VOBODNA SLOVEN DA LETO (ANO) XLVIII (42) Štev. (No.) 17 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 4 de mayo — 4. maja 1989 DR. JANEZ ZOREC Slovenija brez meja PREDAVANJE V LJUBLJANI OB 70-LETNICI UNIVERZE Rekviem za Stalinove žrtve Predstavljam glas pomembnega števila tistih Slovencev, ki živijo širom po svetu in so po duhu š.e vedno Slovenci, toda kot taki do sedaj v Sloveniji, razen v slovenski Cerkvi, niso bili priznani. Moj prispevek bi žel.el biti odmev nepritajenega krika in hrepenenja po slovenstvu, ki danes doni v svetu v srcih in v dušah tistih, ki so zaradi zvestobe slovenski kulturi in slovenski tradiciji, izraženi v krščanski veri, morali v svet. Ko s.o danes slovenska univerza želi soočiti s prihodnjimi desetletji, bi s svojega stališča rad poudaril le eno izrazito nalogo in odgovornost, ki jo ima prav slovenska univerza do pomembnega dela slovenskega naroda in s tem tudi do celote slovenskega naroda: biti mora porok, ognjišče, dom, vir in studenec skupnega enotnega) slovenskega kultur, nega prostora. V različnih državah in na različnih kontinentih, kjer Slovenci danes živijo, srečujejo v različnih inači-cah težave, da ohranijoi svojo slovensko identiteto. Ne mislim govoriti o usodnih problemih, ki se Slovencem postavljajo doma, v Sloveniji sami. Rad bi pa opozoril na dejstvo, da se danes meje slovenske problematike raztezajo preko Slovenije čez cel svet. Lahko bi zato govorili tudi o „Sloveniji v svetu". Na kratko bi se rad ozrl na težave Slovencev, ki živijo zunaj Slovenije in na njihov odnos do domovine; za nekatere je to odnos do rodne domovine, za ve-činoi pa odnos do domovine njihovih staršev in prednikov, ki s® jim posredovali kulturno dediščino in iz katere tudi oni še živijo1. Poudarjam, da to vprašanje zadeva pomemben del slovenskega, naroda. Ta pomembnost ne temelji samo na številu Slou vencev, ki živijo v svetu, ampak tudi na zavidljivi stopnji, na kateri se je slovenska zavest med njim o-hranila. Končno pa je to dejstvo, da so Slovenci v svetu, dejstvo, ki ga ni meč enostavno spregledati, saj je posledica posebnih trenutkov slovenske zgodovine in je zato njihova zgodovina tudi del celotne slovenske zgodovine. Slovensko zavest po svetu duši da-nes neprestan in neizogiben pritisk asimilacije. Pred pragom Slovenije same, v zamejstvu, smo iz dneva v dan priče, kako< sistematično uničujejo slovensko zavest in teptajo o-snovne narodne pravice. Žal pa se našim očem, ki bi iz daljnega sveta rade gledale z zaupanjem na Slovenijo kot na vrhovnega branivca in kot na trdnjavo slovenske kulture, ne uide ugotovitev, da je na območju Slovenije same volja za obrambo slovenske zavesti nekoliko otope- Dr. Janez Zorec z astrofizikalnega inštituta V Parizu je sprejel vabilo za sodelovanje pri okrogli mizi: „U-niverza za devetdeseta leta in naprej ter prenos znanja“, ki je bilo v okviru praznovanj 70. obletnice ljubljanske univerze in 394. letnice pričetka visokošolskih študijev na Slovenskem. Povabila sta ga rektor dr Janez Peklenik in dekan fakultete za sociologijo, politične vede in časnikarstvo. dr. Ernest Petrič. Okrogla miza je bila v dvorani SMELT-a 19. aprila. Naslednji dan pa je dr. J. Zorec predaval na fakulteti za fiziko o delu „Diferencialna rotacija zvezd“. Predavatelj je izrabil priliko, da je predaval še v Trstu pri Slovencih v ponedeljek, 17. aprila. Slovenski znanstvenik mednarodne avtoritete, ki se je rodil v Argentini in je aktivno sodeloval pri kulturnem življenju tukajšnje slovenske skupnosti, nam je poslal svoje predavanje v objavo. Njegov lep in globok govor z veseljem in ponosom objavljamo. la. Do sedaji s strani uradnih ustanov namreč nismo opazili resnih poizkusov, da bi podrli umetni berlinski zid težko prebojne kulturne izolacije: zid idejne nestrpnosti, zgrajen zgolj za obrambo ideologije, ki nasilno vzdržuje svoj monopol. Po eni strani se kaže danes posledica tega kulturnega oklepa, na žalost v več ali manj razširjenem mnenju Slovencev v Sloveniji, da se slovenski kulturni prostor konča z državno mejo, z drugimi besedami: kar je preko plota, je odpisano. Po drugi strani pa nam Slovencem, ki živimo širom po svetu, ta praktična odpi-sanost pomeni načrtni in boleči prezir. Za nas je ta prezir, ki zaradi predpisane cdpisanosti preži kot mo. rilni meč nad slovcnskb zavestjo pri zamejcih, zdomcih in izseljencih, pravi narodni samomor, da ne rabim druge besede. Slovenci bi se morali resno zamisliti nad dejstvom, da skoraj četrtina rojakov živi v inozemstvu; morali bi se zgroziti nad dejstvom, da je ta del Slovencev zaradi koristi enega samega ideološkega prepriča-nja uradno izključen iz narodnega kulturnega življenja. Kljub bolečemu kulturnemu preziru in kljub številnim napadom po-’ litičnega značaja s strani domače, ga režima ter kljub neprestanemu pritisku asimilacije, smo preživeli to dobo v trdni slovenski zavednosti, ki je vredna pozornosti in priznanja. Nujno pa je pri tem treba opozoriti še na, to, da nista bili ne politika in ne njena propaganda, ampak samo vera in slovenska kultura tisti, ki sta nas narodno krepili na tujem, nas duhovno dvigali in nas med se-boj povezovali. Ta dejstva moramo upoštevali, ko začenja slovenska u-niverza načrtovati program medse, bojnih vseslovenskih odnosov. Namen teh odnosov pa je, da se poskrbi za dotok slovenskih kulturnih prvin za nadaljnje napajanje narodnostnih korenin na tujem, z dotokom slo-veskih kulturnih prvin pa tudi o-hraniti nepretrgano vez s celotno slovensko zgodovino in z vsemi nje. nimi silnicami. Ravno v tem kulturnem dotoku vidim, da bi slovenska univerza danes lahko napravila zgodovinski korak, ker bi s tem doprinesla neprecenljiv prispevek za kre-pitev slovenske zavesti po svetu, Priznanj® skupnega slovenskega kulturnega prostora pa je pogoj za medsebojno posredovanje in prelivanje slovenskih kulturnih vrednot, pa še materialnih sredstev, ki kulturno u-dejstvovanje omogočajo. Sloveniji pa bi s tem bila tudi dana možnost, da naveže koristne stike z zunanjim svetom, saj Slovenci pogosto zavzemajo vodilna mesta in se uveljavljajo v svetu na, vseh možnih področjih kulture, znanosti, umetnosti, tehnike, ekonomije in tudi politike. Njihovo delo pa ima še to neprecenljivo prednost, ker ga izvršujejo svobodno brez kakršnihkoli ideoloških ovir. Rad bi še enkrat jasno poudaril, da priznanje skupnega slovenskega kulturnega prostora zadeva izrecno samo pojem kulture in da torej mora biti izven vsakega političnega posega, nasilja, indoktrinacije in podre, ditve. Ideologija, ki bi si sVsilo zagotavljala monopol, je škodljiva in ni primerna za reševanje celotnega slovenskega problema. Priznanje slovenskega skupnega kulturnega prostora pa vključuje svobodo mišljenja, izražanja, veroizpovedi in vseh pravic, ki jih predvideva mednarodna deklaracija človekovih pravic. Verjetno je med nami malo takih, ali nikogar, ki bi se lahko ponašali s tako lepim življenjskim delovnim jubilejem, kot ga praznuje naša najvišja kulturna ustanova. Rodila, zrasla in razvila se j.e iz skupne želje in zahteve slovenskega naroda, po- ' gojena po njegovi dolgi in težki poti skozi več kot tisočletno zgodovino. Najlepše bomoi praznovali nje. no .obletnico, če bomo tudi mi črpali iz tradicije, na kateri je zrasla. Ta zvestoba preteklosti bo pa tudi zagotovilo, da bomo znali prisluhniti zahtevam sedanjosti in bodočnost!, bo zagotovilo, da bomo tudi v sedanjem trenutku našli prava pot, kjer bodo vse duhovne sile našega naroda: doma, v zamejstvu in v svetu, našle v svobodi in enakopravnosti svoj prostor pod belo-mo-drc-rdečim nebom. Tako bomo zvesti koreninam preteklosti in poslušni zahtevam sedanjosti, ponosno in z zaupanjem tudi na tem polju stopali v novo pomlad. Meseca februarja se je Kučan sestal z vodilnimi slovenskimi politiki, ki so obsodili srbski poseg na Kosovu ter podprli albanske zahteve. Slovenska socialdemokratske stranka pa je pozvala ljubljanske oblasti, da naj le-te odpokličejo vse slovenske vojake in policaje, ki so morali sodelovati pri tej srbski „napadalni politiki“ na Kosovu. Podprla jih je tudi Zveze slovenskih pisateljev. Poleg tega so v Ljubljani