna svojstva, te so njegovo ne-posred no djelovanje pokazuje u želudcu i kod proliavlja-jučih orgai.ah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuč tek. On čisti polagano, nništuje gljiete ublažujući kruničke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo pn malo zastarjele bolesti iiemoroidah.
Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmnh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah zato je izvrstan bek proti groznici 1 proti koleri.
Ono pako Što sačinjava pravu osobinu likera 11 zdravstvenoj struci jest. Što oslobadja ljude odane srčbi i pok u lijenosti od škodnih posliedleah, kuje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo danah čovjek, koji s«. služi t m likerom ćuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, prohudjenim i svježim za svuki iad.	31—4"m
Da sa olahkoti kupovanje občinstvu Kosppdar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavannh 1 rakljašnioah
Marijaceljske
želodcčne kapljico,
izvrstno delujoče zdravilo i»ri vseh boleznih na želodcu. Nonrecenljive do-broteje posebno v div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z fjrla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želad«-č-nem kataru, goreči če (rzavcijpri preobihn-j produkciji slin, rnmenici blu-vanji In gnjusu, glavobolu, (uko boli iz želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v Ž lodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi . roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaDm vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju varhu«	42—52
D. Hrn(ly Kremaler, Morava.
V Trstu iih pa dobite pri lekamičarju J. Seravallo blizo starega sv Antona.
A NT. PLESCOV1CH
vbiralee in popravljavec orgelj, gla-sovitov in armonijev. Popravljavec mekanike vsakovrstnih muzikalnih instrumentov.
TRST.	4-3
Via Nuova šr.20 II, nadAtropje.
Pnol'ivilni nauki In molitev 1 Upitiviiiii ki jih mora znati klJor
in če prejeli sv. birmo, sv. pokoro, sv. ob hajilo. In sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in ae dobiva po 4 nove.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
por oommerolo ed Industria.
VERSAMENTI IN CONI ANTI
Banconote: 2*1,®/n amuo Interesae verso preavvlso di 4 piornl 3 • »	■ * • • 8 •
3'f« • • » * ■ » 30 ■
Fer le lettere di versamento attualmente in clreolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere daili 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 2Vlr annu« Interesae verao preavvito dl 30 glornl 3 • a ■ ■ • »3 »eti
3'i4	1	•	I	a 6 »
Banco Giro:
Ban onote 2'/,7p sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni
*opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermftiinstadt, luno bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt Fiume Agram, franco spena. Acquisti e Vendite
di Valori. divise e Incasso coupons ' Antecipazioni
sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra \4*U provviplone per 3 nieai. » efTettio'1,% interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883	17-48
Svarilo!
Enako zvoneče naznanila niso kot posnemanja ter se pred njimi svari. UŽ« SO let obstoječa tvornica za
ŽREBAKE in KOCE
razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarenhaua »z.Austria« in Wiea, Ober-Dobling, Mariengatse Nr. 31,
KONJSKE PLAHTE
Te plaht« so 190 centim. doljje, 130 cent. široke, jako mečne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krajlcaml pj
fr. 1.50 se zavijajem vred.
Prevzel sem namreč celo zalogo dobro narejenih , znamenitih plaht In odej iz neke prve tvornice po najnižih oenah, tako da aamo Jaz sem v stanu prodajati ih za sramotno ceno
Dulje prodajam, dokler je Se kaj zaloge
Rumenobarvane konjske žrebake
2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-roKubniml plavo-rud'čimi ali temno rudečimi krajci nepokončljive kakovosti komad po
fr. 2.25 se zavitkom vred.
Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mn pa cena za I0°i0 zniza. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake (ako nenavadne velikosti in tako izborne kakovosti tako nenavadno ceno prodajati, — Na stotino zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem.
Nepristujoče blago vzame so nazaj ter se denar koj nazaj pošlje
Naj se dobro pasi na naslov :
EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA",
Wien Ober-Dfiblinfc. Mariengasse 3i.
v Vlastitej hiši.	3-12
Tržaška hranilnica
Sprejsmlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoiudne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3\ Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoiudne. Zneske do 50 gld. prav nrecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej,zneske
od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 golil, z olpovedjo 5 dni. EskOmpttV* menjice, domicillrane na
tržaškem trgu po.......S1/«"1«
Pogojuje na državne papirje avstrij-
ško-ogrske do 1000 gl. po . . . 4V4°lt više zneske v tekočem računu po .............4'la'lo
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
TrBt, 24. marcija 1883. 9—
m
PRISNTI
Rab! j i v za zdravljenje v
VMakoJ
letn j ddbi.
WILCHELM-OV
pro iartritijski protireumžti^en
Rabljiv za zdravljenje
v
vsa koj
lotnej dobi.
Hričistilni
(ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.) Spoznan za jedino, gotovo uspešno kričistilno
sredstvo.	j
'L dosvolenjum	p f Potrjeno za odloBuega B ■ Prud ponurojenjem zas' tovljen ■ J
izvrstno deluiofi	r 3 z |)atmtum presv. oenaja J
■ fl Bee, 19. maja teta 1870. ■
M cea kriilj »lvorn ■ pisarn.' poleg fl odloka lJeft 7. decembra !8s&.
i š
izvrstno deluj oŠ prav v 8 p u 8 u n
Ta čaj čisti ves o ganizem; prodi a v«č kot vsiiko drngo sredsivo v vse dele našega telusa in odpruvi ako se ga uživa vs.-»ko nečistuto, ki se j« v telesu napravila; učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijočih ran, kakor tudi od vseh s[> dovnih in kožnih srabnili bolezni, brbnncev po Životu in obrazu, liSajev. Hitilističnih ulcs.
Posebno ugodni uspeh poka?al je ta čaj privredu jetr ni vranici, pri l em-rojdib, zlatenbd, čutniških, mišičnih in l>olih členov, tiSćanju v želodcu, zunrtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, možkej slabosti itd.
Boli, kakor škro ula, tlezni otok s« ozdrave koj in dobro, ako se uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo.
Pristno ga nupravlja le Fran lvllolielm, lekarničar v Neunklrohen.
Jeden 2avoj, razJeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po zdravniškem predpisu, navodom rabljenja v raznih jezikih: 1 izv.n tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj.
Mvnrilo. Naj vsukdo par, da vkupi ponor«jeni čaj, tirja naj se le Wll-Chelmov protiprolritijski in protirenmatiči.i kričistilnl čaj, ker tu<U drugi ponanjeni čaji sh prodajajo pod imenom protiatritijski in protireum t čni	svarim vedno,
kupčcvalcrt pred takovimi.
Nahaja se pristni Vfllchflimov protiatritijski proti eumatični č j »udi v Trstu: Jakob Seravallo, lek.. Ed. L it uburg, i. k.; v Korminu: H. Cond'dini lek„ v Gorie.i; G. Cristofoletti lek., G. H. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wussermann lek.	11 — 12
Laitnik nruAiv^ .KlJlNos I . - »>dateij iu oai;ovorni	VIKTOK DOLENC
Nova tiska na V. Dolenca v Trstu.