ustanovili komite za varstvo človekovih pravic na Kosovu. Problem Kosova je dobil že mednarodni značaj, kakor se razbere iz zalpadnoevropskih časopisov in predvsem iz tiska muslimanskih dežel. Hrvaški „Vjesnik“ piše, da se bo kosovsko vprašanje moralo prej ali slej razpravljati na zasedanju neuvrščenih držav tretjega sveta, verjetno že letos, ko bo v septembru v Beogradu. Beograjski časopis „Du-ga“ pa obtožuje Slovence, da javno podpirajo kontrarevolucijo, katero organizirajo albanski nacionalisti in separatisti. Srbski partijski tisk močno napada Slovence in Hrvate, ker so se povezali z Albanci na Kosovu. Na ta način naj bi namreč ogrožali povezavo jugoslovanskih držav. Pod naslovom „Zaskrbljenost zaradi položaja na Kosovu“ je konec meseca marca Viktor Meier v Frankfurter AUgemeine Zeitung podrobno opisoval razmere v tem predelu Jugoslavije. Pravi pa, da je vedno težje dobiti pravo sliko o Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, ker Miloševič popolnoma nadzoruje uradno poroče-valno agencijo „Tanjug“. Le-ta v zadnjem času objavlja praktično samo še srbsko mnenje o notranjepolitičnih jugoslovanskih dogodkih. Zastopniki zapadnih republik Slovenije in Hrvaške so mnenja, da bo jugoslovanski vladi vedno težje o-pravičiti spremembe zakonodaje v južnem predelu države. Znano je, da prebivalci tistih krajev ne soglašajo 'z novimi odredbami, zato jih' srbska vlada izsiljuje .pod pritiskom — kar pa je že prav za prav razpad pravnih razmer. Za primer navajajo poročilo časopisa „Danas“, ki pravi, da je politična policija pozvala člane krajevnega parlamenta v Prištini v svoj urad in jim zagrozila, da morajo pričakovati zapor in obtožbo, da so kontrarevolucionarji — če ne bodo na volitvah v marcu glasovali v smislu srbskih želja. Na teh volitvah so odločali o spremembah v srbski in regionalni ustavi, seveda ob navzočnosti .petnajsttisoč „policistov“ in v izjemnem stanju. Tudi Viktor Meier poroča, da ima Jugoslavija zaradi zatiranja kosovskih Albancev težave na mednarodnem področju, predvsem v islamskih deželah, kot na primer v Saudovi A- Zastor, ki je desetletja zagrinjal grozodejstva, ki so se dogajala za časa Stalinovega vladanja, se je začel odpirati že pred časom in se odpira vedno hitreje v sami Sovjetski zvezi. Komaj tri leta po Stalinovi smrti je sam Hruščev delno priznal nekatere zločine. Ker je bil sam dolgo let v vodstvu komunistične partije, je bil tudi on sokriv nasilja in zločinov, ko je bilo pognanih v smrt na milijone državljanov, posebno v čistkah po letu 1930 in potem med vojno in tudi še po vojni. Dokazano nasilje, ki je vladalo tiste čase, ni imelo primerjave v vsej človeški zgodovini. Danes, toliko let1 po Stalinovi smrti, so še mnogi v Sovjetski zvezi, ki so odgovorni za milijonske žrtve in zločine in bi radi zvrnili krivdo na Stalina samega. Dokaz za to je, da je v sami Rusiji porušenih na tisoče kipov in spomenikov, ki so nek- rabiji. Kosovski Albanci so namreč povečini muslimani. V časopisu „Stuttgartenachrich-ten“ je Karl Cepi objavil svoje pripombe o razburjenju Jugoslovanov ob novici, da namerava zapadnonem-ška vlada vpeljati vizum za jugoslovanske državljane. Pravi, da naj se raje vprašajo, kje tiči pravi vzrok, da se njihovi rojaki izseljujejo Ali ni morda res, da bežijo ljudje iz Jugoslavije, ker se tam širi revščina, brezup, sovraštvo, kaos in brezpravnost? Ali ni morda res, da jugoslovanska vlada vedno le govori o bratstvu jugoslovanskih narodov, v resnici pa ne izpolnjuje obljub, katere je dala državljanom1 že pred desetletji — da bo namreč v Jugoslaviji vladalo blagostanje, demokracija, samoupravljanje in svoboda? Ali ni morda res, da najštevilnejši narod — to so Srbi — sega po orožju, da bi izgnal Albance? Jugoslovanski klub „Bratstvo“ naj bi se, raje zavzemal za usodo svojih rojakov v njihovi domovini in vsaj verbalno zahteval od jugoslovanske partije svobodo demokracijo in mir! če bi to dosegel, se jugoslovanski državljani ne bi izseljevali v tujino. D-cva M®g«îëe tae veste, sl® ... — da je mogoče na podlagi raziskav o uživanju opojnih pijač na Slovenskem sklepati, da je vsak še. sti Slovenec alkoholik... — da je ideolog Boris Majer moral na zahtevo mladih preimenovati Marksistični inštitut na Akade-miji znanosti in umetnosti v Ljubljani v Filozofski inštitut... — da je na Prešernov dan ljubljan. ska Televizija imela oddajo o Antonu Dermoti, kjer se je časni-kar Aleksander Čolnik pogovar-jal z znanim slovenskim pevcem, ki živi na Dunaju, po nemško... — da je bil simpozij, ki ga je rim-siko društvo JACQUES MARI-TAIN načrtovalo v Trstu o vzhodnih ekonomijah, preložen za nedoločen čas... — da je znani emigrantski kulturni delavec dr. Tine Debeljak v bue-nosaireškem slovenskem časopisu SVOBODNA SLOVENIJA ocenil več kot 400 knjig... — da je raziskava o vernosti v Jugoslaviji pokazala, da se je v Splitu med letoma 1967 in 1987 religioznost med mladimi poveča-čala od 32 na 55 odstotkov... MLADIKA, Trst, št. 2/3 daj slavili diktatorjevo božanstvo; A čas je prinesel svoje, nekateri si hočejo umiti roke, nekateri mečejo krivdo na preteklost, nekateri pa ne vidijo drugega izhoda kot spremembo, med njimi sam Gorbačov. Obsodba teh grozodejstev je živa in splošna med ruskim narodom. Vidna obsodba zločinov je tudi med razumniki. Skladatelj Vjačeslav Ar-timov je zložil Rekviem v spomin in čast Stalinovim žrtvam. To je bilo delo treh let, kakor poroča poroče-valna družba Tass. Prva uprizoritev bo v Moskvi v dvorandi Čajkovskega. Pozneje, tako poroča agencija, bo uprizorjene še v Washingtonu v izvedbi Simfoničnega državnega orkestra. Pa to ni edina izjava, združena z „mojo krivdo“. Spominski odbori in razna neuradna gibanja nameravajo postaviti spomenik Stalinovim žrtvam v Moskvi, na množičnih grobovih, v Ukrajini, Bukovini, Beli Rusiji in drugod. Skladatelj Vjačeslav Artimov je izrazil, da je hotel prikazati „glasbo, vzvišeno kakor duh našega naroda in naše tragedije. Glasbo, ki izjavlja svojo vero v bodočnost in vztra7 janje ruskega naroda.“ In v Sloveniji, v naši domovini, se odpira vedno hitreje zastor, ki je enako desetletja zagrinjal grozodejstva, zločine in prevare. Tudi v naši domovini so se ti dosedaj uradne* skrivali, a se ne dajo več tajiti, čas je prinesel svoje in danes sleherni Slovenec lahko spozna resnico; če ima le dobro voljo. So tudi v Sloveniji še mnogi, ki mečejo krivdo na Stalinove čase, si hočejo oprati roke in prevaliti krivdo na preteklost. So še danes mnogi, ki dobivajo odlične pokojnine, razni generali, narodni heroji in borci, na račun ubogih vdov in sirot. Pa tudi v Sloveniji in zunaj nje žive priče, ki lahko sporočajo, svetu in mladini, kar so sami doživljali: nasilje, mučenje, umore in nečloveško ravnanje. Obsodba zločinov in grozodejstev je tudi v Sloveniji živa in očitna, nič manj kot v Sovjetski zvezi. Razumniki in neuradni spominski odbori že tudi predlagajo postavitev spomenikov pobitim na krajih, kjer so množični grobovi. Predlagajo zasaditev spominske lipe na ljubljanskih Žalah v spomin vseh za katere se ne ve, kje imajo grobove. Prav tako gotovo ne bo preteklo mnogo časa, ko bodo tudi v Ljubljani predvajali Artimov Re-kvijem v spomin nedolžnim žrtvam med vojno in po vojni in v opomin vsem živim, z vero, da bo prišel čas, ko bo v Sloveniji in v svetu pokopana za vedno komunistična in marksistična ideologija, ki je edina kriva vseh Stalinovih zločinov, kakor pravi sam skladatelj Artimov. Ivan Žnidar Kulturne nagrade Župnijska hranilnica in posojilnica v Torontu že 22 let deli kulturne nagrade zaslužnim Slovencem, Te so do sedaj prejeli: . 1967 Franc Gorše New York 1968 Franc Dolinar -Rim 1969 Društvo sv. Mohorja Celovec 1970 Ruda Jurčec Buenos Aires 1971 Tine Debeljak Buenos Aires 1972 Jakob Kolarič Toronto 1973 Alojz Geržinič Buenos Aires 1974 Vinko Beličič Trst 1975 Vinko Lipovec Cleveland 1976 Jakob Kolarič Celovec 1977 Tine Debeljak Buenos Aires 1978 Miloš Stare (Buenos Aires 1979 Ignac Čretnik Pariz 1980 Filip Žakelj Buenos Aires 1981 Mirko Javornik Washington. 1982 Vilko čekuta Toronto 1983 Franc Sodja Toronto 1984 Frank Bukvič Fairfield 1985 Janez Kopač Toronto 1986 Tone Zrnec Toronto 1987 Rudi Knez Cleveland 1988 Otmar Mauser Toronto BBBBBBBBBBaBBflBBaBBBBBBBaBBflBBBBBBaBBBBflBnRBBBBBBBBBBBaBBVflsrHBaBaanBr^BBflBMaBIJ' Problem Kosova Za opozicijo! Ob ustanovitvi Slovenske demokratične zveze à 1 Tone MizerH E M.JEN1A V ARGENTINI Končno smo dočakali tudi ta trenutek. če bi voj(šč)aška pamet vedela, kako bo s svojo necivilizirano aroganco mobilizirala slovensko kritično in svobodoljubno' javnost, potem se ne bi povezovala s konzervativnimi krogi v Sloveniji (SDV, Ertl) ter s koordiniranimi akcijami skupaj z njimi poskušala obračunati s ■prebujenimi 45 let zatiranimi hotenji prebivalcev te dežele. Moral se je organizirati Odbor za varstvo človekovih pravic. Sedaj končno „odkrivamo Ameriko“ ter u-stanavijamo stranke. Torej KONKURENCO, NADZOR, skratka OPOZICIJO. ¡Brez konkurence ni zdrave politike in ekonomije. Komunistični monizem se ni samo izčrpal, ampak je v temeljih zgrešen, ker je monizem, ker ni imel politične konkurence; z drugimi besedami, ni imel nadzora (saj je sam sebe „nadziral“) ter vgrajene tekmovalnosti. Ustanovitev večih strank še zdaleč ni maksimum- S tem smo šele na začetku poti. Želeti si je, da bi bile te stranke čimmanj monolitne, in da bi bilo znotraj vsake čimveč notranje opozicije, diferenciacije, poli lega, kar bi šele omogočalo krista-liziranje zdrave politike vsake od teh strank. Same stranke bodo spet morale vzpostaviti temelje demokracije: parlament, splošne, neposredne in tajne volitve programov. Sedanja skupščina naj postane parišmant, organi skupščine oziroma poslanci pa naj bodo voljeni na neposrednih volitvah. Sploh me ne zanima, ali se neka politična grupacija imenuje društvo, gibanje, zveza, odbor ali stranka, važno je, da angažirano sodeluje na tržišču idej oziroma v konkurenčnem nadzoru drugih političnih združenj oziroma v angažiranem reševanju življenjskih problemov na ■osnovi pozitivnih pridobitev civilizacije. Nobena stranka ne sme imeti notranje kadrovske sestave monolitne, temveč mora znotraj vsake obstajati opozicija. To je glavni pogoj, poleg zunanje opozicije seveda, da bo politika stranke zdrava. Vedno je uradna politika skušala nova gibanja diskvalificirati oziro- Jože Guštin - 70 letnik 17. aprila je naš slovenski duhovnik g. Jože Guštin praznoval svojo 70-letni'CO življenja. Rodil še je kot eden izmed dvanajstih otrok Gušti-nove družine iz Mokrega polja pri Novem mestu. Kot zavedna in trdna ■ slovenska družina so se uprli delo-•vanju Osvobodilne fronte (OF) v domačem okraju. Prvorojenec Gušti-nove družine Janez in kaplan Ka-s teli c sta bila med prvimi žrtvami • terencev OF. „Narodno osvobodilna vojska“ ju je odvedla v Gorjance in ju tam zverinsko pobila. • Jubilant je doštudiral gimnazijo ■V Novem mestu, nato pa odšel v -ljubljansko bogoslovje. Ob ustanovitvi slovenskega domobranstva ge je priključil večini slovenskih fan-tov-prostovoljcev. Kot bogoslovec sicer ni prijel za orožje, je pa v poveljstvu novomeške skupine: sodeloval skupaj s dr. F. Blatnikom v domobranskem glasilu „Za blagor očetnjave“. Ob koncu vojne se je z ostalimi umaknil na Koroško, kjer je bil 19. maja 1945 na Krki posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko mesto je nastopil v Šmihelu pri Pliberku. Leta 1949 je emigriral v Čile, od tam pa je po dobrih dveh letih prišel v Argentino. Najprej je služboval kot kaplan pri sv. Ignaciju, od koder ga je tedanji primas kardinal Oopello poklical k sebi za kaplana. Poznejši njegov naslednik, kardinal Caggiano, pa ga je imenoval celo za svojega osebnega kaplana, kar kaže na izredno zaupanje vanj. Vzporedno pa je bil naš jubilant že glavni kurat zvezne policije. Poleg številnega in odgovornega dela pa je g. Jože še vedno našel čas za duhovni apostolat pri organizacijskem delu „Marijine legije“; bil na razpolago pri nočni „Nujni duhovniški službi“ za podelitev zakramentov u-mirajoeim, Od prvih let dalje je župnik slovenske skupine v Bera-žateguiju, kjer deluje še danes. Pred nekaj leti se je službeno u-pokojil. Toda v tem času je bil imenovan za župnika pri Presv. Srcu Jezusovem v mestni četrti Versaillels (Liniers) za prehodno dobo. Sedaj še naprej sodeluje pri apostolatu v, argentinskih organizacijah ter rad pomaga v splošnem slovenskem dušnem pastirstvu, pri duhovnih vajah in duhovnih obnovah, pri nedeljskih mašah, s spovedovanjem itd. Jožetu Guštinu smo iskreno hvaležni za vse njegovo delovanje med nami! Gospod jubilant, 'Bog vam daj še mnogo delovnih in zdravih let življenja! Spremljamo vas z molitvijo, da bi Bog bogato blagoslavljal vaše duhovniško delo! Šestič je ustavni predsednik otvo-ril redno zasedanje državnega kongresa. Res izreden rekord, ki ga polpretekla zgodovina nima. Če u-poštevamo, da so po prvem letu vladanja radikalov resni politični opa-zovalci dvomili; da pridemo do prvih nadomestnih poslanskih volitev, lahko razumemo, da to niso vsakdanjosti. Lahko pa postanejo, in od vseh državljanov je to odvisno, od predsednika države, vojaških poveljnikov, podjetnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, pa do zadnjega zakot— ma onemogočati z obstoječo zakonodajo, ki je bila vsakič napisana že zdavnaj prej. Pristajanje na diskvalifikacije,. češ da sedanja ustava ne omogoča ustanavljanja večstrankarske demokracije,, je nevzdržno', saj so si na drugi strani 'oblastniki vedno priložnostno spreminjali zakonodajo, če jih je le-ta ovirala. ! Za spreminjanje zakonodaje in u-stave ifnamo vedno trenutno politično razpoloženje znotraj celotnega naroda, ne pa samovolje in „dobre volje“ političnih oligarhij. Zato se za socialdemokrate, ki vztrajajo zunaj SZDL, prav nič ne bojim, ker ljudje preprosto hočejo ustanavljati nove stranke in pri tem jih ustava ne sme ovirati, ampak se mora kvečjemu s temi hotenji spreminjati. Vseh tem monopolov ter politične samovolje zadnjih 45 let ima človek res že čez glavo, saj nas je med drugim pripeljala v popolno brezperspektivno pozicijo'. Za stranke se ni bati, da bi se razvijale v negativne smeri, saj za to poskrbi opozicija med njimi. Grozota pa je, če se formira neki ideološki monolit, ki onemogoča opozicije, kot na primer fašizem in nacizem, stalinizem in komunistični monizmi, zadnje leto pa, če malo aktualiziram, v naši neposredni bližini Miloševiče-ve monolitne grupacije, ki so najprej obračunale z opozicijo, šele nato so šle na druge pohode. Gre torej za konkurenco, nadzotr, Skratka za opozicijo, ki je motor za reševanje iz kriz, še posebej pa iz naše! Ekonomski svobodni trg še zdaleč ni dovolj, kakor nekateri mislijo. Brez sproščenega političnega tržišča' lahko ekonomski svobodni trg le životari, ker zaradi ¡političnih mo-nisUčnih monopolov ne more biti neodvisen. Zato želim prvi politični opozicijski stranki na Slovenskem, SLOVEN. SKI DEMOKRATIČNI ZVEZI veliko uspeha pri reformiranju SZDL ter ostalih „pridobitev revolucije“! IVO ŽAJDELA Ljubljana, 11. januarja 1989. nega volivca_ ki oddaja svoj glas v zapuščeni vasici pod Andi. STRAH IMA VELIKE OČI Zato se dobe posamezniki, tudi v naši skupnosti, ki dvomijo, da bo do volitev prišlo. Kakšne vzroke navajajo? Različne. V prvi vrsti gospodarski kaos, s katerim se vlada zadnje čase bojuje. Položaj je res težak, zlasti še, ko se v par dneh ne da narediti, česar nismo storili v petih letih in pol. Vendar je vladi priskočila na pomoč podjetniška „skupina osmih“, ki so se znašli ¡sredi neurja i?} so tudi podvomili, da bi država v takem položaju mogla priti mirno do volitev. Blazni obrestni procenti, prebavljivi le za špekulante, in zdivjani dolar, so dovolj močno vplivali na te gospode, ki so še pred kratkim Sourouillu pokazali hrbet in ni-.so hoteli ničesar slišati o kakem sporazumu z vlado. A strah je bil velik, tako da so ponudili „premirje“, a seveda pod določenimi pogoji. Cena je bila nov gospodarski program, ki ga mora vlada uvesti v zameno za pomoč podjetnikov. Hoteli >so celo ministrsko mesto za svojega kandidata, a to je bilo celo za Alfonsina preveč. Končno so prišli do skupne točke. Na ministrskem mestu je ostal Pu-gliese, a pod nadzorstvom dveh „težkih kanonov“ liberalne ekonomije: Krieger Vasena, minister generala Ongania, in Robert Aleman, funkcionar raznih vojaških vlad in minister za časa malviniske vojne. Le strah pred socialnim izbruhom (venezuelski primer je še vsem nenehno pred očmi), je mogel doseči, da je prišlo do sporazuma med tako nasprotnimi težnjami. In celo med tako nasprotnimi možmi. Ne smemo pozabiti, da je bil Pugliese gospodarski minister Illia, ko je tega strmoglavil Ongania. Krieger Vasena je, po „interregnu“ Salimeia, nasledil sedanjemu ministru. 'Seveda plan liberalne dvojice ni bil do potankosti uveden. Peronisti-čni pritisk je bil močnejši in morda je v tem iskati razlog, da sta se omenjena veljaka liberalne ekonomije končno umaknila nekoliko v ozadje. REŠILNA BILKA ' Zadnji dnevi aprila in začetek maja so bili tragični. Vlada ni vedela kaj, in le tako si moremo razložiti, da še doslej ni pravega gospodarskega načrta za to dobo kratkih mesecev do decembra. Le osameli ukrepi, bolj krpe na cunje kot pa nova obleka, so zagledali luč življe^ Degradacija osebnosti Pripis k „Usodnim odločitvam“ Franceta Bučarja, nov. 1988, Ljubljana Naj se ustavim le ob eni misli te zanimive1 in ponekod tudi sporne knjige." Na strani 104 pravi avtor sledeče: „Pogoj za manipuliranje je torej moralna degradacija osebnosti. Poti do tega je cela vrsta in partija ima na tem področju vsekakor bogate izkušnje. Hkrati je to tudi največje zlo, ki ga partija prinaša.“ Ta ostra obsodba partije1 pokaže na dejstvo, ki ga v našem tisku večkrat spregledamo, kadar govorimo o težki ceni, ki jo plačuje narod vladajoči manjšini. Slovenski izobraženec, ki živi v Severni Ameriki, in je pred vojno študiral na ljubljanski univerzi, se je srečal pred leti na obisku v domovini z bivšim kolegom z univerze, komunistom, in mu v razgovoru med drug;m rekel: „Zdi se mi, kakor da bi bili edini, ki so po vojni še ostali normalni, mi v emigraciji in vi, ki ste na oblasti. Ostale Slovence pa je vaš sistem naravnost zverižil.“ V knjigi „Usodne odločitve“ vidimo, . kje so vzroki te „zveriženosti“. Ruski pisatelj So! že picin je mnenja, da je od vseh reform, ki so potrebne v Rusiji, najnujnejša odprava politkomisarjev v vaseh, občinah, podjetjih in ostalih inštitucijah, ker so ti neposredni vršilci omenjene „manipulacije“ običajno najbolj hudobni in pokvarjeni ljudje. To potrjujejo osebne skušnje pisca tega članka. Med italijansko o-fenzivo leta 1942 sem bil kot prisiljen partizan v Kočevskem Rogu. Ko so me kasneje ljudje spraševali, kakšen je bil ambient pri partizanih, sem rekel, da se je s komandanti še dalo nekako živeti, politkomisarji pa so se mi zdeli obsedeni po hudiču.' 'Iz osebnih skušenj in po pričevanju drugih, vključivši Bučarja, je jasno, da je eden od bistvenih objektov komunizma ravno manipulacija in moralna degradacija ali bolje uničenje osebnosti. To ni slučaj, ampak načrtovan namen komunističnega sistema. Tisti, ki so za ta sistem dali ideje, ga načrtujejo, in izvajajo, so potemtakem hudobni ljudje. Ni čudno, da nekateri smatrajo komunizem za satanizem. Kako je tedaj mogoče, da Bučar na strani 136 piše sledeče: „...Pretežna večina članov partije pa so bili izjemno idealni ljudje, predani ciljem, v katerih plemenitost so neomajno verjeli in bili pripravljen; zanje vse žrtvovati. Tudi po svojih sposobnostih so bili to najbolj izbrani ljudje, pravi cvet slovenskega ljudskega potenciala.“ Ali je res mogoče, da bi se on srečaval med vojno le z ena vrsto komunistov in spoznal drugo šele kasneje? Bučar tudi obširno razlaga, da je bila protikomunistična borba obso^ jena na propad od vsega začetka, kar pa ni tako gotovo. Kot se večkrat zgodi v zgodovini, so tudi komunisti dosegli oblast z veliko težavo. Sam Kardelj je to priznal, takoj po vojni, da so zmagali le za las. Komunistični strah, da izgube oblast in se jim večina prebivalcev Slovenije in Jugoslavije u-pre, j e bil verjetno tudi eden od razlogov,da so po vojni pobili svoje razorožene nasprotnike. Na drugem mestu pa pravi Bučar, .da če bi vojna trajala nekaj mesecev več, bi domobranci popolnoma uničili partizane v Sloveniji, kar je težko spraviti v sklad s prejšnjo trditvijo. Tudi kar se mednarodnega priznanja tiče, to ni bilo tako nujno, kot piše Bučar. V Grčiji, na primer^ je angleška vojska podprla grške čete, enakovredne našim domobrancem, ter z njimi organizirala demokratsko: vlado. Angleški zgodovinarji se še vedno sprašujejo, zakaj so bili Angleži zvesti do grške monarhije, ne pa do jugoslovanske. To vprašanje je ravno sedaj najbolj aktualno, ker Angleži vidijo, kam je 45 let komunistične vlade pripeljalo Jugoslavijo. S tem v zvezi sodi Bučar, da je bilo slovensko' vodstvo preveč provincialno in da ni našlo nekega minimalnega sožitja med zmernimi Hr- vati in Srbi. čeprav ima lahko, v kakem oziru prav, to ne pojasni npr. angleške izdaje generala Mihajlovi-ea, ki je bil „sojen“ in usmrčen mesece po končani vojni. O nujnosti takega ali drugačnega izida je vsekakor težko govoriti. Naj se vrnem na „degradacijo o-■sebnosti“, ki je ena od najtežjih posledic komunističnega režima. Bučar omenja, da so najvidnejši in najbolj uspešni nasprotniki komunizma visoko izobraženi ljudje. To je res, toda res je tudi, da se preprosti ljudje zavedajo in trpijo tako zaradi komunističnega „manipuliranja“ kakor zaradi zavoženega gospodarstva. Vsak človek, katerega je ta cinični, pokvarjeni in hudobni sistem zverižil in moralno uničil, čuti to svojo zmaličen ost, saj se vsakdanje krivice nabirajo v njem kot usedline. Ko se’ tem krivicam pridruži še revščina, povzročena po gospodarskem neuspehu, potem smo zelo blizu nevzdržnega stanja, ki lahko povzroči nepredvidene posledice predvsem med preprostimi ljudmi, tako v Rusiji kot v Sloveniji. Kaže. da dozoreva čas, ko bo prišlo do temeljitih sprememb povsod, kjer so se ljudje zavedli, kakšno krivico jim dela komunizem s svojim nasiljem. Bučar predvideva nekatere poti iz zagate, a potrpežljivost ljudstva ni neomejena. Peter Klopčič nja. In seveda to ni nič novega: poskok 20% v tarifah, 25% v ceni bencina, nov davčni pritisk zlasti na stanovanja, avtomobile in polja. Vse to nekoliko omiljeno s predplačilom polovice trinajste plače, zviša, njem družinskih doklad (kakšna mi. zerija) in pa z zamrznjenjem cen, katerega (ne)učinkovitost že itak dobro poznamo. Kakšen brezup radikalne vlade, da komaj dva tedna pred volitvami u. pelje te kaj antipatične ukrepe. In vendar: kaj naj sicer storijo? Teh ukrepov so se oklenili kot potaplja-nec rešilne bilke, .kajti skušajo doseči vsaj, da bi do volitev dolar miroval in bi nekoliko padle obresti na bančne naloge. Z gospodarskega vidika torej kaj malo novega, razen svoboden dolar in s tem pospeševanje izvoza. S po-litičnega pa je očividno zaigranje zadnje karte, za. katero niti ne vemo ali je adut ali prazno napenjanje. Radikali le z enim računajo: v raznih anketah glasovi za Menema padajo, ali pa vsaj ne rastejo. An-geloz tudi bolj malo. A če je položaj tak, kljub gospodarski in socialni krizi, budi upanje, da bo končno velik del neodvisnih in še neodločenih volivcev obrnil hrbet pero. nistom in se nagnil vsaj k liberalcem, če ne k radikalom. Radikalna strategija poleg tega, da išče zma- ; go, upa vsaj na dejstvo (in s tem računa), da bi Menem ostal daleč od lastne večine v volilni zbornici. To bi vodilo k pogajanjem politične narava v volilnem kolegiju, v čemer so radikali (tako si vsaj mislijo) po svoje mojstri. NE BOJ, MESARSKO KLANJE Tak je pogled na zadnje dni vo-lilne kampanje, če doslej volilni programi niso prišli preveč v poštev, sedaj sploh nimajo nobenega vpliva. Vsi napori se osredotočijo v dobesednem razmasarjenju nasprotnika. Vprašanje je tako, ali je prazen stol (omemba, da Menem noče televizijske debate z Angelozom), i ali so prazne trgovine, leikarne in tovarne. Kaj je obljubil Angeloz pa „ni mogel“ izpolniti v Cordobi in kakšen je socialni in gospodarski položaj v La Rioji. In seveda smešenje gesel nasprotnika, Ob vsem tem je zanimivo, da polarizacija, ki si jo žele obe veliki stranki, in jo s. tako propagando i-'ščeta, nima izraza v praksi. Liberalci, ki naj bi bili glavna žrtev te strategije, ne le da niso padli v količini predvidenih glasov, marveč ce-lo rastejo. Zanimiv je primer prestolnice, jejer se, kar se tiče volitev za poslance, dejansko izenačena minister Caputo in pa mlada liberalka Adelina. To bo imelo še posebno važnost pri voljenju senatorja, kjer so peroniisti tudi že ostali zadaj, in borba teče med dosedanjim senatorjem radikalom De la Rua (obenem kandidat federalistov) in Alsogaraye-vo hčerko Marijo Julijo. Poraz bi bil za radikale kar prehud udarec. Tako se, med grmenjem krize in treskanjem kampanje bliža odločilna ura. Marsikdo se je bolj boji, kot pa veseli. Oddahnili se bomo pa vsi, 'ko „možnih oblakov vojsko bo o-bojno“ pregnala zarja 15. maja. OR ROBU Ljubljanski pomladanski veter v Beogradu (...) Že nekaj let si lahko predstavljamo, da bo intelektualni državni predsednik poskrbel za sveže sape znotraj sistema. Prav tako pa bi Janez Drnovšek lahko vzbudil nekatere skrbi pri bolj dogmatičnih Srbih. V ušesih namreč še vedno odmeva njegovo brezkompromisno distanciranje od posebnih ukrepov nasilja in prelivanja krvi, ki so jih posebni ukrepi povzročili. * Standard, Dunaj, 4. aprila Slovenec gre v Beograd, da ustavi Miloševiča... Ni izključno, da bodo Srbi skušali ovirati prihod „liberalca“ in evropeista „na jugoslovanski državni vrh, saj je politična in ekonomska linija Janeza Drnovška diametralno nasprotna , centralistični“ in „avtoritarni“ smeri Slobodana Miloševiča. Srbski voditelj je najnreč lahko zatrl avtonomne pristojnosti Kosova tudi zato; ker-je veliko računal ria podporo sedanjega voditelja države Raifa Dizdare-viča. Corriere della Sera, 4. aprila \ NOVICE IZ SLOVENIJE Ä SLOVENCI V ARGENTINI GOLNIK — Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je bil v težkem finančnem- položaju. Direktor je celo pustil odprto možnost, da bo treba inštitut zapreti, ker so že uporabili vse možnosti, pa niso uspeli. Ker -so njegovi pacienti iz ljubljanskega in gorenjskega okolja, in ker ga ne Ljubljana ne Gorenjska zdravstvena skupnost ne smatrata za svojega, prihajajo dohodki zelo neredno. To pa povzroča, da morajo najemati drage kredite, ki so jih pripeljali na rob prepada. LJUBLJANA. — Malih vodnih e-lektrarn, ki so v zasebnih rokah, je 'že toliko, da so lani ustanovili svoje društvo. Društvo se še posebej bavi s študijem cen, ki jih lastniki elektrarn dobivajo od elektrogospodarstva. In je ugotovilo, da jim premalo plačajo njihovo energijo. Argumenti so različni: da prihranijo fosilna goriva, da boljše oskrbijo z elektriko v hribovskih ali odročnih krajih in da zmanjšajo izgube v o-mrežju. Zato predlagajo, da bi morali dobivati za svoje kilovate vsaj še enkrat toliko, kot do sedaj. LJUBLJANA — Industrijske nože bo proizvajala jeseniška železarna, Metalka jih bo prodajala doma in po svetu, ameriška firma Helmolt pa bo poskrbela opremo in znanje za izdelavo. Pogodba naj bi bila uspešna, saj na Vzhodu ne proizvajajo takih nožev, ki imajo le ostrino kaljeno, pa tudi v zahodnem svetu bi bilo že precej možnosti za prodajo. S proizvodnjo naj bi začeli leta 1990. NEW YORK, ZDA — Akad. kipar Boštjan Putrih je na mednarodnem tekmovanju Art Horizons dobil diplomo o „odličnosti na področju kiparskega umetniškega ustvarjanja“. Sicer pa je Putrih že prej dobil v ZDA priznanje za svoja dela. LJUBLJANA — Slovarček izrazov iz jedrske tehnike je izdal Inštitut Jožef Stefan. To je že četrta izdaja; prva je iz leta 1975, ko so pripravljali poročila za jedrsko elektrarno Krško. Sedanja izdaja je popravljen ponatis .tretje, ko so prvotnega povečali in mu dodelili izraze iz jedrske fizike in varnoisti. RADOVLJICA — Nenavadno pobratimstvo so doživeli Radovljičani, ko so zvedeli, da so se „samostojno in samoupravno“ pobratili z novo kosovsko občino Štrfce. Pobratimstvo pa naj bi imelo ta cilj: uresničevanje jugoslovanskega progra- ma za zaustavljanje izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova. Kot prvo pa naj bi pomagali dograditi kulturni dom. Vendar iso Radovljičani odgovorili, da nimajo denarja za to in da so pripravljeni edinole sodelovati pri programih, ki lahko zagotovijo hiter razvoj iz zaostalosti in nerazvitosti, v katerih se nahajajo Štrfce. LJUBLJANA — Pravice otrok bodo sedaj imele svojo komisijo, ki bo izboljševala položaj „nedoraslih državljanov“. Predstavljamo si, da bodo imeli malo dela, ker je itak malo otrok, pravice „nerojenih državljanov“ pa verjetno ne spadajo v komisijino delovanje. ŠENTVID PRI STIČNI — Devet tisoč pevcev bo sodelovalo junija na letošnjem 20. taboru slovenskih pevskih zborov. Pripadajo 290. zborom, ki bodo za zaključek skupno zapeli petnajst pesmi. Letos bodo pristopili še mladinski zbori iz grosupeljske občine, tristo pevcev po številu. MARIBOR — Sto trideset let poteka, odkar je škof Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. Proislav ob tej obletnici bo več, predvsem v verskem in cerkvenem pogledu, nekaj pa tudi v splošnem. Tako bo postavljen spomenik škofu Slomšku na trgu pred mariborsko stolnico. Posebej se bodo še spomnili začetka prve mariborske visoke šole, ki jo štejejo kot predhodnico mariborske univerze. MARIBOR — Avtocesto Šenlilj-Zagreb imajo predvsem Hrvati v mislih. Zato mislijo ustanoviti mešano podjetje, ki bi imelo sedež v Mariboru. Želja je, naj bi avtocesta bila zgrajena v petih letih, a realistični računi pravijo, da ne bo dokončana pred letom 2000. V Sloveniji bi avtocesta imela prednost na trasi Šentilj Maribor in urditev mejnega prehoda. LJUBLJANA — Žogica Marogica je doživela že osemsto predstav. Lutkovno gledališče Ljubljana je posredovalo v Sloveniji in po svetu to igro, ki jo je spisal Jan Malik, za lutke pa priredil leta 1951 Jože Pengov. CELJE — Žveplena kislina, ki se je razlila v Voglajno in po njej v Savinjo, je .povzročila pogin rib na kakih treh kilometrih, skupaj približno dvesto kilogramov. Kislina je iztekla iz stare cisterne, ki so jo neredno prestavljali v Jekloveku, o-bratu , štorske železarne. Osebne novice Rojstvi: V družini Jurija Mustarja in ge. Lucije roj. Opeka se je 26. aprila rodil sin,ček. V družini Marjana Pograjca in ge. Metke roj. Rajer pa so dobili 27. aprila hčerko. Krst: Dne 2:2.. aprila je bil krščen v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Vi-lla Ballester Aleksander Martin Golob, sin Janeza in Janike Pezdirc. Botrovala sta Kristina Pugelj roj. Golob in Pavel Rezelj. Čestitamo! Msgr. dr. Mirko Gogala je postal prelat Papež Janez Pavel II. je monsen-jorja dr. Mirka Gogala, dolgoletnega vojaškega kurata v San Miguelu in generalnega vikarja' škofije v San Miguelu, imenoval za prelata, k čemer vsi Slovenci v Argentini iskreno čestitamo. SLOMŠKOVA USTANOVA Kot že vrsto preteklih let je tudi letos Slomškova ustanova na Dunaju podelila štipendijo za obisk Slo- UM-RLI SO OD 20. febr. do 3. mar. 89: LJUBLJANA — Mici Anzeljc; Jože Tomlšič, 82; Stanko Schnabl, 88; Miha Gož; Marija Novak, 82; Danica Ciglič roj. Goljevšček, 66j Jože Verbič, 51; Stanko Markelj; Avgust Drobež; Irma Maver roj. Uhan, 86; Marija Kurent roj. Železnik; Marjan Robida, 62; Darinka Sivec roj. Hrovat; Silvo Mravlje; Marija Rojs; Angela Končan roj. Sie-vec; Marija Brenčič roj. Prosenc; Zoran Bassin; Frančišek Jemec, 91; dr. Ivo Obrez; Marija Šimenc; Anton Berglez; Jakob Rozman; Peter Lebar; Jernej Kozamernik; Antonija Celarc roj. Ber,čič; Emilija Janežič roj. Ogrinc, 84; Franc Vidergar. RAZNI KRAJI — Karel Mlkar, 90, Rudnik; Anton Cimerman, Bizovik; Franc Vozel st., Sava pri Litiji; Jože Drev st., Šmartno oib Paki; Milka Iste-ič, Vrhnika; Konrad Vela, Ptuj; Marija Bizjak roj. Salamon, Koper; Rozi Sin-dič, 88, Kranj; p. Eingelbert Bojnec, Celje; Ivo Zupanc, Preddvor; Zmago Majnik, Mekinje; Emilija Gunčar roj. Mohorič, Kranj; Hermina Perkman, Tržič; Slavko Belak, Celje; Danilo Pernek, Trebnje; Ivan Goršič, Maribor; Adolf Keršič, 83, Preserje; Antonija Škrjanc roj. Korošec, 77; Matija Mekina, 86, Rabek; Tone Zupančič, Višnja Gora; Franc Jaklič, Vel. Lašče; Franci Golobič, Škofja Loka; Milica Rebernek roj. Žagar, Kamnik; Leopold Gartner (Fol-detov ata), Selca; Marija Tomelj, Homec; Jože Šiianee, Mledvode; Zofija Stražiščar (Mihcova mama), Begunje liri Cerknici; Maks Vodeb, 82, Krško; Ivan Zagode, Brežice. venije mlademu članu naše skupnosti v Argentini. Društvo Zedinjena Slovenija je po nalogu ustanove razpisala natečaj, na katerega se je prijavilo šest mladih Slovencev. Na seji širšega odbora Zedinjene Slovenije so prebrali poslane prošnje z opisom pnosilčevega delovanja v skupnosti (kar je bil eden od pogojev razpisa), nato pa je po tajnem glasovanju izbrala enega dobitnika. Bil je soglaso določen Dominik Oblak iz Caistelarja, bivši predsednik SFZ, zavzet igralec in aktivni član pristavske skupnosti. Podeljena štipendija — plačana povratna vožnja v Slovenijo — je gotovo veliko priznanje Oblaku za njegovo preteklo delo, pa obenem tudi vzpodbuda za naprej. Škoda, da je ta pomoč le za enega, ko bi p-a npr. letos zaslužili še drugi isto nagrado. Bi bil še kdo pripravljen prispevati v štipendijski fond ? UžeruzMtegui V nedeljo, 16. aprila smo proslavili 70-letnico našega „župnika“ Jožeta Guština. Zbrali smo se domala vsi iz tega okraja tako starejši, kot mladina I-meli pa smo isto nedeljo žalostni primer izgube našega vrlega in delavnega ustanovnega člana in botra Doma Lojzeta Pozelnika. S sv. mašo smo ga vsi spremili na zadnji poti. Olpoldan je bila sv. maša zahvale v Domu za duhovnega vodja naše skupine. Po maši j« sledilo slavnostno kosilo, ob katerem je izrekel besedo pozdrava in zahvale predsednik Doma Janko Šterbenc ter napil zdravico našemu slavljencu: „Še na mnoga leta, naš skrbni in dobri gospod Jože!“ Kržišnikova Nadja mu je voščila v imenu mladih ter izročila skromno darilo. Predsednik pa mu je izročil spominski pergament s podpisi vseh v znak hvaležnosti. Vse popoldne smo ostali v Domu v prijetni družbi ob našem slavljencu, v družbi naše mladine in starejših ob obujanju spominov in ob načrtih za bodočnost. K. S Lt H S C n SU n SAN MARTIN OGLED PODJETJA “LA SERENISIMA” S skromnim lističem na oglasni de- Darovali so v tiskovni sklad Svobodne Slovenije V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je darovalo Društvo Slovencev v Mendozi A 1.000 - namesto cvetja na grob pok. dr. Tinetu Debeljaku. Iskrena hvala! Uprava Svobodne Slovenije ski je neutrudljiva predsednica san-martinskega Doma ga. Keržičeva presenetila obiskovalce. Vabila je na ogled industrijskega kompleksa „La Serenísima“ v Rodriguezu. Posrečena zamisel, vzorna organizacija in lep sončen dan so prijetno vplivali na razpoloženje udeležencev, ki so v San Martinu vstopili v enonadstrop. ni avtobus. Ob napovedani uri je ta odpeljal še proti Churruci in tam pobral skupino čakajočih, tako da nas je bilo zbranih 65 oseh, vključno z dvema rojakoma iz Slovenije ih zakonskega para iz Avstralije. Po enourni vožnji je avtobus zavil z glavne ceste proti podjetju. Na levi strani smo zagledali ogromne zgradbe podjetja, na desni pa lične hišice z negovanimi vrtovi. Bili smo na cilju. Pričakal nas je uradnik iz propa-' gadnega oddelka, ki nam je bil tudi vodič. Odvedel nas je v lepo projekcijsko dvorano, kjer nam je zaželel dobrodošlico v imenu podjetja. Zanimal se je, kdo smo Slovenci, kje je naša domovina in koliko nas je. Pojasnjevala mu je naša predsednica. Še pred samim predvajanjem zvočnega filma je vodič orisal 'zgodovino in rast podjetja. To kljub popolni avtomatizaciji zaposluje 2500 uslužbencev, ki še nikoli niso stopili v stavko, da ima 250 kamionov in cistern ter 13 zbiralnih centrov, kjer zbiralo in analizirajo mleko. Skupna uporaba mleka so 3 milijoni litrov dnevno. Po predvajanju filma je odgovarjal na številna vprašanja navzočih. Nato smo si ogledali še naprave. Povsod ogromni cilindri, nekateri do. 20 m visoki, in cevi vseh mogočih velikosti iz nerjavečega jekla. Občudovali smo te ogromne naprave, ki jim ni bilo kraja, pa tudi čistočo, ki preseneča. Vse je avtomatizirano in produkt vidiš šele pri polnjenju. Ob koncu obiska nas je povabil še v jedilnico, kjer so nam postregli z zakusko, vsem pa so še poklonili vrečico njihovih izdelkov. Predsednica Doma se je toplo zahvalila za prijeten sprejem in vodstvo, nakar smo se odpravili domov. Prisrčno smo se zahvalili naši predsednici s tiho željo, da nas kmalu spet preseneti s kakim skromnim lističem na oglasni deski. Udeleženec ■ a■■■■■■■■«■■■■■■ ar■■■■■■■■■■■aaaaaaaBaaaaaaaaaiaBaBaaaaaaaaaaBaBaaaaaBBaaaaaBaaaaaaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaBBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaa JANEZ VASLE d) Avstralija, obljubljena dežela POLET ČEZ JUŽNI TEČAJ Auckland, Nova Zelandija, december 4988 Ko je pred osmimi leti Aerolíneas Argentinas prvič lptela čez južni tečaj v Novo Zelandijo, se je odprla nova pot, ki je za več ur zbližala oba kontinenta. Ko še ni bilo te proge, je moral potnik najprej v Los Angeles in potem čez Pacifik na. Honolulu, na otok Fidži, v Auckland in končno v Avstralijo. Druga možna pot je bila z Lan Chile iz Santiaga na Velikonočne otoke, v Novo Zelandijo in v Avstralijo. Vsekakor je zračna pot trajala skoraj trideset ur. Decembra lanskega leta se je pogostnost poleta argentinske družbe zvišala na dva tedenska poleta in to do Sydneya. Kronist je odletel v četrtek, 17..decembra ob pol štirih zjutraj. Tri ure kasneje je jumbo pristal v Río Gallegos, kjer so tanke napolnili z več kot dvesto tisoč litri bencina. Tja grede mora letalo obvezno pristati, ker v poletu čez tečaj zaradi neugodnih vetrov porabi več goriva. Med poletom dobiva potnik zanimive podatke na filmskem platnu. Že od vzleta je točna informacija glede hitrosti, višine, zunanje temperature, časa poleta in prevožene proge. Puščice na zemlje- vidu označuje točno pozicijo letala. Čez tri ure je bilo letalo oddaljeno 1942 milj od južnega tečaja. Po osmih urah in štirih minutah je križalo črto, kjer se menja dan. Po skoraj desetih urah je mirno pristalo v Aucklandu. To se je zgodilo naslednji dan, 18. decembra ob sedmih zjutraj. Potniki so prešli s četrtka na petek brez vmesne noči. Končni podatki so kazali, da je razdaljo 8381 kilometrov med Rio Gallegos in Aucklandom letalo preletelo v skoraj desetih urah. Nazaj grede pa je zaradi izredno ugodnih vetrov polet med Aucklandom in Buenos Airesom direkten. Kronist je tokrat odletel iz Sydneya v petek, 26 januarja ob dveh popoldne. Po štirinajstih urah je * pristal v Buenos Airesu isti dan ob šestih popoldne. Časovna razlika je omogočila, da je preživel popoldne januarskega petka na dveh kontinentih. Auckla&id, mesto jader Na splošno je Nova Zelandija malo znana v Argentini. Tisti, ki se zanimajo za šport, vedo, da so Novozelandci svetovni prvaki v rugby-ju. Kdor se zanima za opero, pozna sopranistko Kiri Te Kanawa, rojeno v Aucklandu. Nekateri tudi nekaj vedo o maorih, tukajšnjem rodu z bogato kulturo, ki jo domačini zelo cenijo. Kronist se je en dan zadržal v Aucklandu. Začetek ni bil zelo u-spešen. Na letališču so mu pregledali do zadnje nogavice. Vse ljudi, ki prihajajo iz JužnŽ Amerike, čaka podobno ravnanje. Na karti, ki jo potnik izpolni pred pristankom, je vprašanje: Ali ste bili zadnji teden v Afriki ali Južni Ameriki? Ko se letalo ustavi, vstopi uradnik in ga razkuži. V teh deželah se zelo bojijo bolezni, kug in mamil. Zato strogo postopajo. Ko je po enournem pregledu kronist prestopil letališka vrata, se je znašel s prijetno sliko. Zelenje, red in čistočo je opazil, kamor je obrnil oči. Voznik kombija je pripovedoval na poti v mesto, da je Anglež in da že trideset let stanuje v Novi Zelandiji. „Tu ni talke gneče kot v Angliji, veliko prostora imamo in tudi boljše podnebje,“ je pripovedoval. Prijazen je bil in je spraševal po Argentini. Pa človek ni mogel kaj preveč hvaliti, ne da bi se zlagal. Auckland je največje novozelandsko mesto; ima čez osemsto tisoč prebivalcev in stoji na vrhu severnega otoka. Na spodnji špici je glavno mesto Wellington. Pravijo, da je južni otok še lepši. Takoj po kosilu se je kronist vsedel v moderni avtobus. Vodič je bil mladi maorec v kratkih hlačah in dokolenkah. To oblačilo je zelo popularno v Novi Zelandiji. Tudi nekateri policaji in ljudje na cesti ?,o bili tako oblečeni: Moda je, predvsem za mlade, da hodijo besi po cesti. Obisk se je začel na Queens A-venue, glavni aveniji, okrašeni za- radi bližine božiča. Veliko ljudi se je sprehajalo in še več jih je bilo v trgovskih kompleksih (shopping center), kjer so kupovali darila za praznike. Poznalo se je, da je življenjski standard visok, prav tako kot novozelandski dolar, čeprav je ta de-viza manj vredna kot avstralska ali ameriška. Človek mora paziti, kadar prečka cesto, ker avtomobili vozijo po levi. Zadnji del Queen’s Avenue je izključno za pešce. Na nekem vozu kronist opazi reklamo za Aerolíneas Argentinas. Avtobus je zavil na levo in potem na desno, da je prišel do majhnega pristanišča, od koder vozijo ladje in katamarani do sosednjega otoka Ringitoto. Prva točka zatem je znani most Harbour, ki nudi obiskovalcu krasen pogled na mesto. Blizu obale počiva veliko jadrnic in športnih ladij. Ni bil zaman napis na letališču: „Auckland, city of sails“ (Auckland, mesto jader). ' ‘Sedemdeset odstotkov hiš je lesenih v tem mestu, kjer prevladuje angleški gradbeni stil. V nekaterih predelih so hiše zaradi okolice ali pa zgodovinskega pomena zelo drage. Vodič je opisoval nekaj teh dragocenosti in našteval velikanske vsote. Vreme je bilo precej vroče, ko je avtobus dospel do panoramične točke. Dve Američanki' iz Ohia sta se začudili, ko sta tam srečali nekaj krav, ki so se mirno sprehajale med ljudmi. Kronist si je mislil, da bi krava z mestnim ozadjem povzročila zanimiv posnetek. Ko je razvil film, je opazil, da mu je še z repom pomahala. Nazaj grede se je avtobus za nekaj trenutkov ustavil na trgovskem predelu z lesenimi trgovinami, med katerimi izstopa Parnell, kjer je nastalo mesto. Zanimiv je tudi del, kjer se nahajajo ambasade in nekaj zelo pomembnih državnih šol. Posebnega opisa je vreden muzej (Auckland Museum), človek skoraj ne more verjeti temu, kar vidi: najprej razstavo maorskih del, ki vključujejo originalne natančno obdelane hiše, dolge čolne na vesla, orožje in obleke. Maorski vojščaki so uživali veliko čast zaradi svojega poguma. Kamen je pomenil osnovo njihovega skupnega dela. Posvečali so se tudi ribolovu, ptičjelovu in so izdelovali čolne. Prvo nadstropje muzeja je posvečeno balzamiranim živalim. Tam so razstavljeni, med drugimi, indijski slon, velikanska želva in ptič moa, velik in neprijeten, ki pa je že izumrl. Izstopajo tudi oddelki, posvečeni ladjam in glasbenim inštrumentom. V živalskem vrtu sta bila na obisku dva medvedka Panda iz Kitajske. Fei Fei in Xiao Xiao sta pritegnila v nekaj tednih dvesto petdeset tisoč gledalcev. Ta kitajska žival je postala zelo popularna po celem svetu zaradi prijaznosti in lepote. Znano je tudi, da počasi izumira, ker ji primanjkuje edine hrane — bambusovih brstičev, čeprav se na vse načine trudijo za njegovo raz-množitev. Kronist je bil malo razočaran nad črnobelima medvedkoma, ker sta ves čas spala. (Se nadaljuje) MALI OGLASI Prodajamo psičke pasme „Airedale Te-rrier“ — čistokrvne s pedigree —. Klicati od 16.—21. ure. T. E. 623-8138. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremič-. ninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. — 8400 Barilocfhe. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-6985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 -• poned., torek, četrtek od 16 do 20. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 604-1656. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Eme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Córdoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge» Mureno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. MIRKO VASLE Slovenci HOKEJ NA LEDU Za velike finale letošnjega prvenstva sta se uvrstila zagrebški Med-veščak Gortan (ki je pripeljal najboljše igralce, med njimi tudi nekaj Slovencev) ter Jesenice, 23 krat jugoslovanski prvak. Za tretje mesto se bosta pomerila ljubljanski Kompas Olimpija ter beograjski Partizan. KOŠARKA •Letos ljubljanska Smelt ni v formi, čeprav je med prvimi 9 moštvi samo 4 točke razlike. To kaže, da je letošnja moška sezona v 1. A Zvezni košarkarski ligi zelo izenačena. Turnir vodijo, beograjski Partizan, Bo-.sna in Jugoplastika iz Splita. Imajo vsak po 24 točk. Smelt Olimpija je na 6. mestu in ima 22 točk. V 1. B ZKL moški sta slovenska reprezentanta Maribor 87 in Merx iz Celja na sredini lestvice. Igrala sta vsak po 19 iger, od katerih sta dobila 8, ostale pa izgubila. V 1. A Zvezni ženski košarkarski ligi *pa se zgodovina ponavlja že več let. Ljubljanska Iskra' Delta Ježica je do konca turnirja na prvem ali drugem mestu, v finalu pa popusti. Igrale so Ljubljančanke do sedaj 16 tekem, od katerih so dobile 14, osta- SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernnndarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.80 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 12.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-. iri šport li dve pa izgubile So trenutno na drugem mestu., V 1. B ZKL-ženske je moštvo Kors Rogaške na sredini lestvice, Kranj pa na zadnjih mestih, tako da bodo Kranjčanke težko obdržale kategorijo. ROKOMET V 1. Zvezni rokometni moški ligi je slovenski reprezentant Kolinska Slovan (preje Dinos Slovan) letos v slabi formi. Leži na zadnjih mestih lestvice, a vse kaže, da se bodo rešili izpada. V 2. ZKL moški sta pa slovenska reprezentanta na obeh koncih lestvice. Aero. Celje prepričljivo igra in je na drugem mestu; Slovenj Gradec pa je na zadnjem mestu in bo skoraj sigurno izgubil kategorijo. V prvi ZKL ženske je ljubljanska Belinka na tretjem mestu lestvice. V 2. ZKL ženske je Kranj na tretjem meistu, Velenje pa je na sredini lestvice. ŠAH Za 4. mednarodni šahovski turnir v spomin ,na Vaisjo Pirca ise lahko reče, da je bil ena izmed uspešnejših prireditev. Ljubitelji šaha iz Maribora in iz drugih krajev Slovenije so enajst dni spremljali zanimive boje. Dvorana, v 'kateri so se odigravale igre, se je spremenila v pravo zbirališče šahistov. Izkazalo se je še enkrat, da so velike šahovska prireditve postala tradicija v mestu ob Dravi in da jih občani in šahisti radi obiskujejo. Bežen pogled skozi zgodovino mariborskih turnirjev, osem jih je bilo doslej, pove, da je bil zadnji tudi rezultatsko med uspešnejšimi za slo-veinske šahiste. 22-letni Štefan Cigan (o katerem smo že pisali) in 24-letni Georg Mohr sta osvojila bal („norma“) za naslov mednarodnega mojstra. S tem uspehom se lahko e-nači morda le prvi mednarodni turnir leta 1967, ko je Mariborčan OBVCSTILA SOBOTA, 6. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Začetek tečaja za odrasle v Slovenski hiši ob 17.40. Začetek visokošolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.30. NEDELJA, 7. maja: 29. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu s celodnevno prireditvijo. Uprizoritev komedije „Županova Micka“. SOBOTA, 20. maja: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Začetek šahovskega turnirja v Slomškovem domu olb 20. uri. Kulturni večer SKA: Video film „Mlada Breda“. Ob 20 v Slovenski hiši. NEDELJA, 28. maja: žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši . ob 11.30. Vojko Musil v konkurenci elitnih velemojstrov osvojil naslov mednarodnega mojstra. Četrti Pirčev turnir je bil izredno borben. Kar '31 partij od skupno 66 se je končalo z zmago. Splošna ugotovitev ob .zaključku Pirčevega memoriala j te bila, da so tur-niji sedme kategorije ta čas ravno pravšnji za kakovost slovenskega šaha. Zmagal je bolgariski olimpijski reprezentant Lukov. Za njim sta se uvrstila Cigan in Mohr. ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1+07 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katka Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 460; pri pošiljanju po pošti A 550; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol,; obmejne države Argentine 53 USA do!.; Evropa 6j> USA dol.; Avstralija. Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERE5 G.RAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 382-7215 Slovenska kulturna akcija 3. kulturni večer MLADA BREDA Poetična drama — video film Tekst: Dane Zajc — režija: Helena Zajc , Uvodne besede Tine Debeljak ml. V soboto, 20. maja ob 20 v Slovenski hiši. Slovenski itom Carapachay V NEDELJO, 7. MAJA PROSLAVA 29. OBLETNICA BOMA Ob 10.45 pozdrav zastavam in nato sv. maša, katero bo daroval prelat dr. Alojzij Starc za vse žive in mrtve člane doma. Ob 13.00 skupno kosilo. Ob 15.30 kulturni program z govorom dr. Katice Cukjati in uprizoritev komedije „ŽUPANOVA MICKA” ob 200-let-nici, odkar je bila napisana. Po igri družabni del, pri katerem sodeluje SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Rojaki prisrčno vabljni! ŠAHOVSKI TURNIR ZA VSE SLOVENSKE ŠAHISTE po švicarskem sistemu v 7. kolih bo v prostorih SLOMŠKOVEGA DOMA V RAMOS MEJIJI Začetek v soboto, 20. maja ob 20. uri. Vpis na 'telefon 657-3288 ali pol ure pred pričetkom. Vpisnina: 100 avstralov Vodi: Tine Debeljak ml. Organizira SLOVENSKA ŠAHOVSKA ZVEZA in športni odsek SLOMŠKOVEGA DOMA. Turnir podpira zadruga SLOGA. •WIIHIIIIIMIIIHIIÍHI1HIIII1IIIIIIHHMI MLADINA, št. 6 (Ivo Žajdela) (9) Slovanska politična emigracija Danes objavljamo prispevke, ki govore negativno o naši politični emigraciji. Moramo vedeti, da so pisci vsi partijci pa še na visokih položajih. Ciril Z obec je bil član Centralnega komiteja ZKJ, Matjaž Kmecl je bil slovenski minister- za kulturo, Boštjan Zupančič, najklavrnejtša pojava, skrajno neinformiran, nelogičen, Zagrenjen in nedemo-krat, pa je profesor prava ter, na žalost, podpredsednik Odbora za človeko/e pravice. Vsi članki so v nebistvenih odstavkih okrajšani. Uredništvo Svobodne Slovenije CIRIL ZLOBEC: IZZIVE MORAMO SPREJETI . Sprašujete, kakšen bavbav je slovenska politična emigracija. Do nje ima najbrž vsak med nami svoj intimni odnos, za nekatere je politična emigracija deklariran sovražnik družbe, za druge žrtev maščevalne domače politike. Neglede na eno in drugo mnenje ostaja dejstvo, da politična emigracija obstaja in da ima svojo politično fiziognomijo. Nikakor ni enoten politični pojem, čeprav jo najpogosteje skušamo zajeti pod istim naslovom in z enako politično (diskvalifikacijo. Vsekakor je težko priznati kot pozitivni del prizadevanj matičnega naroda tisti del politične emigracije, ki zanika legitimnost sedanje pogojne družbene ureditve, ki še ni in tudi ne namerava kakorkoli priznati vendarle politično nesporen spopad med zadnjo vojno, ko je bil ves svet razdeljen na sile fašistične osi in na zavezniško koalicijo, ki se je proti fa- šizmu borila. Nobena skrivnost ni, n^ kateri strani so se bojevali partizani in na kateri bela garda, ki je, kolikor je ostala pri življenju, vendarle ustvarila v raznih delih zahodnega sveta oporišča, ki so vse prej kot prijazna do matične domovine in v nobenem smislu jih ni mogoče tudi pri najboljši volji zajeti v 'pojem „skupni slovenski kulturni prostor“. Težko je pričakovati, da bi zmagovalci iz leta 1945'ponudili roko sprave tistim, ki tudi danes ne priznajo svojega fizičnega in zgodovinskega poraza prav tako daljnega leta 1945. Logično bi bilo, da bi ta del politične emigracije, ki se še zmerom regenerira na najbolj klasičnem antikomunizmu in antisocializmu, poskuša! vzpostaviti svoje stike z matičnim. delom naroda na takšni osnovi, kot danes delujejo v svetu države, ki so bile med vojno fašistične, a so danes nosilke mednarodnega demokratičnega sodelovanja in jim še na misel ne pride, da bi vztrajala pri ideoloških konstruktih, ki so ta-ko tragično delili svet med drugo svetovno vojno. Kar zadeva „uvoz“ emigrantske literature in tiska je moje mnenje popolnoma nedvoumno: sem proti kakršnemukoli omejevanju kroženja publikacij, tudi £akih, ki niso v čast tistim, ki jih izdajajo. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ: TUDI ONI SO LJUDJE Prvič, čeprav sem v ZDA živel 15 let, sem imel le sporadične stike s SPE, in to prek katoliške cerkve v NYC. Tam je bilo nekaj precej sta-• rih in zagrenjenih ljudi, ki se v ZDA niso nikoli prilagodili in ki so, tak je bil moj vtis, ravno iz tega razloga viseli na svoji etnični identiteti. Scena je scela klavrna. Imel sem neprijetno izkušnjo z nekim g. Remcem (mislim, da s tako piše), ki me je kot prorektor Fordham U-niversity verjetno blokiral pri nastavitvi do katere mi je bilo tedaj veliko, ker sem zaradi žene moral nazaj v New York. Skratka, zelo negativni vtisi. Drugič, že moja generacija je zvečine neobremenjena s tistimi problemi, ki menda tarejo generacijo, ki ji pravimo SPE. Po bežnih vtisih sodeč, je ta generacija tako drugačna od nas, ki smo rojeni po vojni in je zaradi svoje izdvojenosti izgubila vsak stik z domovini in socializmom kot mentaliteto, da je „hopelessly out of sink“. Njihovi sinovi in hčere pa so tudi rojeni in vzgojeni v sistemu, ki zaradi svoje lastniške koncepcije povsem onemogoča razumevanje tega, kar se dogaja doma Lanski nastop nekega mladega Slovenca — Argentinca (Fink) v Dragi je bil za ta del menda zelo značilen. Tretjič, mislim, da je naivno in celo neumno govoriti o nekakšni spravi s temi ljudmi. Ne zato, ker bi bilo to moralno tako ali drugače sprejemljivo ali nesprejemljivo itd. — ampak, enostavno zato, ker je minilo preveč let, da bi se ti ljudje lahko vključili v karkoli. Večina teh ljudi je izkoreninjena in ne pripadajo ne svojim matičnim deželam ne nam. Večina teh ljudi bi verjetno prodala kakršenkoli nazor, da bi lahko .spet videla svojo domovino. Sem sicer za to, da se jim to brez pridržka dovoli — toda ne niti zato ker so, niti kljub temu, da so SPE. marveč enostavno kot ljudem, predvsem starim ljudem. MATJAŽ KMECL: ■ TRUDIL SEM SE ZA TAKŠNO REŠITEV V pokavčičtvem času je bila s tem v zvezi izdelana — za, področje po-litične publicistike — nekakšna „prohibicijska lista“ avtorjev, ki niso sprejemljivi, če se tak pisec pojavi v publikacijah, ki ne izhaja v SFRJ ( v jugoslovanski se tako in tako ne more), je takšna publikacija v Jugoslaviji nezaželena (=pre. povedana). Slovenska politična emigracija je po skoraj pol stoletja in po začetnih, pa naglo'sahnečih in nekaterih redkih kasnejših poskusih sovražnega političnega delovanja postala bolj ali manj akademsko delujoč po-li-krožek, ki ob vseh velikih besedah ne bi smel skrbeti prav nbbene kolikortoliko samozavestne politike. V bistvu je močno zaprta sama vase (še posebej argentinska), brez realnomaterialnih političnih ambicij, nekakšen nostalgičen „trs v vetru“, ki sem in tja pokaže iluzijo ostrih zob, drugače pa predvsem intelek-tualizira. S tem jih ne mislim ne podcenjevati ne prezirati — enostavno tako se kaže po tolikih letih Večkrat se nam poskušajo celo 'približevati, pa jih iz strahu pred „spravo“ zavrnemo, potem se sentimentalno hudujejo, bolj ali manj (u-pravičeno) — in stvar gre v značilnih slovenskih (majhnih, kulturnih, nevojaških) dimenzijah naprej. — Povsem normalno se zaveda potem sprašujemo, ko nas svarijo pred „spravo“: S kom? Z drugo, tretjo, morda že četrto'generacijo — ki nima nobenega življenjskega pojma o stvareh več? V imenu česa? V čiga-go dobro? V imenu permanentne revolucije? Kaj je to? Zborovanj te in one vrste? Ali je res treba tepsti sina in vnuka, če sta bila oče ali ded (morda) slaba? — Ali ne kaže za začetek vsaj odpreti pogovora na daljavo, pismeno, da se pove, kaj kdo kako vidi in hoče? Ali ne bi bilo to normalno? Zato me „sprava“ osebno sploh ne zanima, ne v dobrem ne v slabem: mislim, da je tudi kot poimenovanje slaba in obenem že preobremenjena z novimi sovraštvenimi konotacijami, zvečine fikcijami. Prej gre preprosto za normalizacijo nekih odnosov, za normalno ločevanje dobrega in slabega. Družba, kakršno gradimo, tehta ideje in zamisli po njihovi realni relevanci in ‘utemeljenosti, ne po pol stoletja starih relacijah in kasnejših apriorističnih fikcijah. PS: Morda mi bo kdo ob tem očital, da sem pri koritu (P CK ZKS) in lahko reč pouredim. Z mirno vestjo lahko zatrdim, da sem se za' takšno rešitev po svojih resda ne-velikih močeh nenehno trudil — tudi že v manj udobnih sedemdesetih letih (če kdo ne verjame, naj si o-gleda npr. polemiko v Komunistu na začetku 1974. leta), toda vprašanje je zaradi dotikanja z najbolj krvavim in sovraištvenim delom naše novejše zgodovine medgeneracijsko, politično in celo kulturno mnogo bolj delikatno, kot se morda zdi na prvi pogled in z očmi četrte povojne generacije.